ZPP člen 11, 11/1, 115, 115/1. ZFPPIPP člen 22, 22/1, 24, 266.
preložitev naroka - opravičljiv razlog za preložitev naroka za glavno obravnavo - izločitvena pravica - odstop od pogodbe
Preložitev naroka je izjema, ki jo je treba strogo presojati, na obravnavano zadevo pa vpliva tudi načelo hitrosti postopka iz 48. člena ZFPPIPP, po katerem mora sodišče prednostno obravnavati tudi zadeve, v katerih je kot stranka postopka udeležen stečajni dolžnik. Še posebej je to treba upoštevati v obravnavani zadevi, ko uveljavitev izločitvene pravice lahko predstavlja oviro za prodajo v stečajnem postopku.
Od pravdne stranke, na predlog katere je celo že bil preložen narok zaradi službenih obveznosti (pred tem pa vsaj dvakrat iz zdravstvenih razlogov), pa se pričakuje tudi, da si bo našla pooblaščenca, ki jo bo lahko zastopal na naroku, pri čemer je imela vsekakor dovolj časa od prejema vabila na narok za glavno obravnavo do samega naroka. Odsotnost pritožnika z naroka zaradi službene poti tako resnično ni predstavljala upravičenega razloga v smislu prvega odstavka 115. člena ZPP, ponovna preložitev naroka pa bi preveč posegla tudi v pravico tožene stranke (in njenih upnikov) do sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz 23. člena URS.
Če je pravdna stranka tako zaposlena, da že na drugi zaporedni razpisani narok zaradi službenih obveznosti naj ne bi mogla priti, je od dovolj skrbne stranke pričakovati, da se bo o nasprotnikovih navedbah pisno izjavila in to ne more pomeniti nepotrebnega kopičenja vlog.
Tožeča stranka ne trdi, da bi izločitveno, torej lastninsko pravico, pridobila s priposestvovanjem ali na drug izviren način, prav tako ne, da bi šlo za fiduciarne posle v smislu 3. točke prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP. Odstop od pogodbe zaradi neizpolnitve obveznosti – plačila kupnine – tudi ni mogoč po tem, ko je terjatev za plačilo kupnine zastarana že skoraj 20 let.
ZPP člen 11, 184, 185, 185/1, 186.. ZDSS-1 člen 20, 41, 41/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - razširitev tožbe - trpinčenje na delovnem mestu - nedovoljena sprememba tožbe - načelo ekonomičnosti postopka - načelo hitrosti postopka - stvarna pristojnost delovnega sodišča - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Sodišče prve stopnje pravilno ni dovolilo spremembe tožbe. Predmetni spor za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je po svoji naravi kompleksen in dokazno obsežen, zato je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da je bolj smotrno, da se druge zahtevke, ki jih tožnica uveljavlja s spremenjeno tožbo, torej odškodninski spor, ki temelji na povsem drugi dejanski in pravni podlagi ter dokaznih sredstvih, ne obravnava v tej pravdi, saj je prvo toženec spremembi tožbe izrecno nasprotoval.
V predmetni zadevi delovno sodišče ne more odločati o sporih med fizičnimi osebami (zaposlenimi), saj zanje ni stvarno pristojno, niti ni pristojno za odločanje o odškodninski odgovornosti med fizičnimi osebami zaradi potencialne škode, ki bi si jo povzročili kot sodelavci. Če zaradi spremenjenih okoliščin med postopkom pride do situacije, da je pristojno sodišče druge vrste (na primer sodišče splošne pristojnosti, kot je to v konkretnem primeru), se mora specializirano sodišče (delovno sodišče) izreči za stvarno nepristojno.
razlika v plači - del plače za delovno uspešnost - povečan obseg dela
Tožnik v svoji trditveni podlagi niti ni navajal, kakšen je bil predviden obseg dela, ki se je od njega pričakoval, in za koliko ga je presegel glede na vnaprej določene kriterije. Tožnik ni po mesecih specificiral, katere konkretne naloge je opravljal in koliko časa. Povečan obseg dela je utemeljeval izključno na dejstvu, da je v celotnem vtoževanem obdobju poleg nalog svojega delovnega mesta policist kontrolor opravljal tudi naloge (višje vrednotenega) delovnega mesta vodje izmene, ter da že to samo po sebi pomeni opravljanje povečanega obsega dela. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da delavec ni upravičen do plačila delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela zgolj na podlagi dejstva, da opravlja naloge izven delokroga svojega delovnega mesta. To namreč samo po sebi še ne dokazuje opravljanja povečanega obsega dela (sklep VSRS VIII Ips 56/2020).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00061563
KZ-1 člen 20, 211, 211/1. ZKP člen 358, 358/1, 358/1-1, 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372/1, 372/1-1, 394, 394/1.
oprostitev obtožbe - sprememba sodbe sodišča prve stopnje na pritožbeni stopnji - zakonski znaki kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - nejasen izrek sodbe sodišča prve stopnje - kaznivo dejanje goljufije - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nerazumljiv izrek sodbe - elementi sostorilstva - protipravno ravnanje
Pritožba je utemeljena.
Pritožba v bistvenem navaja, da iz opisa historičnega dogodka v izreku izpodbijane sodbe ne izhajajo zakonski znaki očitanega kaznivega dejanja goljufije niti elementi sostorilstva, ker ni razvidno, kakšno naj bi sploh bilo obdolženčevo protipravno izvršitveno ravnanje, in ker iz izreka izhaja, da je bil B. B. tisti, ki je vzpostavil stik z oškodovancem in se z njim dogovarjal, ne pa tudi obdolženec.
Tožnik se je dela lotil z za lastno varnost neskrbnim načinom in s tem prispeval k nastanku škode. Ker imajo poleg delodajalca tudi delavci obveznost skrbeti za lastno varnost in delo opravljati tako, da njihovo življenje ali zdravje ni ogroženo, ni materialnopravno pravilna porazdelitev odgovornosti v sodbi sodišča prve stopnje, ampak narekuje pravilna uporaba materialnega prava (tretji odstavek 153. člena OZ) tožnikov prispevek v višini 33 odstotkov, kot se zavzema toženec v pritožbi.
Toženec v pritožbi pravilno navaja, da odločitev tožnika o neuveljavljanju pravice do starostne pokojnine ne more biti v breme toženca. Oškodovančeva dolžnost zmanjševanja škode je eno od načel odškodninskega prava, ki je uzakonjeno v 171. členu OZ.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00062719
ZZZDR člen 12, 51, 51/2, 58, 58/1, 59. ZPP člen 8, 154, 154/1, 155, 165, 165/2, 313, 337. Odvetniška tarifa (2015) člen 20, 20/2. ZOdvT tarifna številka 3210, 6002, 6007. ZOdv člen 17, 17/5. ZBPP člen 46, 46/3. OZ člen 299, 378.
ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - višina deležev na skupnem premoženju - domneva o enakem deležu zakoncev - dokazno breme - posebno in skupno premoženje - prispevek k nastanku skupnega premoženja - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - darilo v času trajanja izvenzakonske zveze - dokazna ocena - nakup nepremičnin - najem kredita - prikrito izplačilo dobička - pritožbene novote - neznaten uspeh - predhodno odobrena brezplačna pravna pomoč
Pri odločitvi o višini deležev na skupnem premoženju sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da sta imeli obe pravdni stranki tudi neuradne prihodke, ki sta jih vložili v nakup in vzdrževanje skupnega premoženja, ter da je tožnica v skupno premoženje prispevala svoje darilo. Toženec tako ni uspel dokazati svojega nadpolovičnega deleža na skupnem premoženju.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00063679
ZDR-1 člen 162, 162/4.. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 7, 7/1.. ZJU člen 16.. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 31.
Tožena stranka je ravnala protipravno, ko tožeči stranki po vrnitvi na delo 29. 1. 2019 oziroma po 31. 12. 2018 ni priznala pravice do plačanega letnega dopusta iz leta 2017. Tožena stranka se svoje odgovornosti za škodo ne more razbremeniti z zatrjevanjem, da je ravnala v skladu z zakonom, tj. z zakonom, s katerim je kot država (v tem individualnem delovnem sporu je država tudi delodajalec) nepravilno prenesla določbo Direktive. Država ne sme imeti koristi od kršitve prava unije na škodo delavca. Ravnanje tožene stranke je bilo zato protipravno, čeprav je bilo v skladu z ZDR-1.
zahteva za plačilo odškodnine - zavrnitev tožbenega zahtevka - povrnitev škode - padec s kolesom - odvzem prednosti - ravnanje oškodovanca - celovita dokazna ocena
Tožnica je uveljavljala povrnitev škode, ki naj bi ji nastala, ker je zaradi odvzema prednosti s strani neznanega vozila padla s kolesa. Odločitev o zavrnitvi zahtevka temelji na ugotovitvi, da ni izkazano, da bi ji neznano vozilo zaprlo pot ali povzročilo zanjo konkretno nevarnost, se pravi, da bi ji prišlo tako blizu, da bi ogrožalo povprečnega, tudi manj spretnega in izkušenega kolesarja.
V celovito dokazno oceno, ki jo terja 8. člen ZPP, sodi tudi tožničino ravnanje po dogodku. Ob dejstvu, da tožnica do zdravnikove prijave in obiska policistov dva tedna po dogodku ni storila ničesar v zvezi s prijavo nezgode, izgubijo težo pritožbene navedbe o hudih bolečinah in intenzivni skrbi za lastno zdravje neposredno po padcu.
DZ člen 67, 74, 74/1, 74/2, 83, 83/1, 290, 290/1, 290/2, 303, 305.. ZPP člen 5, 8, 185, 236a, 285, 362.. ZZZDR člen 51, 51/2, 57, 57/1, 59, 59/1, 59/2.
skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje - vložek posebnega premoženja enega zakonca v skupno premoženje - delež na skupnem premoženju - načelo enotnosti skupnega premoženja - poslovni delež v družbi z omejeno odgovornostjo - darilo - sprememba tožbe - pravica do izjave - neizvedba dokaza - zaslišanje priče - pisna izjava priče - verodostojnost priče - dokazna ocena - načelo proste presoje dokazov - materialno procesno vodstvo - napotki pritožbenega sodišča
Odločitev, da se sprememba tožbe dovoli, je potrebno podpreti tudi kot smotrno z vidika celostne rešitve spornih pravnih razmerij med pravdnimi strankami. Tak zaključek narekuje že nedeljiv materialnopravni pojem skupnega premoženja, ki zahteva, da se vse enote, ki v to premoženje sodijo, obravnavajo celovito in se določi enotno prispevno razmerje obeh partnerjev pri vseh predmetih skupnega premoženja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00061275
SPZ člen 32. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
sklep o začasni odredbi - spor zaradi motenja posesti - motilno dejanje - posestno varstvo
Ko gre za zavarovanje z začasno odredbo je bistveno, da je predlog utemeljen glede na zatrjevano stanje v času do vložitve predloga. Če kasneje nastopijo okoliščine, ki bi dopuščale zavarovanje z začasno odredbo, je to lahko predmet novega predloga za zavarovanje, nikakor pa takšnih okoliščin ni mogoče upoštevati v istem postopku. Okvir za ugotavljanje dejanskega stanja namreč s svojimi dejanskimi trditvami postavi upnik v predlogu za zavarovanje.
Brez ustrezne pravne podlage (nikoli) ni dovoljeno posegati v posest drugega, pa vendarle je posestno varstvo (in s tem tudi verjetnost terjatve posestnika zoper tretjo osebo) utemeljeno le v primeru konkretno zatrjevanega motenja, ko je torej jasno za kakšno motilno dejanje gre, kdaj je bilo storjeno (pri tem mora biti storjeno pred vložitvijo ustreznega zahtevka ali predloga) in da je motilno dejanje storil ta, zoper katerega se uperi zahtevek oz. predlog. Zgolj navedba, da je nekdo storil motilno dejanje, za verjetno izkazanost terjatve zoper točno določeno osebo (dolžnico) ne zadošča.
Dejansko stanje je sodišče prve stopnje ugotovilo pravilno in popolno. Razjasnilo je vsa odločilna dejstva, zbrane dokaze in zagovor obdolženke je pravilno ocenilo, na tej osnovi pa zanesljivo ugotovilo, da ji ni dokazana storitev obeh kaznivih dejanj, očitanih po zasebni tožbi zasebne tožilke B. B. Pritožbeno sodišče zato soglaša z dejanskimi ugotovitvami in s pravnimi zaključki napadene sodbe, obenem pa ugotavlja, da pritožbeno očitane bistvene kršitve določbe kazenskega postopka iz 3., 7., 8. in 11. točke prvega odstavka 371. člena niso bile storjene, v zvezi s pritožbenimi izvajanji pa še dodaja:
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00061319
ZPP člen 286, 286/3. URS člen 22.
denarna odškodnina - materialna škoda - manjvrednost vozila - navajanje novih dejstev in dokazov - uveljavljanje kršitve pravila o prekluziji - prekluzija navajanja novih dejstev in predlaganja dokazov - dokazovanje z izvedencem - naknadna predložitev manjkajočih listin - pravica do izjave v postopku - odločitev o stroških postopka - kriterij, da vsaka stranka krije svoje stroške - sprememba odločitve o pravdnih stroških - odmera stroškov po uspehu
Omejitev pravice stranke, da navaja dejstva in predlaga dokaze v svojo korist samo na določen čas med postopkom, pomeni poseg v pravico do izjavljanja, ki je varovana v 22. členu Ustave. Namenjena je pospešitvi in strnitvi postopka, ne sme pa biti sama sebi namen in onemogočiti, da bo sodno varstvo zagotovljeno resničnemu nosilcu pravice materialnega prava. Odgovornost sodišča je, da v konkretnem primeru najde pravo ravnovesje med zagotovitvijo koncentracije in pospešitve postopka na eni strani ter težnjo po zagotavljanju materialno pravilne sodbe na drugi. Prvostopenjsko sodišče je ravnalo prav, ko je potem, ko je postavljeni sodni cenilec za izdelavo mnenja izrazil potrebo po predložitvi določenih listin, takšno naknadno predložitev dopustilo. Eden od namenov pravil o prekluziji je tudi možnost nasprotne stranke, da se zoper postavljeni zahtevek učinkovito brani. Toženkina možnost obrambe z dopustitvijo teh dokazov ni bila prizadeta, saj je bila s podatki o poškodovanem vozilu že pred tem dobro seznanjena (bila je plačnik popravila in je pred tem tudi sama izračunala manjvrednost vozila).
Skladno z ustaljeno sodno prakso sodišče v postopku odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške, praviloma le tedaj, kadar je uspeh strank približno enak in kadar tudi ne gre za bistvene razlike pri višini pravdnih stroškov, ki so nastali eni ali drugi stranki, oziroma če obstajajo drugi utemeljeni, razumni in življenjsko sprejemljivi razlogi za takšno odločitev. V obravnavani zadevi takšni razlogi niso podani, saj razmerje med uspehom strank in njunimi stroški ni primerljivo. Zato je potrebna odločitev o stroških glede na uspeh strank v postopku.
ZPP člen 13, 78, 80, 339, 339/1, 343, 343/4.. ZDSS-1 člen 21.
prekinitev postopka - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - zakoniti zastopnik - ničnost sklepa organa - ničnost vpisa v sodni register - predhodno vprašanje - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev sklepa - nedovoljena pritožba
Odločitev sodišča v tem sporu o zakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi ni odvisna od poprejšnje rešitve vprašanj o ničnosti skupščinskih sklepov o tožnikovi razrešitvi s funkcije direktorja toženke in posledičnih registrskih vpisov. Morebitna ugotovitev ničnosti oziroma neveljavnosti odpoklica s funkcije poslovodje še ne predpostavlja samodejne posledice oživitve funkcije poslovodje in tudi ne oživitev delovnega razmerja, ki je prenehalo v povezavi z odpoklicem (prim. VIII Ips 105/2018 in VIII Ips 47/2019). Sodišče prve stopnje je določbo 13. člena ZPP oziroma 21. člena ZDSS-1 nepravilno uporabilo, to pa je imelo vpliv na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 339. člena ZPP).
V opisu dejanja ni navedena zgolj gola zaveza ali obljuba o plačilu, ki je značilna za vsako civilnopravno razmerje, temveč je preslepitev konkretizirana z navedbo, da se je obtoženec zavedal, da obveznosti ne bo mogel plačati, tako stanje pa je oškodovancu prikril, v nadaljevanju opisa pa so podane konkretne okoliščine poslovanja in stanja družbe, na podlagi katerih je mogoče jasno razbrati, da so bile storilčeve izjave in obljube o plačilu prazne in neresnične.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/3.. KZ-1 člen 258, 260, 260/1.. ZJU člen 24, 33.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - prepoved opravljanja dela - zavrnitev dokaznih predlogov
Odločitev o tem, ali bo delodajalec ob uvedbi postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu tudi prepovedal opravljanje dela, je v celoti odvisna od odločitve delodajalca, saj je v zakonu predvidena možnost, ki jo delodajalec lahko izkoristi ali pa tudi ne. V konkretnem primeru je bil za izrek prepovedi opravljanja dela izpolnjen edini zakonski pogoj (tj. uvedba postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR‑1), zato je bil delodajalec ta ukrep tudi upravičen uporabiti.
stvarna pristojnost - stvarna pristojnost delovnega in socialnega sodišča - spor iz delovnega razmerja - nepristojnost
Četudi tožeča stranka v trditveni podlagi tožbe navaja, da je vtoževane zneske toženi stranki plačala na podlagi pogodbe civilnega prava, je za odločitev o pristojnosti ključno, da je njena terjatev dobila podlago v pravnomočni odločitvi delovnega sodišča, da je v spornem obdobju obstajalo delovno razmerje.
ZIZ člen 9, 9/3. ZPP člen 112, 112/1, 112/2, 112/3, 142, 142/3, 142/4, 224, 224/1, 224/4, 339, 339/2, 339/2-8.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - pravočasnost ugovora - vročanje sodnih pisanj - vročilnica - obvestilo o poskusu vročitve - potrdilo o vročitvi - javna listina - izpodbijanje resničnosti dejstev iz javne listine - zaslišanje priče - zavrnitev dokaznega predloga brez obrazložitve
Dolžnik je v ugovoru poleg trditev, da obvestila o poskusu vročitve nikoli ni prejel, tudi natančno pojasnil konkretne okoliščine glede svojega postopanja in preverjanja nabiralnika v času vročanja sklepa o izvršbi, kar pomeni, da njegove navedbe presegajo le pavšalno zanikanje prejema tega obvestila. Predvsem pa je dolžnik v dokaz svojih navedb, da obvestila o poskusu vročitve ni prejel, podal tudi substanciran dokazni predlog z zaslišanjem priče. Do tega dokaznega predloga se sodišče prve stopnje ni v ničemer opredelilo, predloga ni zavrnilo in tudi ni pojasnilo razlogov za njegovo neizvedbo.
URS člen 31. ZKP člen 10, 10/1, 129, 129/1, 359, 359/1, 364, 364/4.
pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - krivda - ponovno sojenje pred sodiščem prve stopnje
Skladno s prvim odstavkom 129. člena ZKP sodba postane pravnomočna, če se ne more izpodbijati s pritožbo (formalna pravnomočnost). Glede na to, da drugostopenjske sodbe ni mogoče izpodbijati s pritožbo (razen v primerih po 398. členu ZKP, za kar v tej zadevi očitno ne gre), je prvostopenjska sodba v obsodilnem delu glede odločbe o krivdi, ki jo je drugostopenjsko sodišče potrdilo, postala formalno pravnomočna. Posledično je prvostopenjska sodba v navedenem delu postala tudi materialno pravnomočna, kar pomeni, da je bilo o obdolženkini krivdi za navedena dejanja dokončno odločeno (res iudicata).
Pritožbeno uveljavljanje kršitve prvega odstavka 359. člena in v zvezi s četrtim odstavkom 364. člena ZKP ni utemeljeno. Če bi prvostopenjsko sodišče v krivdoreku izpodbijane sodbe navajalo opis kaznivih dejanj, glede katerih je bila obdolženka že pravnomočno spoznana za krivo, bi to pomenilo, da bi s tem znova odločalo o obdolženkini krivdi zanje - torej o nečem, o čemer je že bilo pravnomočno razsojeno. To pa bi predstavljalo očitno kršitev temeljnega načela prepovedi ponovnega odločanja o isti stvari (ne bis in idem), kot to izhaja iz 31. člena Ustave Republike Slovenije in prvega odstavka 10. člena ZKP.
O nastopu pravnomočnosti ne odloča višje sodišče, temveč pravnomočnost ob izpolnitvi vseh pogojev nastopi že na podlagi samega zakona.
zelene površine - izrek opomina - nepravilno parkiranje
Sodišče prve stopnje je storilki pravilno obrazložilo, da dejstvo, da so na kritični zeleni površini parkirala tudi druga vozila, njene zahteve za sodno varstvo zoper navedeno odločbo ne more utemeljiti. Iz opredelitev prekrška po navedenem členu Odloka namreč ne izhaja, da bi bilo to dejstvo pravno relevantno. Zato tudi pritožba ne more uspeti s trditvami, da tam še vedno parkirajo vozila, saj to na storilkino odgovornost za očitani prekršek ne more vplivati.