ZPP člen 181.. ZDR-1 člen 143, 143/1, 146, 146/2, 146/2-2, 148, 148/1, 148/2, 148/5, 148/6, 148/7, 148/8, 199.
zavrženje tožbe - ugotovitveni zahtevek - razporeditev delovnega časa - neenakomerno razporejen delovni čas - starejši delavec - nadurno delo
Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnica (zgolj občasno) delala več kot 5 dni na teden, ne dokazuje, da njen delovni čas ni bil enakomerno razporejen, ne glede na določila v Pravilniku o delovnem času. Tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnica le v tednu od 27. 9. 2021 do 2. 10. 2021 opravila skupaj več kot 40 ur dela, sicer pa večinoma manj, ne odkazuje na neenakomerno razporeditev delovnega časa. Pri tej se namreč krajši in daljši delovni čas (od polnega) redno izmenjujeta ves čas, ne pa zgolj izjemoma.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da neenakomerno razporejanje delovnega časa za starejše delavce ni prepovedano, v kolikor znotraj tega ne pride do kršitev prepovedi nadurnega dela brez pisnega soglasja.
Neuspešno je pritožbeno sklicevanje, da navodila, v katerih je toženec kot ukrep v zvezi s COVID-19 med drugim določil obvezno nošenje zaščitnih mask, niso bila del ocene tveganja. Ta navodila so temeljila na zakonski dolžnosti delodajalca, da mora izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev ter drugih oseb, ki so navzoče v delovnem procesu (prvi odstavek 5. člena ZVZD-1 in prvi odstavek 45. člena ZDR-1). Kot taka spadajo v okvir ukrepov, ki jih je bil tožnik dolžan upoštevati na podlagi 35. člena ZDR-1, njihovo nespoštovanje pa pomeni tudi kršitev dolžnosti iz prvega odstavka 34. člena ZDR-1.
DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00061375
ZOR člen 1064, 1064/2. ZNP-1 člen 6, 6/1, 203, 203/1, 204, 207, 210, 211, 211/1, 214, 313. ZD člen 145, 145/1.
sodno odprtje sefa - postopek sodnega depozita - sodni depozit - izjava o depozitu - pogodba o sefu - pogodba o najemu sefa - razdrtje pogodbe - sklep o izročitvi deponiranega predmeta - pravilna izpolnitev obveznosti - sklep o dedovanju - razpolaganje z zapuščino - skupno upravljanje in razpolaganje z dediščino
Sodišče je na predlog vezano, predlagatelj pa nosi breme napačne položitve in postavljenih pogojev. Vprašanje pravilnosti izpolnitve pri odločanju o utemeljenosti (predloga) sodnega depozita ni bistveno. Označitev nasprotnega udeleženca je torej odvisna od volje predlagatelja.
Postopek sodnega depozita je urejen tako, da je sprva enostranski, saj sodišče najprej odloči o predlaganem depozitu. Če in ko sodišče predlogu ugodi, povabi osebo, v korist katere je depozit položen, da se izjavi o depozitu. Takrat postane postopek dvostranski.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00061256
OZ člen 287, 355. EZ-1 člen 530, 530/1. ZPP člen 155, 458, 458/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/4, 10.
spor majhne vrednosti - privolitev v delni umik tožbe - prehod iz rednega postopka v spor majhne vrednosti - pogodba o dobavi plina - obstoj pogodbenega razmerja - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - rok za zastaranje - ugovor zastaranja - povrnitev stroškov postopka - potrebni stroški postopka - stroški odvetnika - potni stroški odvetnika - izbira odvetnika v drugem kraju - nagrada odvetnika - število pripravljalnih vlog - omejeno število pripravljalnih vlog - nagrada za pripravljalno vlogo
V sodni praksi je zavzeto večinsko stališče, da se kot potrebni stroški postopka priznavajo le potni stroški pooblaščenca, ki ima sedež na delovnem območju sodišča. V konkretnem primeru gre za delovno območje Okrajnega sodišča v Črnomlju. Drži, da ima stranka pravico do svobodne izbire odvetnika, a to samo po sebi ne pomeni, da je zato treba stroške, ki nastanejo s tako izbiro, v celoti naložiti v plačilo nasprotni stranki. O tem je stališče že zavzelo Ustavno sodišče (Up-88/90 in Up-28/00), v ustaljeni sodni praksi rednih sodišč pa se potne stroške pooblaščenca s sedežem izven delovnega območja sodišča upošteva kot potrebne, če to opravičujejo narava konkretnega mandatnega razmerja in druge okoliščine. V primeru, kot je obravnavani, ko si stranka izbere odvetnika, ki ima pisarno v kraju, ki ni niti kraj stranke niti sodišča, je mogoče potne stroške pooblaščenca naložiti v plačilo nasprotni stranki le, če to utemeljujejo posebne okoliščine, ki so povezane z vsebino same zadeve: na primer zapletenost, obsežnost, zahteva po specifičnem znanju. Te okoliščine so trditveno in dokazno breme stranke, ki povrnitev takih stroškov uveljavlja. Tožnica takih posebnih okoliščin v tej pravdi ni zatrjevala in tudi ne izhajajo iz spisa, zato potnih stroškov njenega pooblaščenca (10. člen OT) in stroškov zaradi odsotnosti iz pisarne v času potovanja za stranko (četrti odstavek 6. člena OT) ni mogoče naložiti v plačilo tožencu.
ZDR-1 člen 137, 137/3.. ZZVZZ člen 13, 13/2, 13/2-2, 31, 31/1.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 140, 140/1, 141, 141/1, 141/1-4, 229, 229/2, 229/5.. Pravilnik o obračunu bruto nadomestil plač med začasno zadržanostjo od dela v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja in o načinu vlaganja zahtevkov delodajalcev za povračilo izplačanih nadomestil (2004) člen 9, 9/1, 10, 10/1, 10/1-1.. Pravilnik o uveljavljanju izplačila nadomestila plače iz obveznega zdravstvenega zavarovanja na zahtevo delodajalca (2020) člen 27, 27/1, 28, 28-1.. URS člen 51, 51/1, 125.. ZUstS člen 23, 23/1.. ZDoh-2 člen 15, 15/5.. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2021) člen 2, 2/2.. Dogovor o odpravi varčevalnih ukrepov v zvezi s povračili stroškov in drugimi prejemki javnih uslužbencev, zamiku izplačilnega dneva plače pri proračunskih uporabnikih ter regresu za letni dopust za leto 2021 (2021) točka 10.. Uredba o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju (2009) člen 22, 22/2.
nadomestilo plače za čas bolniškega staleža - osnova za odmero nadomestila - izplačana plača - nezakonitost podzakonskega predpisa - exceptio illegalis - sistemska razlaga - zakonske zamudne obresti - zmotna uporaba materialnega prava
Sodišče je uporabilo exceptio illegalis glede 140. člena in 4. točke prvega odstavka 141. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki v nasprotju z 31. členom ZZVZZ v osnovo za nadomestilo vštevata le zavarovančevo povprečno mesečno plačo in nadomestila, ki so bila (dejansko) izplačana v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela. Navedeno pomeni, da se kot pravno podlago za določitev osnove za nadomestilo upošteva izključno prvi odstavek 31. člena ZZVZZ.
Do presoje, da se v osnovo vštevajo plače v določenem koledarskem letu, tudi če so bile izplačane kasneje, vodi pomenska odprta določba prvega odstavka 31. člena ZZVZZ "v koledarskem letu" ob uporabi sistemske razlage, ki tudi na področju drugih sistemov socialne varnosti omogoča pravilno upoštevanje naknadno izplačanih prejemkov iz delovnega razmerja.
Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (1994) člen 32a, 32a/3, 32b, 32b/2.
neenakomerno razporejen delovni čas - nadomestilo plače - izraba letnega dopusta - praznik - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe
To, da toženka ni imela letnega razporeda dela, ki po svoji naravi temelji na vnaprej predvidljivem in sistemsko jasnem vzorcu razporejanja na delo, tako, da se da vnaprej določiti dneve, na katere ima delavec delovno obveznost, še ne pomeni, da je toženka ne bi smela na delo razporediti z mesečnim razporedom dela. Tožnica je bila z razporedom za mesec avgust 2021 seznanjena v mesecu juliju, kar je skladno z določbo tretjega odstavka 32.a člena Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva.
zapuščinski postopek - zapuščinska obravnava - nujni dedič - uveljavljanje nujnega deleža - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica dediča - neudeležba na obravnavi - udeležba na naroku - pogoji za udeležbo - pandemija - pogoj PCT - COVID-19 - skupno premoženje - stanje vpisov v zemljiški knjigi
Izpolnitev PCT pogoja ni predstavljala nesorazmerno težkega bremena oziroma nepremagljive ovire za udeležbo pritožnice na naroku.
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-6.. ZDR-1 člen 154, 154/1.. ZNDM-2 člen 2.. ZNPPol člen 4.
policist - odškodnina za neizkoriščen odmor - odmor med delovnim časom - odškodnina za premoženjsko škodo - Direktiva 2003/88/ES
Že na podlagi tožničine izpovedi ni mogoče zaključiti, da je bila nepretrgoma delovno obremenjena, temveč obratno, da je imela tudi večkratne prekinitve in je med čakanjem na vozila lahko izkoristila odmor med delom. Izpovedala je namreč, da je v tem času lahko pomalicala, skuhala kavo, čaj … Po mnenju pritožbe navedeno ne predstavlja koriščenja odmora na način, da je izpolnjeno njegovo bistvo (da se delavec posveti lastnim interesom, se regenerira, odpočije), čemur pa ni mogoče pritrditi glede na že obrazloženo manjšo intenziteto dela in dejstvo, da je tožnica prekinitve med delovnim časom očitno imela.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSK00065072
OZ-UPB1 člen 39, 87, 311. ZFPPIPP-UPB8 člen 60, 227, 301, 301/4. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 18, 19/4, 27/2, 27/6.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - pravni interes (pravna korist) za tožbo - materialnopravni pobot - ničnost pravnega posla - odločitev o stroških pravdnega postopka - prekinitev pravdnega postopka zaradi stečaja - priglasitev terjatve v stečajnem postopku
Za odločitev, katere stroške je potrebno prijaviti v stečajnem postopku, je odločilen trenutek nastanka pravdnih stroškov in ne šele nastanek terjatve za njihovo povračilo, upnik pa mora te stroške v stečajnem postopku prijaviti kot pogojno terjatev. Ta se v stečajnem postopku poplača po pravilih ZFPPIPP o plačilu terjatev iz stečajne mase in ne kot strošek stečajnega postopka. Zato sodišče v pravdnem postopku, ki se je po prekinitvi nadaljeval, teh stroškov stečajnemu dolžniku ne naloži v plačilo z dajatvenim sklepom, temveč s sklepom le ugotovi obstoj terjatve iz tega naslova (četrti odstavek 301. člen ZFPPIPP).
rok za vložitev predloga za alternativni način izvršitve kazni zapora - prepozen predlog - nadomestitev izvršitve kazni zapora
Sodišče vsebinsko odloča o vsakem pravočasnem predlogu upravičenega predlagatelja. V obravnavani zadevi, kot je sicer že obrazloženo, predlog ni bil pravočasen. Glede na to, da je bil obsojenčev predlog, kot že rečeno, vložen prepozno, pa prvostopno sodišče tudi ni imelo nobenega razloga za vsebinsko odločanje o navedbah v (prepoznem) predlogu. Posledično pa prvostopno sodišče tudi ni zagrešilo kršitev, ki jih v tej zvezi v pritožbi uveljavlja pritožnik.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tožbeni zahevek tožeče stranke za povrnitev odvetniških predpravdnih stroškov v znesku 650,80 EUR s pp, ker se povrnitev teh stroškov priznava v okviru potrebnih pravdnih stroškov glede na uspeh v pravdi.
oprostitev plačila sodnih taks - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - taksne oprostitve na podlagi zakona - invalidska organizacija - društvo, ki deluje v javnem interesu - javni interes - vsebina zadeve - namen postopka - predlog za oprostitev plačila sodne takse - delna oprostitev plačila sodne takse
Pritožba izpostavlja, da je tožnica invalidska organizacija, ki deluje v javnem interesu, vendar pa iz vsebine obravnavane zadeve (predmet tožbenega zahtevka je odprava zamakanja v prostor v lasti tožnice, ki naj bi izhajalo iz poslovnega prostora toženke, torej je predmet varstvo lastninske pravice) izhaja, da tožnica v obravnavani zadevi ni sprožila postopka v zvezi z izvajanjem namena, za katerega je bila ustanovljena, torej zaradi invalidskega varstva. Ker tako v obravnavani zadevi ne gre za postopek, ki bi se nanašal na invalidsko varstvo niti za postopek v zvezi z diskriminacijo zaradi invalidnosti, pogoj, ki ga določa peti odstavek 10. člena ZST-1 za oprostitev plačila sodne takse tožnice kot invalidske organizacije, ki deluje v javnem interesu, ni izpolnjen.
ZPP člen 17, 17/3, 181, 181/3, 183, 183/3, 192, 192/1. ZD člen 210, 210/1, 212.
združitev in izločitev postopka - naknadna razdružitev postopka - razdružitev postopka po nasprotni tožbi - nasprotna tožba - zavrženje tožbe - vmesni ugotovitveni zahtevek - pravni interes za ugotovitveno tožbo - eventualno sosporništvo - eventualna kumulacija (primarni zahtevek in podredni zahtevek) - formalno sosporništvo na pasivni strani - pristojnost pravdnega sodišča
Sodišče mora ob prejemu nasprotne tožbe preveriti predpostavke iz 183. člena ZPP. Če ugotovi, da nasprotna tožba po 183. členu ZPP ni dovoljena, nasprotne tožbe ne zavrže, obravnava jo kot samostojno tožbo.
Institut eventualnega sosporništva lahko tožnik uporabi samo, če so za to izpolnjene predpostavke iz drugega odstavka 192. člena ZPP. Če te predpostavke niso izpolnjene, ravna sodišče, na katerega je tožnik vložil tožbo, s tožbo zoper eventualnega sospornika kot z vlogo, ki je ni mogoče obravnavati. Z razdružitvijo postopka v dve ločeni pravdi bi sodišče pogojno postavljeni zahtevek proti eventualno toženemu pretvorilo v nepogojnega. Takšno postopanje, ko je sodišče eventualno sosporništvo v bistvu izničilo s formalnim, pa predstavlja prekoračitev tožbenega zahtevka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00061391
OZ člen 131, 186, 186/1, 186/4. ZPP člen 8, 215.
škodni dogodek - odgovornost za škodo, ki jo povzroči več oseb skupaj - pravnorelevantna vzročna zveza med škodo in protipravnim ravnanjem - solidarna odgovornost - protipravnost ravnanja - pretep - dejanska trditvena in dokazna podlaga - metodološki napotek - prepričljiva dokazna ocena - dokazna ocena izpovedbe stranke - dokazni standard - vezanost sodišča na trditveno podlago
Ni utemeljen pritožbeni očitek o zmotni uporabi materialnega prava, ker sodišče pri odločitvi ni upoštevalo 186. člena OZ, ki ureja vprašanje odgovornosti več oseb za škodo. Tožnik je odškodninsko odgovornost toženca utemeljeval na njegovi individualni odgovornosti, da je toženec tisti, ki ga je naklepno napadel in je zato odgovoren za škodo. Tožnik ni trdil, da je toženec povzročil škodo kot sodelujoči (oziroma eden od sodelujočih) v pretepu, niti ni konkretiziral poteka pretepa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00061504
SPZ člen 92, 92/1, 93, 247, 247/1. SZ-1 člen 111, 111/1, 111/2. ZPP člen 8.
tožba na izpraznitev in izročitev nepremičnine - dovoljenje za brezplačno bivanje v tuji hiši - bivanje v hiši do preklica - služnost dosmrtne rabe nepremičnine - prekarij (precario) - dokazna ocena verodostojnosti prič - dopustnost dokazovanja s posrednimi dokazi - hearsay
Tožnika navajata, da sta tožnica in toženec sklenila ustni dogovor o brezplačni souporabi hiše do preklica, kot prekarij. Priči neposredno res nista bili prisotni, ko sta tožnica in toženec sklenila ustni dogovor, vendar sta o obstoju takšnega dogovora vedeli izpovedati iz drugih lastnih zaznav. Kljub temu, da sta o sklenjenem dogovoru izvedela od toženca, ne gre za nedovoljen posredni dokaz. Priči sta toženčeva dolgoletna prijatelja in sta izpovedala o tem, kar sta sama zaznala tekom večletnega druženja s tožencem in obiskih pri njemu doma.
napoved pritožbe - neplačilo sodne takse - sankcija za neplačilo sodne takse - domneva umika napovedi pritožbe - predlog za obročno plačilo sodne takse - zavrženje predloga za obročno plačilo sodne takse - rok za plačilo sodne takse - začetek teka roka za plačilo sodne takse
Pritožbene navedbe o poslovnih težavah, zaradi katerih na začetku leta tožena stranka ni uspela plačati sodne takse, niso odločilne za presojo utemeljenosti pritožbe, ker se ne nanašajo na vsebino izpodbijanega sklepa, ampak bi jih tožena stranka morala uveljavljati v postopku s predlogom za obročno plačilo sodne takse, ki je bil zavržen in je pritožbeno sodišče že potrdilo sklep o njegovem zavrženju. Pravno neodločilne so tudi navedbe o zmedi v računovodstvu, zaradi katere je pritožnik zamudil rok za plačilo sodne takse, s katerimi pritožnik ponavlja navedbe iz predloga za vrnitev v prejšnje stanje, ki je že bil zavržen, pritožnik pa zoper sklep o zavrženju ni vložil pritožbe.
ZDR-1 člen 31, 128.. ZPP člen 213, 339, 339/2, 339/2-8.
voznik tovornega vozila - poklicno zavarovanje - plačilo za nadurno delo - zadostna trditvena podlaga - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - delna razveljavitev sodbe
Za zadostnost trditvene podlage nista potrebni niti krajevna in časovna konkretizacija okoliščin oprave nadur, niti natančnejše navajanje takrat opravljenih nalog. Delodajalec je namreč tisti, ki se profesionalno ukvarja s prevozom tovora, ga organizira, določa voznikom relacije glede na naročila, jim odreja druge naloge (izvajanje nakladanja in razkladanja, čakanje nanju, čiščenje vozila, itd.) povezane z določenim prevozom, in pozna čas, ki je običajno potreben za njegovo izvedbo. Zato so take zahteve sodišča v okoliščinah obravnavanega primera, ko so iz dokazov razvidni delovni dnevi, lokacije, opravila ter število opravljenih ur dela (s katerimi se toženka sicer ne strinja), nerealne in pretirane.
ZVEtL-1 člen 17, 17/3, 17/3-3, 35, 35/1. ZNP-1 člen 33, 216, 216/2.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - nedokončana etažna lastnina - dejanska etažna lastnina - obseg stanovanja - klet kot pomožni prostor - stopnišče - možnost dostopa do prostorov - priposestvovanje - podstrešje - rok za pritožbo - napačen pravni pouk glede roka za pritožbo
Namen postopka za vzpostavitev etažne lastnine je ureditev zemljiškoknjižno neurejenega stanja v večstanovanjskih stavbi, skladno s konceptom etažne lastnine. Ni pa namen tega postopka razreševanje spornih lastninskopravnih položajev in tega ta postopek tudi ne omogoča. Sodišče o njih odloči na podlagi dokaznih pravil, domnev in pravila o bolj verjetni pravici, skladno z določbami ZVEtL-1. Poenostavitev postopka po ZVEtL-1 omogoča lažjo vzpostavitev etažne lastnine, a je zato pravna kakovost odločitve manjša do te mere, da sklep po ZVEtL-1 ni ovira za uveljavljanje zahtevkov, ki se nanašajo na skupne ali posamezne dele stavbe v pravdnem ali drugem postopku.
sklenitev prodajne pogodbe za nepremičnino - solastna nepremičnina - dogovor o kupnini - vlaganja v nepremičnino - neupravičena pridobitev - pobotni ugovor - zmotna uporaba materialnega prava
Sodišče druge stopnje že na podlagi teh dejstev, ugotavlja, da zatrjevani ustni dogovor ne more imeti učinka na kupno pogodbo z dne 8. 1. 2019, saj je bila ta pogodba sklenjena z drugim kupcem, dogovorjena pa tudi drugačna kupnina.
predlog upnika za izrek denarne kazni - zavrnitev predloga - začasna odredba o stikih - kršitev začasne odredbe - onemogočanje izvrševanja stikov z otrokom - izvrševanje stikov - izpolnitev obveznosti na podlagi začasne odredbe - mladostniško obdobje (adolescenca) - denarna kazen kot sredstvo izvršbe - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Že samo enkratna zamuda pri predaji otroka na stik, tako kot preprečitev stika, lahko predstavlja kršitev začasne odredbe, ki opravičuje izrek denarne kazni. Vendar to ni samo po sebi umevno. Kadar je zamudo ali izostanek stika treba pripisati življenjsko logičnim in možnim (nepredvidenim) okoliščinam, ne pa poskusu preprečevanja stika, denarno kaznovanje ni na mestu.
Pri domala vsakem že pred polnoletnostjo (pri nekaterih pa že precej pred njo) nastopi trenutek, ko sta zrelost in osebnostna drža takšni, da bi bilo siljenje v stike prav tako nepredstavljivo kot pri odraslih. Še več – bilo bi škodljivo; ne le akutno škodljivo za otroka oziroma mladostnika, ampak še za njegov odnos z osebo, s katero naj bi otrok imel stike, posledično pa tudi dolgoročno za osebnostni razvoj tega otroka (ali mladostnika).
Izrek denarne kazni je lahko samo posledica kršitve obveznosti iz sodne odločbe, ne pa (v odsotnosti kršitve konkretne dolžnosti iz začasne odredbe) morda splošne zakonske dolžnosti staršev iz drugega odstavka 141. člena DZ, po kateri mora vsaka oseba, h kateri je otrok nameščen, opustiti vse, kar otežuje ali onemogoča stike in si prizadevati za ustrezen otrokov odnos do stikov z drugim od staršev.