ZPP člen 286, 339, 339/2, 339/2-8. SPZ člen 43. ZTLR člen 28, 72.
priposestvovanje dela nepremičnine - izvenknjižno priposestvovanje - pravica do izjave - neupoštevanje vloge - zavlačevanje postopka - dobra vera - dobrovernost pridobitelja - meja in površina parcele - katastrska meja - poizvedovalna (raziskovalna) dolžnost - potek meje - potek meje v naravi
Predmet spora oziroma priposestvovanja so obmejni deli parcel toženke, ki se dotikajo zemljišča tožnikov. Skupna površina priposestvovanih delov zemljišča znaša 21 m2 ali cca 1,6 % površine zemljišča toženke. Resnične katastrske meje v naravi niso bile vidne oziroma označene, temveč so naravne meje dajale vtis, da je sporno zemljišče del zemljišča tožnikov. V tem primeru gre za v sodni praksi dobro znani problem neujemanja katastrske meje z dejansko mejo, ki je (najverjetneje) posledica dejstva, da v preteklosti meritve s klasičnimi teodoliti niso bile tako natančne kot s sodobnimi elektronskimi napravami.
Pritožba je pravno sredstvo zoper prvostopenjsko sodno odločbo. Če naj bo uspešna, se mora pritožba vsebinsko soočiti z razlogi prvostopenjske sodbe in nanje odgovarjati s protiargumenti, ne pa govoriti mimo nje.
Dobra vera ni le mišljenje nekoga, da je lastnik nepremičnine, temveč mora imeti takšno prepričanje utemeljeno podlago in da mora biti tisti, ki naj bi bil v dobri veri, tudi po tem, ko je z vso potrebno skrbnostjo razmislil o vseh okoliščinah, prepričan, da je lastnik nepremičnine.
Zgolj dejstvo, da vtoževani deli nepremičnin niso bili izrecno navedeni v sklepih o dedovanju oziroma v pravnih poslih, še ne izključuje dobre vere tožnikov. Sodna praksa sicer za obstoj dobre vere zahteva, da posestnik izkaže pravni naslov za svojo (lastniško) posest, vendar to velja le v primeru, ko se uveljavlja priposestvovanje lastninske pravice na celotni nepremičnini ali večjem delu nepremičnine. Drugače je v primeru priposestvovanja lastninske pravice na obmejnem delu nepremičnine, kar velja za konkretni primer, ko posestnik pridobi določeno nepremičnino v last v katastrski meji, ki pa se ne ujema z dejansko mejo oziroma mejo, vidno v naravi. V tem primeru posestnik po naravi stvari ne razpolaga s pravnim naslovom glede obmejnega dela nepremičnine, zaradi česar za utemeljitev dobre vere zadošča, da je posestnik v dobri veri mislil, da je nepremičnino pridobil v mejah, ki so vidne v naravi.
Zunajknjižno priposestvovanje (manjših) obmejnih delov nepremičnin dopušča tudi pravna teorija.
Ker je posest dejanska oblast nad stvarjo, je jasno, da praviloma ni razvidna iz listin, v zemljiško knjigo pa se posedovanje nepremičnin ne vpisuje. Zato je pravno zgrešeno pritožbeno izpostavljanje, da iz zemljiške knjige ne izhaja, da bi tožeče stranke skupaj izvajale posest na koščkih spornih nepremičnin.
Dobra vera tožnikov pojmovno izključuje zvijačno ali zlorabno izvajanje posesti, zato tudi smiselno podani ugovor vi, clam, precario ni utemeljen.
CESTE IN CESTNI PROMET - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00056420
ZVEtL-1 člen 44, 44/4, 50, 50/2. ZPP člen 111, 111/4, 112, 112/2, 142, 142/3. ZNP člen 31, 31/3, 35, 35/2. ZD člen 123, 123/1. SPZ člen 39, 41. ZCes-1 člen 1. ZTLR člen 28.
splošni skupni del - pripadajoče zemljišče k stavbi - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice z dedovanjem - priposestvovanje lastninske pravice - dobrovernost - izvedeni način pridobitve lastninske pravice - izročitev nepremičnin - parkirišče - javna razsvetljava - cestno telo - javna cesta - stvar izven pravnega prometa - priporočena oddaja na pošto - dopolnilni sklep
Pri ugotavljanju pripadajočega zemljišča, razen v posebej določenih izjemah, ni dopustno poseči v pravice oseb, ki so na takih zemljiščih pridobile pravice na podlagi pravil, ki varujejo dobrovernega pravnoposlovnega pridobitelja pravice.
Pripadajoče zemljišče ne posega niti v cesto niti v pločnik, saj meja poteka po zunanjem robu pločnika, gledano s strani vozišča. Sodišče je pripadajoče zemljišče, ob upoštevanju njegove dosedanje rabe, ustrezno razmejilo od javnih površin.
Dejstvo, da po nekaterih parcelah potekata javna razsvetljava in komunalno omrežje, ne more biti ovira za določitev teh parcel kot pripadajočega zemljišča k posameznim stavbam.
SPZ člen 15, 15/2, 99, 99/1.. ZVO-1 člen 163, 163/1.. ZEKom-1 člen 24, 24/1, 24/2.
sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - negatorna tožba - radijska frekvenca - motenje - uporaba radiofrekvenčnega spektra - sui generis zahtevek - aktivna legitimacija rs
Radijska frekvenca je kot del radiofrekvenčnega spektra omejena naravna dobrina, vendar pa sama po sebi ni stvar v smislu drugega odstavka 15. člena SPZ.
V primeru vznemirjanj ali motenj določene radijske frekvence tožnici ne gre (klasično) negatorno varstvo po 99. členu SPZ, temveč ima glede teh protipravnih posegov posebno (sui generis) opustitveno upravičenje.
stvarna služnost - služnostna pravica hoje in vožnje - lastnik gospodujoče nepremičnine - zaznamba javnega dobra - razširitev služnosti - priposestvovanje služnosti - priposestvovalna doba - izvrševanje stvarne služnosti - pravni prednik - druga primerna pot - redna uporaba poti
Služnosti ni dopustno razširjati in jo je v skladu z ustaljeno sodno prakso možno priposestvovati le s tisto vsebino, ki ustreza njenemu dejanskemu izvrševanju. Ob tem razširitev služnosti pomeni že nesorazmerno povečanje števila voženj v primerjavi s tistimi, ki so se opravljale v priposestvovalni dobi. Za razširitev služnosti gre tudi v primeru spremembe namembnosti gospodujočega zemljišča.
Skladno z ugotovitvami je sodišče odločilo, da ugotovljena služnostna pravica poteka po obstoječi poti, ki iz javne ceste zavije na parcelo in je v skrajnem jugovzhodnem delu parcele asfaltirana, v nadaljevanju pa gre za travnato pot po celotnem obsegu sporne parcele. Obstoječa pot je hkrati edina možna, saj tam kjer stojita hruška in jašek po logiki stvari ni mogoče voziti in pot drugače kot mimo hruške ne more potekati.
tožba zaradi motenja posesti - posestno varstvo služnosti - motenje posesti služnosti - zavrženje tožbe - pravočasnost tožbe zaradi motenja posesti - seznanitev z dejstvi in okoliščinami - vložitev zahteve po poteku roka
Sodno varstvo pred motenjem/odvzemom posesti je mogoče zahtevati v 30-ih dneh od dneva, ko je posestnik izvedel za motenje, najpozneje pa v enem letu od dneva, ko je motenje nastalo (32. člen SPZ).
Roka iz 32. člena SPZ zasledujeta načelo hitrosti postopka v sporih zaradi motenja posesti. V tovrstnih zahtevkih gre za provizorično pravno varstvo posesti, ki naj se doseže čim hitreje. Bistvenega pomena je, da je tožba vložena znotraj rokov, določenih v prej citiranem členu.
hipotekarni dolžnik - zaznamba izvršbe na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini med izvršilnim postopkom - vknjižba lastninske pravice
Dolžnika neutemeljeno navajata, da je bila lastninska pravica na nepremičninah prenesena po začetku izvršilnega postopka in da zato izvršba na nepremičnine ni dovoljena. Bistveno je, kdaj je prišlo do vpisov v zemljiško knjigo.
splošni skupni del - nedokončana etažna lastnina - nasprotni udeleženci - sodni izvedenec - geodetska storitev - elaborat za evidentiranje sprememb - določanje pripadajočega zemljišča k stavbi - drugačno zemljiškoknjižno stanje
Okoliščina, da sta bili parceli ob izdaji izpodbijanega sklepa v zemljiški knjigi vpisani kot splošni skupni del stavbe, za odločitev ni pravno odločilna.
neupravičena pridobitev - plačilo uporabnine - uporaba stanovanja - obstoj služnosti - služnostna pravica stanovanja - obremenitev nepremičnine - nakup na javni dražbi - nakup idealnega deleža - solastnina na nepremičnini - uporaba solastne stvari - upravičenja solastnika - privolitev v lastno prikrajšanje - prostovoljna neuporaba solastnega dela nepremičnine
Tožnik bi moral za ugoditev tožbenemu zahtevku zatrjevati in dokazati, da stvari proti svoji volji ni uporabljal in da v tak način uporabe stvari ni privolil.
Ravnanja solastnikov je treba presojati celovito. Le tako je mogoče presoditi, ali solastnik prostovoljno ni souporabljal solastne stvari, ali pa je bil iz souporabe izključen proti svoji volji.
Odsotnost privolitve prikrajšanca v prikrajšanje je eden izmed pogojev, ki morajo biti kumulativno podani za uspešno uveljavljanje terjatve iz naslova uporabnine.
sprememba tožbe - dovolitev spremembe iz razloga smotrnosti - načelo ekonomičnosti postopka - ista dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka - ista dejanska in pravna podlaga spremenjenega tožbenega zahtevka in pobotnega ugovora
V konkretnem primeru zahtevek po spremenjeni tožbi temelji na isti pravni in dejanski podlagi kot eden izmed pobotnih ugovorov tožene stranke, o katerem bo sodišče prve stopnje v postopku v vsakem primeru moralo odločati. V obeh primerih gre za zahtevek enega solastnika na delno povračilo plačanega obratovalnega (vzdrževalnega) stroška za isto solastno nepremičnino (68. člen Stvarnopravnega zakonika – SPZ), sodišče prve stopnje pa bo v tej zvezi moralo dejansko stanje ugotavljati že zaradi odločanja o pobotnem ugovoru tožene stranke. Ob upoštevanju načela ekonomičnosti postopka je tako po mnenju pritožbenega sodišča v obravnavnem primeru odločanje o spremembi tožbe smotrno za dokončno ureditev razmerja med pravdnima strankama, zaradi česar bi bilo treba takšno spremembo tožbe dovoliti (prvi odstavek 185. člena ZPP).
SPZ člen 37, 37/1, 66, 66/1. OZ člen 190, 190/1, 198.
uporabnina in uporaba solastne stvari - možnost uporabe solastne nepremičnine - souporaba nepremičnine - neupravičena uporaba solastnika - neupravičena obogatitev pri uporabi solastne nepremičnine - prikrajšanje solastnika
Ravnanje moža tožeče stranke, ki dostopa na sporne nepremičnine, izkazuje interes tožeče stranke za uporabo spornih nepremičnin, ne pa dejanske uporabe v skladu s tožničinem solastninskim deležem.
Ni sporno, da toženec izključno sam uporablja stanovanjsko hišo, prav tako ni sporno, da so vsi predmeti, ki se nahajajo na parceli in ki jih ni malo, njegovi. Ni nujno, da solastnik aktivno prepreči uporabo, dovolj je, da drugega solastnika izključi iz rabe stvari. S tem, da tožena stranka tožeči stranki ne želi izročiti ključev ter zaseda znaten del nepremičnine s svojimi predmeti, tožeči stranki onemogoča realizacijo njene solastninske pravice, čeprav, kot tožena stranka sama navaja, tožničini souporabi aktivno ne nasprotuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00054025
SPZ člen 60, 60/1, 60/2. ZPP člen 212. ZIZ člen 60, 60/2, 60/3, 65, 65/6.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na premičnino - pravica, ki preprečuje izvršbo - lastninska pravica na premičninah - pridobitev lastninske pravice na premičninah - izročitev premičnine v posest - trditveno in dokazno breme - pomanjkljiva trditvena podlaga - prekluzija trditev in dokazov - zmotna uporaba materialnega prava
Tožbo za ugotovitev nedopustnosti lahko vloži tisti, katerega ugovor tretjega je bil v izvršilnem postopku zavrnjen. S tožbenim zahtevkom uveljavlja ugotovitev, da izvršba, dovoljena s sklepom o izvršbi, na določen predmet ni dopustna, ker ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo. Ena od pravic, ki preprečujejo izvršbo, je tudi lastninska pravica. Lastninska pravica na premičnini se na pravnoposlovni podlagi pridobi z njeno izročitvijo v posest pridobitelja (prvi odstavek 60. člena SPZ). To pomeni, da morata biti za pridobitev lastninske pravice na premičnini s pravnim poslom kumulativno izpolnjena dva pogoja, veljaven pravni naslov in izročitev. Če eden izmed pogojev ni podan, lastninska pravica ni pridobljena.
Tožničino sklicevanje na račune in seznam osnovnih sredstev ne zadostuje za izkaz izročitve. Navedeni dokumenti namreč ne predstavljajo listine, na podlagi katere bi pridobitelj (zatrjevano tožeča stranka) lahko razpolagal s premičninami. Določba drugega odstavka 60. člena SPZ praviloma ureja primere, ko prenosnik (zatrjevano dolžnik B. s. p.), ki ni posestnik stvari ne more opraviti izročitve.
Prekluzija, ki jo določata drugi in tretji odstavek 60. člena ZIZ za dolžnika, velja namreč tudi za tretjo osebo (v konkretnem primeru za tožečo stranko), saj šesti odstavek 65. člena ZIZ določa, da se v pravdi za ugotovitev, da je izvršba na predmetu izvršbe nedopustna, ki jo sproži tretji, smiselno uporablja tudi 60. člen ZIZ. Tretji odstavek 60. člena ZIZ določa, da nova dejstva in nove dokaze upošteva sodišče samo, če jih dolžnik navaja oziroma predlaga v pripravljalni vlogi, vloženi v roku, ki mu ga je dalo sodišče zaradi odgovora na upnikove navedbe v odgovoru na tožbo.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00070201
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3. SPZ člen 25, 32, 33.
regulacijska začasna odredba - ugovor zoper začasno odredbo - soposest - motenje soposesti - trditveno in dokazno breme upnika
Upnika sta na dolžničini nepremičnini zahtevala varstvo njune soposesti. Sodišče v takih primerih daje varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje. V takih primerih je na upniku trditveno in dokazno breme, da dokaže, da je bil pred motenjem posestnik stvari, da je bila posest res motena, da jo je motila nasprotna stranka in še, da njeno dejanje res pomeni motenje – da je samovoljno in protipravno.
SPZ člen 213, 213/2, 219, 219/1, 219/2. ZPP člen 156, 156/1.
neprava stvarna služnost - nadomestilo za služnost - singularni pravni naslednik - obzirno izvrševanje služnosti - poseg v služnostno pravico - zmotna uporaba materialnega prava - stroški postopka - krivdni stroški
Poseg tožeče stranke z odstranitvijo sončnih panelov je nedvomno posegel v obstoječo služnostno pravico tožene stranke. Višje sodišče pri tem nikakor ne osporava, da je imela tožeča stranka kot lastnik pravico do vzdrževanja in sanacije strehe, niti ji tega ne oporeka tožena stranka. Kljub temu pa je odstranitev sončnih panelov posegla v služnostno pravico oz. jo je začasno celo onemogočila. V odsotnosti drugačne pogodbene ureditve pa stroškov v zvezi s takšnim posegom v pravico služnostnega upravičenca ni mogoče naložiti slednjemu, ampak jih je dolžan nositi lastnik služeče stvari.
Tožena stranka je tožečo stranko pred vložitvijo tožbe obvestila, da je obveznost izpolnila (pred 6 leti). Tožeča stranka se je zato lahko zavedala verjetnosti, da s tožbo ne bo uspela, pa je sprejela tveganje in se odločila za vložitev tožbe. Tveganje sodnega postopka pa se je zanjo negativno uresničilo.
SPZ člen 105. ZFPPIPP člen 342, 342/1, 342/3, 342/4, 374, 374/2, 374/11.
skupni deli stavbe v etažni lastnini - razpolaganje s skupnimi deli stavbe - načelo specialnosti - stvar izven pravnega prometa - končna razdelitev - prenos na lokalno skupnost - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti
Skupni deli zgradbe so drugi deli, namenjeni skupni rabi etažnih lastnikov, in zemljišče, na katerem stoji zgradba, in so torej že po samem zakonu v solasti vsakokratnih etažnih lastnikov, ki imajo v lasti posamezne dele zgradbe. Z njimi ni mogoče samostojno razpolagati in ne morejo biti samostojni predmet pravnega prometa. Sodišče prve stopnje se je pri odločitvi oprlo zgolj na zemljiškoknjižno stanje, ki pa v tem primeru očitno ne odraža dejanskega stanja. Upoštevati je treba, da skupni deli stavbe tega statusa ne pridobijo z vpisom v zemljiško knjigo, temveč ga imajo že po samem zakonu od nastanka dejanske etažne lastnine dalje (ne glede na vpis le-te v zemljiški knjigi). Tudi solastnina vseh etažnih lastnikov na skupnih delih stavbe nastane že na podlagi samega zakona in ne šele z vpisom v zemljiško knjigo.
Solastniški delež stečajnega dolžnika na sporni nepremičnini, ki predstavlja splošni skupni del stavbe, torej sploh ne more biti samostojno v pravnem prometu, posledično pa tudi ne more biti prenesen na pritožnico po 374. členu ZFPPIPP. Ker so izven pravnega prometa, se skupni deli stavbe ne morejo prodati v stečajnem postopku nad stečajnim dolžnikom po pravilih ZFPPIPP, prav tako pa ne morejo biti predmet končne razdelitve in prenosa na upnike ali lokalno skupnost. V skladu z enajstim odstavkom 374. člena ZFPPIPP se namreč za pravne posledice pravnomočnega sklepa o končni razdelitvi iz osmega odstavka tega člena smiselno uporabljajo prvi, tretji in četrti odstavek 342. člena ZFPPIPP, 342. člen pa ureja prenos lastninske pravice na kupca in varstvo kupca v primeru nakupa nepremičnin v stečajnem postopku. Izpodbijani sklep, s kakršnim bi bila sporna nepremičnina prenesena na pritožnico, ima torej enake pravne posledice kot nakup v stečaju. Za oba pa velja, da njun predmet ne morejo biti stvari, ki so izven pravnega prometa, torej tudi ne sporna nepremičnina.
SPZ člen 44, 217, 217/1, 269, 269/1. ZTLR člen 54, 54/3.
stvarna služnost - potrebe gospodujočega zemljišča - priposestvovanje služnosti - dobra vera - pravni naslov - priposestvovalna doba - nepravo priposestvovanje stvarne služnosti - sklenitev ustnega dogovora - dejanska uporaba poti - poseg v obstoječe posestno stanje - zloraba zaupanja - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige
Tudi če dogovor ne bi bil zadosten pravni naslov za pravo priposestvovanje služnosti, so podani pogoji za nepravo priposestvovanje. Vprašanje, ali je imel tožnik ustrezen oziroma zadosten pravni naslov, ki omogoča sklepanje o dobri veri, ni pomembno. Pri nepravem priposestvovanju se ne zahteva dobra vera priposestvovalca in zato tudi ni nujno, da bi priposestvovalec izvrševal služnost na podlagi pravnega naslova, potrebnega za njeno pridobitev. Bistveno je redno dvajsetletno izvrševanje stvarne služnosti, ki ji lastnik služeče stvari ni nasprotoval.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00054620
SPZ člen 271, 271/2. ZVNDL člen 4. ZPP člen 8, 154, 155.
izločitvena pravica - ugotovitev obstoja prerekane izločitvene pravice - skupno premoženje zakoncev - stavbna pravica - montažni objekt - kupoprodajna pogodba - načelo povezanosti zemljišča in objekta - lastninska pravica na stavbi - družbena lastnina - listina, primerna za vpis v zemljiško knjigo - overitev podpisa na prodajni pogodbi - uspeh celotnega dokaznega postopka - obrazložitev odločitve o stroških - sklicevanje na specificiran stroškovnik
Kot je pojasnilo sodišče prve stopnje je res v času sklenitve pogodbe tekel pravni promet tudi z nepremičninami, ki niso bile vpisane v zemljiško knjigo. Vendar je tudi za prenos izven zemljiške knjige potrebno ugotoviti, ali je obstajala listina, ki je primerna za vpis lastninske pravice v korist kupca v zemljiško knjigo. ZVNDL je določal, da se pravica uporabe na nepremičnini, ki je družbena lastnina, vknjiži na podlagi pravnomočne odločbe, s katero sodišče ali drug pristojen organ ugotavlja, da ima določena pravna oseba to pravico, kot tudi na podlagi overjene pogodbe, kadar zakon določa, da se ta pravica lahko prenese s tako pogodbo (4. člen). Za veljaven prenos lastninske pravice na sporni stavbi bi torej tožeča stranka morala izkazati, da je bil podpis na Pogodbi overjen, česar ni uspela.
Če stranka v pravdi uspe v celoti in se sodišče strinja s predloženim stroškovnikom, praviloma zadostuje, če v obrazložitvi navede le, da je odločilo v skladu s predloženim stroškovnikom.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - elaborat sodnega izvedenca kot sestavni del sodbe - vmesni sklep - udeležba v nepravdnem postopku
Vsebino in sestavine elaborata za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru na podlagi pravnomočne sodne odločbe podrobneje določa Pravilnik o evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru v III. poglavju z naslovom Elaborati (13.člen - 25. člen).
Ker je izpodbijani sklep zgolj vmesni sklep, ki ga predvideva šesti odstavek 13. člena ZVEtL-1 in sodišče z njim ne odloča o pravicah udeležencev, temveč zgolj o primernosti strokovno (tehnične) podlage za izvedbo katastrskih vpisov, so pritožbeni očitki, ki se nanašajo na obseg pripadajočega zemljišča, pravno nerelevantni.
NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00054424
ZVEtL-1 člen 23, 23/5, 43. SZ-1 člen 20. ZS člen 83a. Odredba o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih (2020) člen 1. ZZK-1 člen 3, 3/2-4. ZEN člen 24.
etažna lastnina - pripadajoče zemljišče k stavbi - skupni del stavbe - atrij kot posebni skupni del - solastnina etažnih lastnikov - pravočasnost vloge - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - sodna poravnava
V sodni praksi je bilo že večkrat zavzeto stališče, da ureditev, o kateri so se dogovorili udeleženci, na najprimernejši način ureja pravni položaj atrijev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSC00063938
OZ člen 15, 19, 86, 90, 92/2. ZLS člen 19c. SPZ člen 2. ZZK-1 člen 243. ZPP člen 7, 181, 181/3, 212.
pogodba o ustanovitvi stvarne služnosti - krajevna pristojnost - pravna oseba javnega prava - neveljavnost pogodbe - ničnost pogodbe - izbrisna tožba - pravni interes
Nastanek pravne subjektivitete krajevne skupnosti kot pravne osebe javnega prava določa ZLS (1. in 2. odstavek 19.c člena). S statutom občine se lahko pravno subjektiviteta prizna tudi ožji enoti npr. KS. Ker v konkretnem primeru Statut (7. člen in še zlasti 74. člen), kar pritožbeno ni izpodbijano, priznava pravno subjektiviteto tožeče stranke, ki je tudi lastnica nepremičnine (redni izpis iz zemljiške knjige A5), ničnost katere je predmet konkretnega tožbenega zahtevka, poleg tega pa je tudi stranka te pogodbe kot služnostdajalka, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da ima tožeča stranka sposobnost biti stranka tega postopka, t.j. sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti materialnega prava, saj lahko v skladu z 2. odstavkom 74. člena Statuta nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun, torej tudi sklepa pogodbe.
V skladu s splošnim in pravnim razlogovanjem je vsako izjemo od pravila potrebno interpretirati ozko in restriktivno, saj bi drugačno, pre(široko) razlaganje izjem lahko pripeljalo do situacije, ko bi izjeme postale pravilo in bi pomenile izogib namenu normodajalca, ki je pravilo oblikoval. V skladu s pravilno razlago izjeme iz 9. člena Odloka od siceršnjega pravila, da so pravni posli, ki jih sklene ožji del občine brez predhodnega soglasja župana, nični, je tudi po oceni pritožbenega sodišča možna le takšna razlaga izjeme, kot jo je predstavilo tudi sodišče prve stopnje, t.j. da se nanaša zgolj na pravne posle o storitvi (do višine 10.000,00 EUR) ali o gradbenih delih (do višine 20.000,00 EUR), sklenitev Pogodbe o ustanovitvi stvarne služnosti pa ne predstavlja nobenega od navedenih pravnih poslov iz 9. člena Odloka, zato je takšna pogodba sklenjena brez predhodnega soglasja župana v skladu z 19.c členom ZLS in 80. členom Statuta nična.