Tožnik se je dela lotil z za lastno varnost neskrbnim načinom in s tem prispeval k nastanku škode. Ker imajo poleg delodajalca tudi delavci obveznost skrbeti za lastno varnost in delo opravljati tako, da njihovo življenje ali zdravje ni ogroženo, ni materialnopravno pravilna porazdelitev odgovornosti v sodbi sodišča prve stopnje, ampak narekuje pravilna uporaba materialnega prava (tretji odstavek 153. člena OZ) tožnikov prispevek v višini 33 odstotkov, kot se zavzema toženec v pritožbi.
Toženec v pritožbi pravilno navaja, da odločitev tožnika o neuveljavljanju pravice do starostne pokojnine ne more biti v breme toženca. Oškodovančeva dolžnost zmanjševanja škode je eno od načel odškodninskega prava, ki je uzakonjeno v 171. členu OZ.
ZPP člen 13, 78, 80, 339, 339/1, 343, 343/4.. ZDSS-1 člen 21.
prekinitev postopka - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - zakoniti zastopnik - ničnost sklepa organa - ničnost vpisa v sodni register - predhodno vprašanje - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev sklepa - nedovoljena pritožba
Odločitev sodišča v tem sporu o zakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi ni odvisna od poprejšnje rešitve vprašanj o ničnosti skupščinskih sklepov o tožnikovi razrešitvi s funkcije direktorja toženke in posledičnih registrskih vpisov. Morebitna ugotovitev ničnosti oziroma neveljavnosti odpoklica s funkcije poslovodje še ne predpostavlja samodejne posledice oživitve funkcije poslovodje in tudi ne oživitev delovnega razmerja, ki je prenehalo v povezavi z odpoklicem (prim. VIII Ips 105/2018 in VIII Ips 47/2019). Sodišče prve stopnje je določbo 13. člena ZPP oziroma 21. člena ZDSS-1 nepravilno uporabilo, to pa je imelo vpliv na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 339. člena ZPP).
ZIZ člen 11, 11/1, 175, 189, 189/3, 191, 191/3, 192, 192/1, 192/2. ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-8.
sklep o domiku - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - pravica do izjave - vročanje pisanj - vpogled v spis - plačilo kupnine - izpraznitev in izročitev nepremičnin - rok za izpraznitev poslovnih prostorov - varstvo kupca nepremičnine - najemna razmerja - sestava sodišča
Res prvi odstavek 192. člena ZIZ določa, da sodišče o izročitvi nepremičnine kupcu odloči po izdaji sklepa o domiku in po položitvi kupnine, vendar pa to ne pomeni, da obeh sklepov ni mogoče izdati hkrati, na isti dan.
Sodišče dolžniku ni vročilo svojih pisanj in pisanj drugega najugodnejšega ponudnika med postopanjem po tretjem odstavku 191. člena ZIZ, ko se torej po tem, ko najugodnejši ponudnik ne plača kupnine, na upnikov predlog k položitvi kupnine pozove naslednjega najugodnejšega ponudnika. ZIZ vročanja teh pisanj dolžniku niti ne predpisuje, poleg tega pa se dolžnikov položaj v takih primerih sam po sebi v ničemer ne spreminja – dolžnikova nepremičnina je še vedno prodana z namenom poplačila njegove obveznosti, spremeni se le kupec, ki se mu nepremičnina domakne in nato izroči. Na dolžniku je zato breme, da pojasni in konkretizira, kako je nevročitev teh pisanj vplivala na njegov položaj in možnost uveljavljanja njegovih pravic v smislu, da mora ob uveljavljanju take kršitve opredeljeno povedati, kaj bi uveljavljal v morebitni izjasnitvi do pisanj sodišča in naslednjega najugodnejšega ponudnika in predvsem, ali in kako bi njegove navedbe vplivale na izpodbijano odločitev. V pritožbi dolžnik v to smer ne podaja popolnoma nobenih navedb in pojasnil, dodati pa je še, da se je z vsemi pisanji sodišča in novega kupca nenazadnje že pred izdajo izpodbijanega sklepa tudi seznanil, saj je vpogledal v spis.
Dejstvo pravočasnega plačila kupnine sodišče po uradni dolžnosti preveri pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu in izid te preverbe tudi zapiše v obrazložitvi sklepa o izročitvi.
Pri določitvi roka za izpraznitev in izročitev nepremičnine je treba upoštevati položaj obeh strank, torej upnika, ki je sprožil izvršilni postopek in ga vodi, in tudi dolžnika, ki je seznanjen z izvršbo in prodajo nepremičnine. Še posebej pa mora sodišče upoštevati položaj kupca, ki na nepremičnini pridobi lastninsko pravico, in tudi vse druge konkretne okoliščine primera.
Dolžnik glede svoje obveznosti izpraznitve in izročitve nepremičnine in glede primernosti za to določenega roka tudi ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da v nepremičnini posluje najemnik, ki jo uporablja v turistične namene in ima objekt zapolnjen do konca leta 2022. Njegova obveznost je namreč v tem, da mora nepremičnino izprazniti vseh svojih premičnih stvari in jo izročiti v posest novemu lastniku, medtem ko najemna razmerja s prodajo nepremičnine ne prenehajo, kupec pa vstopi v pravice in obveznosti najemodajalca, torej dolžnika, in je nadaljevanje najemnega razmerja stvar dogovorov med kupcem kot novim lastnikom in najemnikom.
V opisu dejanja ni navedena zgolj gola zaveza ali obljuba o plačilu, ki je značilna za vsako civilnopravno razmerje, temveč je preslepitev konkretizirana z navedbo, da se je obtoženec zavedal, da obveznosti ne bo mogel plačati, tako stanje pa je oškodovancu prikril, v nadaljevanju opisa pa so podane konkretne okoliščine poslovanja in stanja družbe, na podlagi katerih je mogoče jasno razbrati, da so bile storilčeve izjave in obljube o plačilu prazne in neresnične.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/3.. KZ-1 člen 258, 260, 260/1.. ZJU člen 24, 33.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - prepoved opravljanja dela - zavrnitev dokaznih predlogov
Odločitev o tem, ali bo delodajalec ob uvedbi postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu tudi prepovedal opravljanje dela, je v celoti odvisna od odločitve delodajalca, saj je v zakonu predvidena možnost, ki jo delodajalec lahko izkoristi ali pa tudi ne. V konkretnem primeru je bil za izrek prepovedi opravljanja dela izpolnjen edini zakonski pogoj (tj. uvedba postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR‑1), zato je bil delodajalec ta ukrep tudi upravičen uporabiti.
ZDR-1 člen 83, 83/3, 109, 109/1, 109/2.. ZJU člen 5, 5/1, 33, 33/1, 154, 154/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravočasnost odpovedi - seznanitev z odpovednim razlogom - generalni direktor - pravica do seznanitve z osebnimi podatki
Za presojo pravočasnosti izredne odpovedi je odločilna dejanska ugotovitev, kdaj je bil o kršitvah tožnice obveščen generalni direktor. Teka roka ni mogoče vezati na vprašanje, kdaj bi moral biti seznanjen glede na objave v medijih, temveč je odločilnega pomena, kdaj je bil dejansko obveščen s strani pristojnih služb. Pri tem ni pomembno kdaj za kršitev izvejo drugi zaposleni pri toženi stranki, kot v konkretnem primeru direktor C., temveč kdaj se je seznanil generalni direktor (primerjaj sodbe VSRS VIII Ips 283/2017, VIII Ips 334/2017 in VIII Ips 145/2018).
ZPP člen 13, 270, 270/3, 298, 298/3, 298/4, 329, 329/4, 363, 482, 482/1, 482/1-1.. ZGD-1 člen 515, 515/3.. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b, 21.
razdružitev postopkov - določitev stvarne pristojnosti - gospodarski spor - sklep procesnega vodstva - nedovoljena pritožba - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - poslovodna oseba - razrešitev direktorja - predhodno vprašanje
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da se zahtevek v zvezi s presojo odpoklica in razrešitve z mesta poslovodne osebe ne nanaša na delovnopravne predpise, saj sklep o odpoklicu tožnika z mesta poslovodje z dne 3. 5. 2022 nima narave delovnopravnega temveč korporacijskega akta, sprejetega na podlagi tretjega odstavka 515. člena ZGD-1 in bo torej za presojo njegove utemeljenosti potrebno uporabiti pravo gospodarskih družb. Posledično je sodišče pravilno odločilo, da o pravilnosti in zakonitosti odpoklica oziroma razrešitve direktorja ni pristojno odločati delovno sodišče.
Zakonitost sklepa o odpoklicu ne predstavlja nujno predhodnega vprašanja v zvezi z zakonitostjo prenehanja delovnega razmerja. Slednje je odvisno od določil pogodbe o zaposlitvi. Sicer pa niti določba 13. člena ZPP niti določba 21. člena ZDSS-1 ne izključuje možnosti, da se delovno sodišče v tem okviru opredeli do utemeljenosti razloga za odpoklic.
ZSKZDČEU-1 člen 3, 13, 13/1, 186, 186-10, 190, 190/1, 190/8. ZPPreb-1 člen 26, 26/1.
priznanje tuje sodne odločbe - vročitev odločbe - začasno prebivališče - stalno prebivališče - naslov za vročanje
Ker je storilka v času vročanja odločbe tujega prekrškovnega organa imela poleg začasnega prebivališča prijavljeno tudi stalno prebivališče, pri tem pa naslov začasnega prebivališča ni prijavila tudi kot naslov za vročanje, se je pritožbenemu sodišču vzbudil dvom v ključno dejstvo za priznanje odločbe tujega prekrškovnega organa, ki je bila izdana v nenavzočnosti storilke, in sicer ali je bila storilka z navedeno odločbo sploh ustrezno osebno seznanjena, torej ali so podane okoliščine iz prvega odstavka 13. člena ZSKZDČEU-1, ki morajo biti podane glede na 10. točko 186. člena ZSKZDČEU-1.
zapuščinski postopek - sklep o dedovanju - zapuščina - predmet zapuščine - novote v pritožbi - dopustne pritožbene novote - uveljavljanje nujnega dednega deleža v pritožbi - laična stranka
Čeprav pritožnika v pritožbenem postopku navajata nova dejstva, so ta v zapuščinskem postopku izjemoma dopustna, ker se nanašajo na dedno pravna vprašanja in ker gre za laični stranki, ki v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje nista bili opozorjeni, da v pritožbenem postopku ne bosta mogli več navajati novih dejstev in predlagati dokazov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00061409
ZIZ člen 42, 42/2, 272, 272/1, 272/2. ZGD-1 člen 98, 98/1, 99, 283, 397, 514.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - spor med družbeniki - ničnost in izpodbojnost skupščinskih sklepov - verjetnost obstoja terjatve - sklic skupščine - veljavnost sklica skupščine - prekinitev - odpoklic poslovodje - vročanje pravni osebi - vročitev sklepa - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - zastopanje pravne osebe
Oblikovanje nadzornega sveta v družbi z omejeno odgovornostjo je stvar družbene pogodbe in če ni oblikovan, njegovo vlogo opravljajo družbeniki. ZGD-1 v določbah o družbi z omejeno odgovornostjo napotuje na uporabo 283. člena ZGD-1. Sodišče prve stopnje se je zato materialnopravno pravilno sklicevalo na ta člen.
Družbeniki že po zakonu zastopajo družbo, razen če se jim upravičenje za zastopanje odvzame. A. A. je zato, tudi na podlagi izpodbijanega sklepa skupščine o podelitvi pooblastila za vodenje poslov v toženki, ne pa zgolj zaradi tega, saj je edina preostala družbenica, upravičena zastopati toženko.
Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno materialnopravno stališče, da družbenik ne more samovoljno, mimo določil družbene pogodbe, odločati o spremembi pogodbeno določenega roka prekinitve skupščine, če o tem ne doseže sporazuma s sodružbenico.
vožnja pod vplivom psihoaktivnih snovi - strokovni pregled
Glede na nevarnost, ki jo za udeležence v prometu predstavljajo vozniki, ki vozijo pod vplivom prepovedanih drog, odvzem krvi in izvedba strokovnega pregleda v navzočnosti policista nista pretirana posega v osebnostne pravice obdolženega.
Če se naslovnika pisanja ne najde, je vročitev odraslemu članu gospodinjstva veljavno opravljena vročitev. Morebitni zapleti s sodno pošiljko po pravilno opravljeni vročitvi, ki se zgodijo v sferi naslovnika, po ustaljeni in enotni sodni praksi nimajo vpliva na presojo pravilnosti vročitve.
URS člen 22, 23. ZIZ člen 38, 38/1, 225, 225/2, 225/4. ZPP člen 152.
pravica do sodnega varstva - enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem - nedenarna obveznost - predujem za kritje stroškov - sklep o plačilu predujma - namen izvršilnega postopka - izvršba zaradi dosege dejanj - dejanje, ki ga lahko opravi kdo drug - izvršba za izterjavo nedenarne terjatve - izvršilni stroški - oprava dejanj na dolžnikove stroške
Upnik je pridobil izvršilni naslov in je sodišče na njegovi podlagi dovolilo izvršbo za dosego nadomestnega dejanja, založen pa je bil tudi predujem v skladu z drugim odstavkom 225. člena ZIZ. Sedaj je nadaljevanje postopka stvar upnika, ki ga je sodišče pooblastilo, da na dolžnikove stroške izvedbo del zaupa nekomu drugemu. To, da navedena določba govori o dolžnikovih stroških, seveda še ne pomeni, da bi upnik izvedbo potrebnih del vnaprej plačeval iz založenega predujma, običajno je namreč, da v sodnih postopkih vnaprej stroške plača sama stranka (tako npr. prvi odstavek 38. člena ZIZ in 152. člen ZPP). Besedna zveza »na dolžnikove stroške« pomeni, da bo stroške teh del, ko se bo napravil končni obračun in ko bo sodišče preverilo upravičenost stroškov, ki (in ko) jih bo priglasil upnik, kril dolžnik. Namen predujma je zgolj ta, da si upnik s tem zagotovi, da bo stroške opravljenih del res pokril dolžnik in da mu ne bo treba na koncu še predlagati izvršbo za izterjavo tako nastalih stroškov. Dokončen sklep o višini stroškov po opravljenih dejanjih sodišče praviloma sprejme na podlagi računov za opravljena dejanja, po potrebi pa tudi na podlagi ocene sodnega izvedenca. Bistveno je torej, da se po opravljenih dejanjih preveri upravičenost priglašenih stroškov in šele na tej podlagi s sklepom tudi odmerijo nadaljnji izvršilni stroški, potem pa se priznani stroški nakažejo iz založenega predujma upniku. Vse to v ničemer ne omejuje pravice upnika do učinkovite izvršbe: kot je že bilo rečeno, je v trenutni fazi postopka realizacija izvršilnega naslova v rokah upnika. Iz že opisanih razlogov pa upnik stroškov, ki mu bodo s tem nastali, ne more črpati iz predujma.
pripor - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - ponovitvena nevarnost - bolezen
Obdolženčevo priznanje storitve kaznivega dejanja in kesanje nista takšni okoliščini, ki bi že sami po sebi bili garancija, da ne bo nadaljeval z izvrševanjem kaznivih dejanj in bi terjali njegovo izpustitev na prostost oziroma milejši omejevalni ukrep. Enako velja tudi glede obdolženčevih zdravstvenih težav, na katere se pritožnik sklicuje. 32. člen Pravilnika o izvrševanju pripora priprtim osebam med izvrševanjem pripora zagotavlja vso potrebno zdravstveno varstvo, tudi bolnišnično, če tako odredi direktor zavoda.
ZPP člen 11, 11/1, 115, 115/1. ZFPPIPP člen 22, 22/1, 24, 266.
preložitev naroka - opravičljiv razlog za preložitev naroka za glavno obravnavo - izločitvena pravica - odstop od pogodbe
Preložitev naroka je izjema, ki jo je treba strogo presojati, na obravnavano zadevo pa vpliva tudi načelo hitrosti postopka iz 48. člena ZFPPIPP, po katerem mora sodišče prednostno obravnavati tudi zadeve, v katerih je kot stranka postopka udeležen stečajni dolžnik. Še posebej je to treba upoštevati v obravnavani zadevi, ko uveljavitev izločitvene pravice lahko predstavlja oviro za prodajo v stečajnem postopku.
Od pravdne stranke, na predlog katere je celo že bil preložen narok zaradi službenih obveznosti (pred tem pa vsaj dvakrat iz zdravstvenih razlogov), pa se pričakuje tudi, da si bo našla pooblaščenca, ki jo bo lahko zastopal na naroku, pri čemer je imela vsekakor dovolj časa od prejema vabila na narok za glavno obravnavo do samega naroka. Odsotnost pritožnika z naroka zaradi službene poti tako resnično ni predstavljala upravičenega razloga v smislu prvega odstavka 115. člena ZPP, ponovna preložitev naroka pa bi preveč posegla tudi v pravico tožene stranke (in njenih upnikov) do sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz 23. člena URS.
Če je pravdna stranka tako zaposlena, da že na drugi zaporedni razpisani narok zaradi službenih obveznosti naj ne bi mogla priti, je od dovolj skrbne stranke pričakovati, da se bo o nasprotnikovih navedbah pisno izjavila in to ne more pomeniti nepotrebnega kopičenja vlog.
Tožeča stranka ne trdi, da bi izločitveno, torej lastninsko pravico, pridobila s priposestvovanjem ali na drug izviren način, prav tako ne, da bi šlo za fiduciarne posle v smislu 3. točke prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP. Odstop od pogodbe zaradi neizpolnitve obveznosti – plačila kupnine – tudi ni mogoč po tem, ko je terjatev za plačilo kupnine zastarana že skoraj 20 let.
ZPP člen 11, 184, 185, 185/1, 186.. ZDSS-1 člen 20, 41, 41/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - razširitev tožbe - trpinčenje na delovnem mestu - nedovoljena sprememba tožbe - načelo ekonomičnosti postopka - načelo hitrosti postopka - stvarna pristojnost delovnega sodišča - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Sodišče prve stopnje pravilno ni dovolilo spremembe tožbe. Predmetni spor za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je po svoji naravi kompleksen in dokazno obsežen, zato je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da je bolj smotrno, da se druge zahtevke, ki jih tožnica uveljavlja s spremenjeno tožbo, torej odškodninski spor, ki temelji na povsem drugi dejanski in pravni podlagi ter dokaznih sredstvih, ne obravnava v tej pravdi, saj je prvo toženec spremembi tožbe izrecno nasprotoval.
V predmetni zadevi delovno sodišče ne more odločati o sporih med fizičnimi osebami (zaposlenimi), saj zanje ni stvarno pristojno, niti ni pristojno za odločanje o odškodninski odgovornosti med fizičnimi osebami zaradi potencialne škode, ki bi si jo povzročili kot sodelavci. Če zaradi spremenjenih okoliščin med postopkom pride do situacije, da je pristojno sodišče druge vrste (na primer sodišče splošne pristojnosti, kot je to v konkretnem primeru), se mora specializirano sodišče (delovno sodišče) izreči za stvarno nepristojno.
zelene površine - izrek opomina - nepravilno parkiranje
Sodišče prve stopnje je storilki pravilno obrazložilo, da dejstvo, da so na kritični zeleni površini parkirala tudi druga vozila, njene zahteve za sodno varstvo zoper navedeno odločbo ne more utemeljiti. Iz opredelitev prekrška po navedenem členu Odloka namreč ne izhaja, da bi bilo to dejstvo pravno relevantno. Zato tudi pritožba ne more uspeti s trditvami, da tam še vedno parkirajo vozila, saj to na storilkino odgovornost za očitani prekršek ne more vplivati.
URS člen 31. ZKP člen 10, 10/1, 129, 129/1, 359, 359/1, 364, 364/4.
pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - krivda - ponovno sojenje pred sodiščem prve stopnje
Skladno s prvim odstavkom 129. člena ZKP sodba postane pravnomočna, če se ne more izpodbijati s pritožbo (formalna pravnomočnost). Glede na to, da drugostopenjske sodbe ni mogoče izpodbijati s pritožbo (razen v primerih po 398. členu ZKP, za kar v tej zadevi očitno ne gre), je prvostopenjska sodba v obsodilnem delu glede odločbe o krivdi, ki jo je drugostopenjsko sodišče potrdilo, postala formalno pravnomočna. Posledično je prvostopenjska sodba v navedenem delu postala tudi materialno pravnomočna, kar pomeni, da je bilo o obdolženkini krivdi za navedena dejanja dokončno odločeno (res iudicata).
Pritožbeno uveljavljanje kršitve prvega odstavka 359. člena in v zvezi s četrtim odstavkom 364. člena ZKP ni utemeljeno. Če bi prvostopenjsko sodišče v krivdoreku izpodbijane sodbe navajalo opis kaznivih dejanj, glede katerih je bila obdolženka že pravnomočno spoznana za krivo, bi to pomenilo, da bi s tem znova odločalo o obdolženkini krivdi zanje - torej o nečem, o čemer je že bilo pravnomočno razsojeno. To pa bi predstavljalo očitno kršitev temeljnega načela prepovedi ponovnega odločanja o isti stvari (ne bis in idem), kot to izhaja iz 31. člena Ustave Republike Slovenije in prvega odstavka 10. člena ZKP.
O nastopu pravnomočnosti ne odloča višje sodišče, temveč pravnomočnost ob izpolnitvi vseh pogojev nastopi že na podlagi samega zakona.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00062719
ZZZDR člen 12, 51, 51/2, 58, 58/1, 59. ZPP člen 8, 154, 154/1, 155, 165, 165/2, 313, 337. Odvetniška tarifa (2015) člen 20, 20/2. ZOdvT tarifna številka 3210, 6002, 6007. ZOdv člen 17, 17/5. ZBPP člen 46, 46/3. OZ člen 299, 378.
ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - višina deležev na skupnem premoženju - domneva o enakem deležu zakoncev - dokazno breme - posebno in skupno premoženje - prispevek k nastanku skupnega premoženja - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - darilo v času trajanja izvenzakonske zveze - dokazna ocena - nakup nepremičnin - najem kredita - prikrito izplačilo dobička - pritožbene novote - neznaten uspeh - predhodno odobrena brezplačna pravna pomoč
Pri odločitvi o višini deležev na skupnem premoženju sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da sta imeli obe pravdni stranki tudi neuradne prihodke, ki sta jih vložili v nakup in vzdrževanje skupnega premoženja, ter da je tožnica v skupno premoženje prispevala svoje darilo. Toženec tako ni uspel dokazati svojega nadpolovičnega deleža na skupnem premoženju.