ZIZ člen 9, 9/3. ZPP člen 112, 112/1, 112/2, 112/3, 142, 142/3, 142/4, 224, 224/1, 224/4, 339, 339/2, 339/2-8.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - pravočasnost ugovora - vročanje sodnih pisanj - vročilnica - obvestilo o poskusu vročitve - potrdilo o vročitvi - javna listina - izpodbijanje resničnosti dejstev iz javne listine - zaslišanje priče - zavrnitev dokaznega predloga brez obrazložitve
Dolžnik je v ugovoru poleg trditev, da obvestila o poskusu vročitve nikoli ni prejel, tudi natančno pojasnil konkretne okoliščine glede svojega postopanja in preverjanja nabiralnika v času vročanja sklepa o izvršbi, kar pomeni, da njegove navedbe presegajo le pavšalno zanikanje prejema tega obvestila. Predvsem pa je dolžnik v dokaz svojih navedb, da obvestila o poskusu vročitve ni prejel, podal tudi substanciran dokazni predlog z zaslišanjem priče. Do tega dokaznega predloga se sodišče prve stopnje ni v ničemer opredelilo, predloga ni zavrnilo in tudi ni pojasnilo razlogov za njegovo neizvedbo.
ZPP člen 13, 270, 270/3, 298, 298/3, 298/4, 329, 329/4, 363, 482, 482/1, 482/1-1.. ZGD-1 člen 515, 515/3.. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b, 21.
razdružitev postopkov - določitev stvarne pristojnosti - gospodarski spor - sklep procesnega vodstva - nedovoljena pritožba - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - poslovodna oseba - razrešitev direktorja - predhodno vprašanje
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da se zahtevek v zvezi s presojo odpoklica in razrešitve z mesta poslovodne osebe ne nanaša na delovnopravne predpise, saj sklep o odpoklicu tožnika z mesta poslovodje z dne 3. 5. 2022 nima narave delovnopravnega temveč korporacijskega akta, sprejetega na podlagi tretjega odstavka 515. člena ZGD-1 in bo torej za presojo njegove utemeljenosti potrebno uporabiti pravo gospodarskih družb. Posledično je sodišče pravilno odločilo, da o pravilnosti in zakonitosti odpoklica oziroma razrešitve direktorja ni pristojno odločati delovno sodišče.
Zakonitost sklepa o odpoklicu ne predstavlja nujno predhodnega vprašanja v zvezi z zakonitostjo prenehanja delovnega razmerja. Slednje je odvisno od določil pogodbe o zaposlitvi. Sicer pa niti določba 13. člena ZPP niti določba 21. člena ZDSS-1 ne izključuje možnosti, da se delovno sodišče v tem okviru opredeli do utemeljenosti razloga za odpoklic.
ZSKZDČEU-1 člen 3, 13, 13/1, 186, 186-10, 190, 190/1, 190/8. ZPPreb-1 člen 26, 26/1.
priznanje tuje sodne odločbe - vročitev odločbe - začasno prebivališče - stalno prebivališče - naslov za vročanje
Ker je storilka v času vročanja odločbe tujega prekrškovnega organa imela poleg začasnega prebivališča prijavljeno tudi stalno prebivališče, pri tem pa naslov začasnega prebivališča ni prijavila tudi kot naslov za vročanje, se je pritožbenemu sodišču vzbudil dvom v ključno dejstvo za priznanje odločbe tujega prekrškovnega organa, ki je bila izdana v nenavzočnosti storilke, in sicer ali je bila storilka z navedeno odločbo sploh ustrezno osebno seznanjena, torej ali so podane okoliščine iz prvega odstavka 13. člena ZSKZDČEU-1, ki morajo biti podane glede na 10. točko 186. člena ZSKZDČEU-1.
ZIZ člen 11, 11/1, 175, 189, 189/3, 191, 191/3, 192, 192/1, 192/2. ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-8.
sklep o domiku - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - pravica do izjave - vročanje pisanj - vpogled v spis - plačilo kupnine - izpraznitev in izročitev nepremičnin - rok za izpraznitev poslovnih prostorov - varstvo kupca nepremičnine - najemna razmerja - sestava sodišča
Res prvi odstavek 192. člena ZIZ določa, da sodišče o izročitvi nepremičnine kupcu odloči po izdaji sklepa o domiku in po položitvi kupnine, vendar pa to ne pomeni, da obeh sklepov ni mogoče izdati hkrati, na isti dan.
Sodišče dolžniku ni vročilo svojih pisanj in pisanj drugega najugodnejšega ponudnika med postopanjem po tretjem odstavku 191. člena ZIZ, ko se torej po tem, ko najugodnejši ponudnik ne plača kupnine, na upnikov predlog k položitvi kupnine pozove naslednjega najugodnejšega ponudnika. ZIZ vročanja teh pisanj dolžniku niti ne predpisuje, poleg tega pa se dolžnikov položaj v takih primerih sam po sebi v ničemer ne spreminja – dolžnikova nepremičnina je še vedno prodana z namenom poplačila njegove obveznosti, spremeni se le kupec, ki se mu nepremičnina domakne in nato izroči. Na dolžniku je zato breme, da pojasni in konkretizira, kako je nevročitev teh pisanj vplivala na njegov položaj in možnost uveljavljanja njegovih pravic v smislu, da mora ob uveljavljanju take kršitve opredeljeno povedati, kaj bi uveljavljal v morebitni izjasnitvi do pisanj sodišča in naslednjega najugodnejšega ponudnika in predvsem, ali in kako bi njegove navedbe vplivale na izpodbijano odločitev. V pritožbi dolžnik v to smer ne podaja popolnoma nobenih navedb in pojasnil, dodati pa je še, da se je z vsemi pisanji sodišča in novega kupca nenazadnje že pred izdajo izpodbijanega sklepa tudi seznanil, saj je vpogledal v spis.
Dejstvo pravočasnega plačila kupnine sodišče po uradni dolžnosti preveri pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu in izid te preverbe tudi zapiše v obrazložitvi sklepa o izročitvi.
Pri določitvi roka za izpraznitev in izročitev nepremičnine je treba upoštevati položaj obeh strank, torej upnika, ki je sprožil izvršilni postopek in ga vodi, in tudi dolžnika, ki je seznanjen z izvršbo in prodajo nepremičnine. Še posebej pa mora sodišče upoštevati položaj kupca, ki na nepremičnini pridobi lastninsko pravico, in tudi vse druge konkretne okoliščine primera.
Dolžnik glede svoje obveznosti izpraznitve in izročitve nepremičnine in glede primernosti za to določenega roka tudi ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da v nepremičnini posluje najemnik, ki jo uporablja v turistične namene in ima objekt zapolnjen do konca leta 2022. Njegova obveznost je namreč v tem, da mora nepremičnino izprazniti vseh svojih premičnih stvari in jo izročiti v posest novemu lastniku, medtem ko najemna razmerja s prodajo nepremičnine ne prenehajo, kupec pa vstopi v pravice in obveznosti najemodajalca, torej dolžnika, in je nadaljevanje najemnega razmerja stvar dogovorov med kupcem kot novim lastnikom in najemnikom.
ZPP člen 11, 11/1, 115, 115/1. ZFPPIPP člen 22, 22/1, 24, 266.
preložitev naroka - opravičljiv razlog za preložitev naroka za glavno obravnavo - izločitvena pravica - odstop od pogodbe
Preložitev naroka je izjema, ki jo je treba strogo presojati, na obravnavano zadevo pa vpliva tudi načelo hitrosti postopka iz 48. člena ZFPPIPP, po katerem mora sodišče prednostno obravnavati tudi zadeve, v katerih je kot stranka postopka udeležen stečajni dolžnik. Še posebej je to treba upoštevati v obravnavani zadevi, ko uveljavitev izločitvene pravice lahko predstavlja oviro za prodajo v stečajnem postopku.
Od pravdne stranke, na predlog katere je celo že bil preložen narok zaradi službenih obveznosti (pred tem pa vsaj dvakrat iz zdravstvenih razlogov), pa se pričakuje tudi, da si bo našla pooblaščenca, ki jo bo lahko zastopal na naroku, pri čemer je imela vsekakor dovolj časa od prejema vabila na narok za glavno obravnavo do samega naroka. Odsotnost pritožnika z naroka zaradi službene poti tako resnično ni predstavljala upravičenega razloga v smislu prvega odstavka 115. člena ZPP, ponovna preložitev naroka pa bi preveč posegla tudi v pravico tožene stranke (in njenih upnikov) do sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz 23. člena URS.
Če je pravdna stranka tako zaposlena, da že na drugi zaporedni razpisani narok zaradi službenih obveznosti naj ne bi mogla priti, je od dovolj skrbne stranke pričakovati, da se bo o nasprotnikovih navedbah pisno izjavila in to ne more pomeniti nepotrebnega kopičenja vlog.
Tožeča stranka ne trdi, da bi izločitveno, torej lastninsko pravico, pridobila s priposestvovanjem ali na drug izviren način, prav tako ne, da bi šlo za fiduciarne posle v smislu 3. točke prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP. Odstop od pogodbe zaradi neizpolnitve obveznosti – plačila kupnine – tudi ni mogoč po tem, ko je terjatev za plačilo kupnine zastarana že skoraj 20 let.
ZPP člen 11, 184, 185, 185/1, 186.. ZDSS-1 člen 20, 41, 41/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - razširitev tožbe - trpinčenje na delovnem mestu - nedovoljena sprememba tožbe - načelo ekonomičnosti postopka - načelo hitrosti postopka - stvarna pristojnost delovnega sodišča - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Sodišče prve stopnje pravilno ni dovolilo spremembe tožbe. Predmetni spor za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je po svoji naravi kompleksen in dokazno obsežen, zato je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da je bolj smotrno, da se druge zahtevke, ki jih tožnica uveljavlja s spremenjeno tožbo, torej odškodninski spor, ki temelji na povsem drugi dejanski in pravni podlagi ter dokaznih sredstvih, ne obravnava v tej pravdi, saj je prvo toženec spremembi tožbe izrecno nasprotoval.
V predmetni zadevi delovno sodišče ne more odločati o sporih med fizičnimi osebami (zaposlenimi), saj zanje ni stvarno pristojno, niti ni pristojno za odločanje o odškodninski odgovornosti med fizičnimi osebami zaradi potencialne škode, ki bi si jo povzročili kot sodelavci. Če zaradi spremenjenih okoliščin med postopkom pride do situacije, da je pristojno sodišče druge vrste (na primer sodišče splošne pristojnosti, kot je to v konkretnem primeru), se mora specializirano sodišče (delovno sodišče) izreči za stvarno nepristojno.
URS člen 22, 23. ZIZ člen 38, 38/1, 225, 225/2, 225/4. ZPP člen 152.
pravica do sodnega varstva - enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem - nedenarna obveznost - predujem za kritje stroškov - sklep o plačilu predujma - namen izvršilnega postopka - izvršba zaradi dosege dejanj - dejanje, ki ga lahko opravi kdo drug - izvršba za izterjavo nedenarne terjatve - izvršilni stroški - oprava dejanj na dolžnikove stroške
Upnik je pridobil izvršilni naslov in je sodišče na njegovi podlagi dovolilo izvršbo za dosego nadomestnega dejanja, založen pa je bil tudi predujem v skladu z drugim odstavkom 225. člena ZIZ. Sedaj je nadaljevanje postopka stvar upnika, ki ga je sodišče pooblastilo, da na dolžnikove stroške izvedbo del zaupa nekomu drugemu. To, da navedena določba govori o dolžnikovih stroških, seveda še ne pomeni, da bi upnik izvedbo potrebnih del vnaprej plačeval iz založenega predujma, običajno je namreč, da v sodnih postopkih vnaprej stroške plača sama stranka (tako npr. prvi odstavek 38. člena ZIZ in 152. člen ZPP). Besedna zveza »na dolžnikove stroške« pomeni, da bo stroške teh del, ko se bo napravil končni obračun in ko bo sodišče preverilo upravičenost stroškov, ki (in ko) jih bo priglasil upnik, kril dolžnik. Namen predujma je zgolj ta, da si upnik s tem zagotovi, da bo stroške opravljenih del res pokril dolžnik in da mu ne bo treba na koncu še predlagati izvršbo za izterjavo tako nastalih stroškov. Dokončen sklep o višini stroškov po opravljenih dejanjih sodišče praviloma sprejme na podlagi računov za opravljena dejanja, po potrebi pa tudi na podlagi ocene sodnega izvedenca. Bistveno je torej, da se po opravljenih dejanjih preveri upravičenost priglašenih stroškov in šele na tej podlagi s sklepom tudi odmerijo nadaljnji izvršilni stroški, potem pa se priznani stroški nakažejo iz založenega predujma upniku. Vse to v ničemer ne omejuje pravice upnika do učinkovite izvršbe: kot je že bilo rečeno, je v trenutni fazi postopka realizacija izvršilnega naslova v rokah upnika. Iz že opisanih razlogov pa upnik stroškov, ki mu bodo s tem nastali, ne more črpati iz predujma.
DZ člen 67, 74, 74/1, 74/2, 83, 83/1, 290, 290/1, 290/2, 303, 305.. ZPP člen 5, 8, 185, 236a, 285, 362.. ZZZDR člen 51, 51/2, 57, 57/1, 59, 59/1, 59/2.
skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje - vložek posebnega premoženja enega zakonca v skupno premoženje - delež na skupnem premoženju - načelo enotnosti skupnega premoženja - poslovni delež v družbi z omejeno odgovornostjo - darilo - sprememba tožbe - pravica do izjave - neizvedba dokaza - zaslišanje priče - pisna izjava priče - verodostojnost priče - dokazna ocena - načelo proste presoje dokazov - materialno procesno vodstvo - napotki pritožbenega sodišča
Odločitev, da se sprememba tožbe dovoli, je potrebno podpreti tudi kot smotrno z vidika celostne rešitve spornih pravnih razmerij med pravdnimi strankami. Tak zaključek narekuje že nedeljiv materialnopravni pojem skupnega premoženja, ki zahteva, da se vse enote, ki v to premoženje sodijo, obravnavajo celovito in se določi enotno prispevno razmerje obeh partnerjev pri vseh predmetih skupnega premoženja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00061563
KZ-1 člen 20, 211, 211/1. ZKP člen 358, 358/1, 358/1-1, 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372/1, 372/1-1, 394, 394/1.
oprostitev obtožbe - sprememba sodbe sodišča prve stopnje na pritožbeni stopnji - zakonski znaki kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - nejasen izrek sodbe sodišča prve stopnje - kaznivo dejanje goljufije - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nerazumljiv izrek sodbe - elementi sostorilstva - protipravno ravnanje
Pritožba je utemeljena.
Pritožba v bistvenem navaja, da iz opisa historičnega dogodka v izreku izpodbijane sodbe ne izhajajo zakonski znaki očitanega kaznivega dejanja goljufije niti elementi sostorilstva, ker ni razvidno, kakšno naj bi sploh bilo obdolženčevo protipravno izvršitveno ravnanje, in ker iz izreka izhaja, da je bil B. B. tisti, ki je vzpostavil stik z oškodovancem in se z njim dogovarjal, ne pa tudi obdolženec.
razveljavitveni sklep pritožbenega sodišča - napotki pritožbenega sodišča - vezanost sodišča prve stopnje na materialnopravno mnenje sodišča druge stopnje - pravno nasledstvo - pripojitev - vpis pripojitve v sodni register - izpisek iz sodnega registra - izbris vpisa - vezanost na pravnomočni sklep - učinek pravnomočnosti sklepa
Kljub temu, da višje sodišče sodišču prve stopnje vrne zadevo v novo sojenje, pa sodišče prve stopnje ni vezano na pravna stališča in dejanske zaključke, ki jih je v isti ali kateri koli drugi zadevi že podalo višje ali katerokoli drugo sodišče (pa tudi na svoja iz razveljavljene sodbe ne), seveda pa mora argumentirano razložiti, zakaj se z njimi ne strinja. Ta možnost oziroma pravica (kot izraz načela neodvisnosti iz 125. člena Ustave Republike Slovenije) je še toliko večja, kadar v prvem sojenju niso bili presojeni vsi dokazi, ki so bili izvedeni, pa ti kažejo na drugačne pravne zaključke.
ZDR-1 člen 83, 83/3, 109, 109/1, 109/2.. ZJU člen 5, 5/1, 33, 33/1, 154, 154/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravočasnost odpovedi - seznanitev z odpovednim razlogom - generalni direktor - pravica do seznanitve z osebnimi podatki
Za presojo pravočasnosti izredne odpovedi je odločilna dejanska ugotovitev, kdaj je bil o kršitvah tožnice obveščen generalni direktor. Teka roka ni mogoče vezati na vprašanje, kdaj bi moral biti seznanjen glede na objave v medijih, temveč je odločilnega pomena, kdaj je bil dejansko obveščen s strani pristojnih služb. Pri tem ni pomembno kdaj za kršitev izvejo drugi zaposleni pri toženi stranki, kot v konkretnem primeru direktor C., temveč kdaj se je seznanil generalni direktor (primerjaj sodbe VSRS VIII Ips 283/2017, VIII Ips 334/2017 in VIII Ips 145/2018).
zahteva za plačilo odškodnine - zavrnitev tožbenega zahtevka - povrnitev škode - padec s kolesom - odvzem prednosti - ravnanje oškodovanca - celovita dokazna ocena
Tožnica je uveljavljala povrnitev škode, ki naj bi ji nastala, ker je zaradi odvzema prednosti s strani neznanega vozila padla s kolesa. Odločitev o zavrnitvi zahtevka temelji na ugotovitvi, da ni izkazano, da bi ji neznano vozilo zaprlo pot ali povzročilo zanjo konkretno nevarnost, se pravi, da bi ji prišlo tako blizu, da bi ogrožalo povprečnega, tudi manj spretnega in izkušenega kolesarja.
V celovito dokazno oceno, ki jo terja 8. člen ZPP, sodi tudi tožničino ravnanje po dogodku. Ob dejstvu, da tožnica do zdravnikove prijave in obiska policistov dva tedna po dogodku ni storila ničesar v zvezi s prijavo nezgode, izgubijo težo pritožbene navedbe o hudih bolečinah in intenzivni skrbi za lastno zdravje neposredno po padcu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00061409
ZIZ člen 42, 42/2, 272, 272/1, 272/2. ZGD-1 člen 98, 98/1, 99, 283, 397, 514.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - spor med družbeniki - ničnost in izpodbojnost skupščinskih sklepov - verjetnost obstoja terjatve - sklic skupščine - veljavnost sklica skupščine - prekinitev - odpoklic poslovodje - vročanje pravni osebi - vročitev sklepa - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - zastopanje pravne osebe
Oblikovanje nadzornega sveta v družbi z omejeno odgovornostjo je stvar družbene pogodbe in če ni oblikovan, njegovo vlogo opravljajo družbeniki. ZGD-1 v določbah o družbi z omejeno odgovornostjo napotuje na uporabo 283. člena ZGD-1. Sodišče prve stopnje se je zato materialnopravno pravilno sklicevalo na ta člen.
Družbeniki že po zakonu zastopajo družbo, razen če se jim upravičenje za zastopanje odvzame. A. A. je zato, tudi na podlagi izpodbijanega sklepa skupščine o podelitvi pooblastila za vodenje poslov v toženki, ne pa zgolj zaradi tega, saj je edina preostala družbenica, upravičena zastopati toženko.
Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno materialnopravno stališče, da družbenik ne more samovoljno, mimo določil družbene pogodbe, odločati o spremembi pogodbeno določenega roka prekinitve skupščine, če o tem ne doseže sporazuma s sodružbenico.
vožnja pod vplivom psihoaktivnih snovi - strokovni pregled
Glede na nevarnost, ki jo za udeležence v prometu predstavljajo vozniki, ki vozijo pod vplivom prepovedanih drog, odvzem krvi in izvedba strokovnega pregleda v navzočnosti policista nista pretirana posega v osebnostne pravice obdolženega.
Odvetniška tarifa (2003) člen 19,. Odvetniška tarifa (2003) tarifna številka 37, 37/2, 42. ZOdvT člen 19.
stroški zagovornika - nagrada za zastopanje na naroku - zasliševanje prič - več prekrškov - pojasnila o uporabi tarife
Pravilni so razlogi sodišča prve stopnje, da Pojasnila k tarifnim številkam, dana s strani Odvetniške zbornice Slovenije (OZS), ne zavezujejo sodišča, da jih pri razlagi določb tudi upošteva.
Prav tako pravilni so razlogi sodišča prve stopnje, da zagovorniku pripada le nagrada za zagovor obdolženca na narokih, ne pa tudi za zaslišanje vsake izmed prič. K takšni razlagi napotuje dikcija v času opravljene storitve veljavne OT, ki določa nagrado izrecno za zagovor obdolženca na narokih, torej kot eno procesno dejanje.
gradbena pogodba - končni obračun - trditveno in dokazno breme - nekonkretizirane pritožbene navedbe - stroški postopka - vrednost storitve po Odvetniški tarifi - pritožba zoper popravni sklep
Izvedenec je v postopku dokazno sredstvo, izvedensko mnenje pa je dokaz. Dokazno oceno vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj izvaja sodišče (8. člen ZPP). Sodišče in ne izvedenec je torej tisto, ki opravi presojo, katera dejstva štejejo za dokazana, pri tem pa mora ostati znotraj trditvene podlage strank (7. člen ZPP) ter upoštevati pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu (212. člen ZPP).
Ni pravilna interpretacija, da je izvedenec ugotovil, da tožeča stranka naj ne bi pravilno izpolnila svoje obveznosti po Dogovoru. Pravilna izpolnitev obveznosti je pravno vprašanje, na pravna vprašanja pa odgovarja sodišče in ne izvedenec.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00061319
ZPP člen 286, 286/3. URS člen 22.
denarna odškodnina - materialna škoda - manjvrednost vozila - navajanje novih dejstev in dokazov - uveljavljanje kršitve pravila o prekluziji - prekluzija navajanja novih dejstev in predlaganja dokazov - dokazovanje z izvedencem - naknadna predložitev manjkajočih listin - pravica do izjave v postopku - odločitev o stroških postopka - kriterij, da vsaka stranka krije svoje stroške - sprememba odločitve o pravdnih stroških - odmera stroškov po uspehu
Omejitev pravice stranke, da navaja dejstva in predlaga dokaze v svojo korist samo na določen čas med postopkom, pomeni poseg v pravico do izjavljanja, ki je varovana v 22. členu Ustave. Namenjena je pospešitvi in strnitvi postopka, ne sme pa biti sama sebi namen in onemogočiti, da bo sodno varstvo zagotovljeno resničnemu nosilcu pravice materialnega prava. Odgovornost sodišča je, da v konkretnem primeru najde pravo ravnovesje med zagotovitvijo koncentracije in pospešitve postopka na eni strani ter težnjo po zagotavljanju materialno pravilne sodbe na drugi. Prvostopenjsko sodišče je ravnalo prav, ko je potem, ko je postavljeni sodni cenilec za izdelavo mnenja izrazil potrebo po predložitvi določenih listin, takšno naknadno predložitev dopustilo. Eden od namenov pravil o prekluziji je tudi možnost nasprotne stranke, da se zoper postavljeni zahtevek učinkovito brani. Toženkina možnost obrambe z dopustitvijo teh dokazov ni bila prizadeta, saj je bila s podatki o poškodovanem vozilu že pred tem dobro seznanjena (bila je plačnik popravila in je pred tem tudi sama izračunala manjvrednost vozila).
Skladno z ustaljeno sodno prakso sodišče v postopku odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške, praviloma le tedaj, kadar je uspeh strank približno enak in kadar tudi ne gre za bistvene razlike pri višini pravdnih stroškov, ki so nastali eni ali drugi stranki, oziroma če obstajajo drugi utemeljeni, razumni in življenjsko sprejemljivi razlogi za takšno odločitev. V obravnavani zadevi takšni razlogi niso podani, saj razmerje med uspehom strank in njunimi stroški ni primerljivo. Zato je potrebna odločitev o stroških glede na uspeh strank v postopku.
ZNB člen 31, 39, 39/1, 39/1-4. ZP-1 člen 6a. Odredba o izvajanju posebnega presejalnega programa za zgodnje odkrivanje okužb z virusom SARS-CoV-2 za osebe, ki opravljajo dejavnost vzgoje in izobraževanja (2021) člen 2.
prekršek neznatnega pomena - kršitev ukrepov za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni - testiranje zaposlenih
Sklicevanje na odločbo US RS U-I-155/2020 ni primerno, saj se navedena odločba nanaša na določbo 4. točke prvega odstavka člena 39 ZNB2, v predmetni zadevi pa prekrškovni organ storilcu očita kršitev 31. člena ZNB v zvezi z 2. členom Odredbe.
DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00061345
ZMZPP člen 48, 48/3, 86, 86/1, 86/2. ZPP člen 29. DZ člen 152, 152/1, 239, 262, 270. ZTuj-2 člen 32, 32/4. ZPPreb-1 člen 2, 2-3. Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 8. Konvencija o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju, uveljavljanju in sodelovanju glede starševske odgovornosti in ukrepov za varstvo otrok (1996) člen 5. Haaška konvencija z dne 13. januarja 2000 o mednarodnem varstvu odraslih oseb (2000) člen 5.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - pristojnost slovenskega sodišča - tuj državljan - spor z mednarodnim elementom - zavrženje predloga - stalno prebivališče - kriterij stalnega prebivališča - običajno prebivališče - začasno skrbništvo - skrbništvo za poseben primer - prenehanje starševske skrbi - začasni ukrepi - nujni ukrep - prijavljeno stalno prebivališče - začasno bivanje v Sloveniji - kolizijska pravila - varstvo pravic osebnosti
Sodišče prve stopnje pojem stalno prebivališče tolmači pretogo oziroma preveč restriktivno. Razume ga le v upravnopravnem smislu (nepravilno ga enači s pojmom prijavljeno stalno prebivališče), in ne odgovori na vprašanje, ali je v Republiki Sloveniji središče življenjskih interesov nasprotne udeleženke.
Namen skrbništva, v povezavi z okoliščinami konkretnega primera (skrbništvo predlaga mati za svojo 19 – letno hči, ki zaradi motnje v duševnem razvoju potrebuje stalno skrb in nadzor), utemeljuje širšo razlago pojma stalno prebivališče v smislu drugega odstavka 86. člena ZMZPP, in sicer razlago, ki je bližje pojmu običajnega prebivališča (habitual residence).