DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00061375
ZOR člen 1064, 1064/2. ZNP-1 člen 6, 6/1, 203, 203/1, 204, 207, 210, 211, 211/1, 214, 313. ZD člen 145, 145/1.
sodno odprtje sefa - postopek sodnega depozita - sodni depozit - izjava o depozitu - pogodba o sefu - pogodba o najemu sefa - razdrtje pogodbe - sklep o izročitvi deponiranega predmeta - pravilna izpolnitev obveznosti - sklep o dedovanju - razpolaganje z zapuščino - skupno upravljanje in razpolaganje z dediščino
Sodišče je na predlog vezano, predlagatelj pa nosi breme napačne položitve in postavljenih pogojev. Vprašanje pravilnosti izpolnitve pri odločanju o utemeljenosti (predloga) sodnega depozita ni bistveno. Označitev nasprotnega udeleženca je torej odvisna od volje predlagatelja.
Postopek sodnega depozita je urejen tako, da je sprva enostranski, saj sodišče najprej odloči o predlaganem depozitu. Če in ko sodišče predlogu ugodi, povabi osebo, v korist katere je depozit položen, da se izjavi o depozitu. Takrat postane postopek dvostranski.
ZDR-1 člen 31, 128.. ZPP člen 213, 339, 339/2, 339/2-8.
voznik tovornega vozila - poklicno zavarovanje - plačilo za nadurno delo - zadostna trditvena podlaga - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - delna razveljavitev sodbe
Za zadostnost trditvene podlage nista potrebni niti krajevna in časovna konkretizacija okoliščin oprave nadur, niti natančnejše navajanje takrat opravljenih nalog. Delodajalec je namreč tisti, ki se profesionalno ukvarja s prevozom tovora, ga organizira, določa voznikom relacije glede na naročila, jim odreja druge naloge (izvajanje nakladanja in razkladanja, čakanje nanju, čiščenje vozila, itd.) povezane z določenim prevozom, in pozna čas, ki je običajno potreben za njegovo izvedbo. Zato so take zahteve sodišča v okoliščinah obravnavanega primera, ko so iz dokazov razvidni delovni dnevi, lokacije, opravila ter število opravljenih ur dela (s katerimi se toženka sicer ne strinja), nerealne in pretirane.
ZPP člen 17, 17/3, 181, 181/3, 183, 183/3, 192, 192/1. ZD člen 210, 210/1, 212.
združitev in izločitev postopka - naknadna razdružitev postopka - razdružitev postopka po nasprotni tožbi - nasprotna tožba - zavrženje tožbe - vmesni ugotovitveni zahtevek - pravni interes za ugotovitveno tožbo - eventualno sosporništvo - eventualna kumulacija (primarni zahtevek in podredni zahtevek) - formalno sosporništvo na pasivni strani - pristojnost pravdnega sodišča
Sodišče mora ob prejemu nasprotne tožbe preveriti predpostavke iz 183. člena ZPP. Če ugotovi, da nasprotna tožba po 183. členu ZPP ni dovoljena, nasprotne tožbe ne zavrže, obravnava jo kot samostojno tožbo.
Institut eventualnega sosporništva lahko tožnik uporabi samo, če so za to izpolnjene predpostavke iz drugega odstavka 192. člena ZPP. Če te predpostavke niso izpolnjene, ravna sodišče, na katerega je tožnik vložil tožbo, s tožbo zoper eventualnega sospornika kot z vlogo, ki je ni mogoče obravnavati. Z razdružitvijo postopka v dve ločeni pravdi bi sodišče pogojno postavljeni zahtevek proti eventualno toženemu pretvorilo v nepogojnega. Takšno postopanje, ko je sodišče eventualno sosporništvo v bistvu izničilo s formalnim, pa predstavlja prekoračitev tožbenega zahtevka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSK00065072
OZ-UPB1 člen 39, 87, 311. ZFPPIPP-UPB8 člen 60, 227, 301, 301/4. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 18, 19/4, 27/2, 27/6.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - pravni interes (pravna korist) za tožbo - materialnopravni pobot - ničnost pravnega posla - odločitev o stroških pravdnega postopka - prekinitev pravdnega postopka zaradi stečaja - priglasitev terjatve v stečajnem postopku
Za odločitev, katere stroške je potrebno prijaviti v stečajnem postopku, je odločilen trenutek nastanka pravdnih stroškov in ne šele nastanek terjatve za njihovo povračilo, upnik pa mora te stroške v stečajnem postopku prijaviti kot pogojno terjatev. Ta se v stečajnem postopku poplača po pravilih ZFPPIPP o plačilu terjatev iz stečajne mase in ne kot strošek stečajnega postopka. Zato sodišče v pravdnem postopku, ki se je po prekinitvi nadaljeval, teh stroškov stečajnemu dolžniku ne naloži v plačilo z dajatvenim sklepom, temveč s sklepom le ugotovi obstoj terjatve iz tega naslova (četrti odstavek 301. člen ZFPPIPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00061504
SPZ člen 92, 92/1, 93, 247, 247/1. SZ-1 člen 111, 111/1, 111/2. ZPP člen 8.
tožba na izpraznitev in izročitev nepremičnine - dovoljenje za brezplačno bivanje v tuji hiši - bivanje v hiši do preklica - služnost dosmrtne rabe nepremičnine - prekarij (precario) - dokazna ocena verodostojnosti prič - dopustnost dokazovanja s posrednimi dokazi - hearsay
Tožnika navajata, da sta tožnica in toženec sklenila ustni dogovor o brezplačni souporabi hiše do preklica, kot prekarij. Priči neposredno res nista bili prisotni, ko sta tožnica in toženec sklenila ustni dogovor, vendar sta o obstoju takšnega dogovora vedeli izpovedati iz drugih lastnih zaznav. Kljub temu, da sta o sklenjenem dogovoru izvedela od toženca, ne gre za nedovoljen posredni dokaz. Priči sta toženčeva dolgoletna prijatelja in sta izpovedala o tem, kar sta sama zaznala tekom večletnega druženja s tožencem in obiskih pri njemu doma.
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-6.. ZDR-1 člen 154, 154/1.. ZNDM-2 člen 2.. ZNPPol člen 4.
policist - odškodnina za neizkoriščen odmor - odmor med delovnim časom - odškodnina za premoženjsko škodo - Direktiva 2003/88/ES
Že na podlagi tožničine izpovedi ni mogoče zaključiti, da je bila nepretrgoma delovno obremenjena, temveč obratno, da je imela tudi večkratne prekinitve in je med čakanjem na vozila lahko izkoristila odmor med delom. Izpovedala je namreč, da je v tem času lahko pomalicala, skuhala kavo, čaj … Po mnenju pritožbe navedeno ne predstavlja koriščenja odmora na način, da je izpolnjeno njegovo bistvo (da se delavec posveti lastnim interesom, se regenerira, odpočije), čemur pa ni mogoče pritrditi glede na že obrazloženo manjšo intenziteto dela in dejstvo, da je tožnica prekinitve med delovnim časom očitno imela.
ZD člen 28, 28/4, 210, 210/1, 210/2, 210/2-4. OZ člen 326, 326/1.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - vračunanje daril v dedni delež - obračunska vrednost zapuščine - manj verjetna pravica - sporna dejstva glede vračunavanja darila v dedni delež - izračun nujnega deleža - določitev vrednosti zapuščine - prenovitev (novacija) pogodbe - odplačna pogodba - darilo
Bistveno je, ali je oporočna dedinja nepremičnine pridobila od zapustnika kot darilo; če je odgovor na to vprašanje pozitiven, potem je treba ta darila upoštevati pri obračunski vrednosti zapuščine. Dokler je sporno, na kakšni pravni podlagi (odplačno ali neodplačno) je oporočna dedinja pridobila nepremičnine v last, ni mogoče ugotoviti vrednosti zapuščine in posledično tudi ni moč izračunati nujnega deleža zakonite dedinje B. B., zato so neutemljene pritožbene navedbe, da je sklep o prekinitvi postopka preuranjen.
ZDR-1 člen 137, 137/3.. ZZVZZ člen 13, 13/2, 13/2-2, 31, 31/1.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 140, 140/1, 141, 141/1, 141/1-4, 229, 229/2, 229/5.. Pravilnik o obračunu bruto nadomestil plač med začasno zadržanostjo od dela v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja in o načinu vlaganja zahtevkov delodajalcev za povračilo izplačanih nadomestil (2004) člen 9, 9/1, 10, 10/1, 10/1-1.. Pravilnik o uveljavljanju izplačila nadomestila plače iz obveznega zdravstvenega zavarovanja na zahtevo delodajalca (2020) člen 27, 27/1, 28, 28-1.. URS člen 51, 51/1, 125.. ZUstS člen 23, 23/1.. ZDoh-2 člen 15, 15/5.. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2021) člen 2, 2/2.. Dogovor o odpravi varčevalnih ukrepov v zvezi s povračili stroškov in drugimi prejemki javnih uslužbencev, zamiku izplačilnega dneva plače pri proračunskih uporabnikih ter regresu za letni dopust za leto 2021 (2021) točka 10.. Uredba o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju (2009) člen 22, 22/2.
nadomestilo plače za čas bolniškega staleža - osnova za odmero nadomestila - izplačana plača - nezakonitost podzakonskega predpisa - exceptio illegalis - sistemska razlaga - zakonske zamudne obresti - zmotna uporaba materialnega prava
Sodišče je uporabilo exceptio illegalis glede 140. člena in 4. točke prvega odstavka 141. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki v nasprotju z 31. členom ZZVZZ v osnovo za nadomestilo vštevata le zavarovančevo povprečno mesečno plačo in nadomestila, ki so bila (dejansko) izplačana v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela. Navedeno pomeni, da se kot pravno podlago za določitev osnove za nadomestilo upošteva izključno prvi odstavek 31. člena ZZVZZ.
Do presoje, da se v osnovo vštevajo plače v določenem koledarskem letu, tudi če so bile izplačane kasneje, vodi pomenska odprta določba prvega odstavka 31. člena ZZVZZ "v koledarskem letu" ob uporabi sistemske razlage, ki tudi na področju drugih sistemov socialne varnosti omogoča pravilno upoštevanje naknadno izplačanih prejemkov iz delovnega razmerja.
rok za vložitev predloga za alternativni način izvršitve kazni zapora - prepozen predlog - nadomestitev izvršitve kazni zapora
Sodišče vsebinsko odloča o vsakem pravočasnem predlogu upravičenega predlagatelja. V obravnavani zadevi, kot je sicer že obrazloženo, predlog ni bil pravočasen. Glede na to, da je bil obsojenčev predlog, kot že rečeno, vložen prepozno, pa prvostopno sodišče tudi ni imelo nobenega razloga za vsebinsko odločanje o navedbah v (prepoznem) predlogu. Posledično pa prvostopno sodišče tudi ni zagrešilo kršitev, ki jih v tej zvezi v pritožbi uveljavlja pritožnik.
krivdna odškodninska odgovornost - varovanje muzejskih zbirk - povrnitev škode zaradi kraje slik - kraja blaga - ukradena stvar - vrednost ukradene stvari - ocena vrednosti - dokaz z izvedencem - pripombe na izvedensko mnenje - dokazna ocena - subjektivna vrednost - določanje vrednosti - odmera odškodnine - odločanje o postavljenem tožbenem zahtevku - pomanjkljiv izrek sodbe sodišča prve stopnje - neodločitev o celotnem tožbenem zahtevku - dopolnilna sodba - predlog za izdajo dopolnilne sodbe - posledice opustitve predloga za izdajo dopolnilne sodbe - domneva umika tožbe - delni umik tožbe - ponovljen postopek - sprememba tožbe v ponovljenem postopku - dopustitev spremembe tožbe - dovolitev spremembe iz razloga smotrnosti - zvišanje tožbenega zahtevka
Sodni izvedenec vrednosti slike ni določil zgolj na podlagi dejstva, da gre za delo avtorja Ivana Groharja, ampak je podal podrobno razčlenitev vseh pomembnih dejavnikov, ki so vplivali na njeno vrednost. Konkretno je opisal fizično stanje slike ter razporeditev in medsebojni odnos med glavnimi sestavinami umetniškega dela. Slika je bila v fizično zadovoljivem stanju ter še nikoli restavrirana, kar glede na starost slike pomeni, da je vredna bistveno več. Izpostavil je kompozicijo in da ne gre za portret v ožjem pomenu besede, ker figura ni naslikana frontalno. Glede na postavitev figure je bilo delo naslikano spontano, kot da je avtor videl figuro po naključju. Ne gre zgolj za nek obrtniški izdelek, ampak umetnikov intimni slikarski zapis, kar dodatno zvišuje vrednost sliki. Slika je iz avtorjevega zrelega obdobja. Jasno je tudi izpostavil, da gre za delo iz avtorjevega portretnega ciklusa, torej ne gre za delo iz krajinskega slikarstva, kar postavlja ceno umetnine na polovično vrednost slik iz impresionističnega obdobja. Na podlagi navedenih ugotovitev sodnega izvedenca, je sodišče prve stopnje napravilo podrobno dokazno oceno vrednosti slike.
Pri umetniških delih gre za precej višjo stopnjo individualnosti stvaritve in višjo subjektivno percepcijo vrednosti dela vsakega posameznika. Vseeno pa primerljive transakcije ponujajo določene okvire, znotraj katerih se bo verjetno gibala cena na tržišču. Izvedenec je z navedbo realiziranih prodaj, pri katerih je sam sodeloval, prepričljivo izkazal, da je določena cena 31.000 EUR znotraj cenovnih okvirjev glede na sodobnikove avtorje.
povrnitev povzročene škode - krivdna odškodninska odgovornost - odgovornost lastnika nepremičnine - škoda zaradi v neurju podrtega drevesa - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - procesne kršitve - temelj odškodninskega zahtevka - protipravno ravnanje - opustitev dolžnega ravnanja - kršitev dolžne skrbnosti - pravnorelevantna vzročna zveza - višina denarne odškodnine - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - enotna odškodnina - zavrnitev dokaznih predlogov - neizvedba dokaznega predloga - zlom
Zaključek o tem, da je toženec opustil dolžno ravnanje, je sodišče prve stopnje oprlo na ugotovitev, da toženec kljub opozorilom, da je drevo nevarno za okolico, le tega ni odstranil. Ni utemeljen pritožbeni očitek, da je glede protipravnosti ravnanja dokazno breme prevalilo na toženca. Pritožbeno sporne ugotovitve sodišča prve stopnje je treba razumeti v smislu, da toženec ni dokazal, da je bil dovolj skrben oziroma da je kakorkoli ukrepal v zvezi z opozorili, ki jih je prejel tudi glede konkretnega drevesa.
Za obstoj protipravnosti (opustitve dolžne skrbnosti) zadošča ugotovitev, da je bil toženec opozarjan na potencialno nevarnost konkretnega drevesa, česar ni jemal dovolj resno in ni ničesar ukrenil v smeri zmanjšanja te nevarnosti.
Ker je bil toženec opozarjan na nevarnost, ki ga drevo predstavlja za okolico (hišo na sosednji parceli), je bilo tudi podrtje drevesa ob močnem vetru, zanj objektivno predvidljiva posledica opustitve ukrepanja v zvezi z opozorili. Med protipravno opustitvijo in nastalo škodo je podana tudi vzročna zveza.
Pravična je denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo v višini 31.000 EUR za poškodbe, ki jih je tožnica utrpela, ko je nanjo padlo drevo, ki je stalo na zemljišču toženca.
Neuspešno je pritožbeno sklicevanje, da navodila, v katerih je toženec kot ukrep v zvezi s COVID-19 med drugim določil obvezno nošenje zaščitnih mask, niso bila del ocene tveganja. Ta navodila so temeljila na zakonski dolžnosti delodajalca, da mora izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev ter drugih oseb, ki so navzoče v delovnem procesu (prvi odstavek 5. člena ZVZD-1 in prvi odstavek 45. člena ZDR-1). Kot taka spadajo v okvir ukrepov, ki jih je bil tožnik dolžan upoštevati na podlagi 35. člena ZDR-1, njihovo nespoštovanje pa pomeni tudi kršitev dolžnosti iz prvega odstavka 34. člena ZDR-1.
zapuščinski postopek - zapuščinska obravnava - nujni dedič - uveljavljanje nujnega deleža - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica dediča - neudeležba na obravnavi - udeležba na naroku - pogoji za udeležbo - pandemija - pogoj PCT - COVID-19 - skupno premoženje - stanje vpisov v zemljiški knjigi
Izpolnitev PCT pogoja ni predstavljala nesorazmerno težkega bremena oziroma nepremagljive ovire za udeležbo pritožnice na naroku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00061256
OZ člen 287, 355. EZ-1 člen 530, 530/1. ZPP člen 155, 458, 458/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/4, 10.
spor majhne vrednosti - privolitev v delni umik tožbe - prehod iz rednega postopka v spor majhne vrednosti - pogodba o dobavi plina - obstoj pogodbenega razmerja - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - rok za zastaranje - ugovor zastaranja - povrnitev stroškov postopka - potrebni stroški postopka - stroški odvetnika - potni stroški odvetnika - izbira odvetnika v drugem kraju - nagrada odvetnika - število pripravljalnih vlog - omejeno število pripravljalnih vlog - nagrada za pripravljalno vlogo
V sodni praksi je zavzeto večinsko stališče, da se kot potrebni stroški postopka priznavajo le potni stroški pooblaščenca, ki ima sedež na delovnem območju sodišča. V konkretnem primeru gre za delovno območje Okrajnega sodišča v Črnomlju. Drži, da ima stranka pravico do svobodne izbire odvetnika, a to samo po sebi ne pomeni, da je zato treba stroške, ki nastanejo s tako izbiro, v celoti naložiti v plačilo nasprotni stranki. O tem je stališče že zavzelo Ustavno sodišče (Up-88/90 in Up-28/00), v ustaljeni sodni praksi rednih sodišč pa se potne stroške pooblaščenca s sedežem izven delovnega območja sodišča upošteva kot potrebne, če to opravičujejo narava konkretnega mandatnega razmerja in druge okoliščine. V primeru, kot je obravnavani, ko si stranka izbere odvetnika, ki ima pisarno v kraju, ki ni niti kraj stranke niti sodišča, je mogoče potne stroške pooblaščenca naložiti v plačilo nasprotni stranki le, če to utemeljujejo posebne okoliščine, ki so povezane z vsebino same zadeve: na primer zapletenost, obsežnost, zahteva po specifičnem znanju. Te okoliščine so trditveno in dokazno breme stranke, ki povrnitev takih stroškov uveljavlja. Tožnica takih posebnih okoliščin v tej pravdi ni zatrjevala in tudi ne izhajajo iz spisa, zato potnih stroškov njenega pooblaščenca (10. člen OT) in stroškov zaradi odsotnosti iz pisarne v času potovanja za stranko (četrti odstavek 6. člena OT) ni mogoče naložiti v plačilo tožencu.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tožbeni zahevek tožeče stranke za povrnitev odvetniških predpravdnih stroškov v znesku 650,80 EUR s pp, ker se povrnitev teh stroškov priznava v okviru potrebnih pravdnih stroškov glede na uspeh v pravdi.
oprostitev plačila sodnih taks - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - taksne oprostitve na podlagi zakona - invalidska organizacija - društvo, ki deluje v javnem interesu - javni interes - vsebina zadeve - namen postopka - predlog za oprostitev plačila sodne takse - delna oprostitev plačila sodne takse
Pritožba izpostavlja, da je tožnica invalidska organizacija, ki deluje v javnem interesu, vendar pa iz vsebine obravnavane zadeve (predmet tožbenega zahtevka je odprava zamakanja v prostor v lasti tožnice, ki naj bi izhajalo iz poslovnega prostora toženke, torej je predmet varstvo lastninske pravice) izhaja, da tožnica v obravnavani zadevi ni sprožila postopka v zvezi z izvajanjem namena, za katerega je bila ustanovljena, torej zaradi invalidskega varstva. Ker tako v obravnavani zadevi ne gre za postopek, ki bi se nanašal na invalidsko varstvo niti za postopek v zvezi z diskriminacijo zaradi invalidnosti, pogoj, ki ga določa peti odstavek 10. člena ZST-1 za oprostitev plačila sodne takse tožnice kot invalidske organizacije, ki deluje v javnem interesu, ni izpolnjen.
Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (1994) člen 32a, 32a/3, 32b, 32b/2.
neenakomerno razporejen delovni čas - nadomestilo plače - izraba letnega dopusta - praznik - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe
To, da toženka ni imela letnega razporeda dela, ki po svoji naravi temelji na vnaprej predvidljivem in sistemsko jasnem vzorcu razporejanja na delo, tako, da se da vnaprej določiti dneve, na katere ima delavec delovno obveznost, še ne pomeni, da je toženka ne bi smela na delo razporediti z mesečnim razporedom dela. Tožnica je bila z razporedom za mesec avgust 2021 seznanjena v mesecu juliju, kar je skladno z določbo tretjega odstavka 32.a člena Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva.
stroški pravdnega postopka - poseben sklep o višini stroškov - obrazloženost odločitve o stroških postopka - potrebni pravdni stroški
Pritožbeni očitki tožeče stranke v smeri, da je v izpodbijanem sklepu zmotno ugotovljeno dejansko stanje, ker prvostopenjsko sodišče naj ne bi upoštevalo okoliščine, da do dogovarjanja glede višine stroškov med pravdnima strankama sploh ni prišlo in da zato predpogoj za izdajo sklepa še ni izpolnjen, niso utemeljeni. Zakon v določbi četrtega odstavka 163. člena (niti kje drugje) za izdajo sklepa o višini pravdnih stroškov kot predpogoja ne zahteva izkaza (neuspelega) poskusa dogovora med strankama. Na pooblastilo sodišča, da po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari (kar je v obravnavanem primeru dne 12. 5. 2022) izda sklep o višini stroškov, po presoji pritožbenega sodišča zato ne vpliva dejstvo, da druga, tretja in četrta toženka niso pristopile do tožnice in se poskušale dogovoriti o višini potrebnih stroškov oziroma da se pravdni stranki o teh niti še nista poskušali dogovoriti. Kot je pravilno navedeno v odgovoru na pritožbo, ZPP v 163. členu za odmero višine pravdnih stroškov ne predvideva procesne predpostavke poskusa izvensodnega dogovora o višini teh stroškov.
Po presoji pritožbenega sodišča je bila z vidika stroškov potrebna le prva vloga z dne 25. 1. 2021, ki predstavlja odgovor na pripravljalno vlogo. Ker druge vloge ne vsebujejo nobenih bistveno novih, izvirno s strani toženk oblikovanih dejanskih ali pravnih argumentov, temveč gre zgolj za poizvedbe o stanju zadeve oziroma poziv sodišču prve stopnje, da odgovori na navedbe v zvezi z neizkazanostjo pravnega interesa.
regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - standard nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - izkazanost škode
Zgolj onemogočen dovoz na dvorišče z večjimi vozili (še) ne pomeni nastanek težko nadomestljive škode.
pogodba o prevzemu dolga - odplačnost pogodbe - obličnost pogodbe - sklep o separatnih stroških postopka - povrnitev separatnih stroškov - krivdno povzročeni stroški postopka
Tožena stranka pravilno opozarja, da je v vlogi z dne 10. 9. 2021 zahtevala povračilo stroškov za udeležbo na naroku dne 1. 9. 2021, ki se ni izvedel, saj je pooblaščenec tožeče stranke nekaj minut pred začetkom glavne obravnave sporočil, da se naroka ne more udeležiti, ker se mu je na poti na narok pokvaril avto.