ZFPPIPP člen 19, 47, 331, 331/4. SPZ člen 65, 65/1, 66, 66/3. URS člen 23, 33, 36, 36/1.
osebni stečaj - način prodaje premoženja stečajnega dolžnika - sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - javna dražba z zviševanjem izklicne cene - tržna vrednost nepremičnine - skupna prodaja deležev - vzpostavitev etažne lastnine - solastninska pravica na nepremičnini - prodaja solastniškega deleža na nepremičnini - razpolaganje solastnika s svojim delom - predkupna pravica solastnika - pravica do nedotakljivosti stanovanja - pravica do zasebne lastnine - poplačilo upnikov - ločitvena pravica - prodaja zastavljene nepremičnine - sodno varstvo pravic
Način prodaje na javni dražbi z zviševanjem izklicne cene omogoča neposredno soočanje potencialnih interesentov za nakup nepremičnine in s tem možnost dosega višje kupnine od določene izhodiščne cene. Dejanska realna tržna vrednost nepremičnine se namreč pokaže šele po uspešno izvedenem postopku prodaje.
Vzpostavitev etažne lastnine, skupne ali ločene lastnine, ni pogoj za dopustnost prodaje nepremičnine, na kateri stojita dve stavbi. Ni sporno, da imata na prodajani nepremičnini solastninsko pravico vsak do ½ dolžnica in A. A., torej solastninsko pravico na nerazdeljeni stvari po prvem odstavku 65. člena SPZ. Skladno s tretjim odstavkom 66. člena SPZ pa lahko solastnik razpolaga s svojo pravico brez soglasja drugih solastnikov. Če je predmet solastnine nepremičnina, imajo drugi solastniki pri prodaji predkupno pravico. Spričo navedenega se pritožbeno stališče o nujnosti določitve služnosti stavbne pravice pri določitvi in ureditvi etažne lastnine izkaže kot neodločilno za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa.
V stečajnem postopku, katerega edini namen je čimboljše in čimhitrejše poplačilo upnikov (47. člen ZFPPIPP) iz premoženja stečajnega dolžnika nujno konkurirata dve ustavno zavarovani pravici - pravica dolžnika do doma v okviru pravice do nedotakljivosti stanovanja iz prvega odstavka 36. člena Ustave RS in pravica dolžnikovih upnikov do poplačila njihovih terjatev v okviru pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS in pravice do sodnega varstva pravic iz 23. člena Ustave RS. Glede na to, da dolžničine obveznosti do upnikov presegajo vrednost njenega premoženja, v obravnavanem primeru pa je na dolžničinem solastniškem deležu nepremičnine, ki je predmet prodaje, vpisanih 13 hipotek in da ima samo upnik iz seznama ločitvenih pravic prvega in drugega vrstnega reda zavarovano terjatev v znesku 334.658,67 EUR, kot izhaja iz predloga upravitelja, je moralo biti dolžnici najkasneje po začetku postopka osebnega stečaja jasno, da bo prišlo do prodaje zastavljenega premoženja zaradi poplačila ločitvenih upnikov skladno z 19. členom ZFPPIPP, tudi iz premoženja dolžnice, ki predstavlja njen dom. Možnosti prodaje nepremičnine, ki je dolžničin dom, se je morala dolžnica zavedati že ob ustanovitvi zastavne pravice.
družbena lastnina - lastninjenje družbene lastnine - lastninjenje stanovanj - pridobitev lastninske pravice po zakonu (originarna pridobitev) - izviren način pridobitve lastninske pravice - priposestvovanje
Nima prav pritožnica, ko sodišču prve stopnje očita, da je napačno odločilo, ko je svojo odločitev utemeljilo na SZ, ki v 1. členu določa, da ureja vprašanja stanovanjskih stavb in lastninskopravna razmerja ter upravljanje večstanovanjskih stavb. Pritožba sodišču prve stopnje namreč očita, da se ni opredelilo, ali je šlo v spornem objektu za večstanovanjsko ali poslovno stavbo in se tako postavlja vprašanje ali bi sploh smelo uporabiti SZ. Takšni razlogi niso pravno pravilni, saj 111. člen SZ (poglavje 8. - Lastninjenje in privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš ter stanovanjskih podjetij) ureja lastninjenje stanovanj, ne glede na to v kakšnih objektih se nahajajo.
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSK00063464
ZZK-1 člen 147, 200. SPZ člen 8, 107. ZEN člen 95.
oblikovanje etažne lastnine - zemljiški kataster - zemljiški kataster kot uradna evidenca - vpis stavbe v kataster stavb - zemljiška knjiga - načelo prirejenosti postopkov - načelo prirejenosti zemljiške knjige in zemljiškega katastra - nastanek etažne lastnine - načelo povezanosti zemljišča in objekta - načelo vrstnega reda vpisov - stanje zemljiške knjige ob vpisu - pomotni vpis - vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo
Zemljiška knjiga in kataster nepremičnin sta dva samostojna informacijska sistema, katerih predmet so sicer nepremičnine, vendar je kataster nepremičnin temeljna evidenca podatkov o položaju, obliki, fizičnih in drugih lastnostih parcel, stavb in delov stavb, zemljiška knjiga pa je temeljna evidenca podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstev v zvezi z nepremičninami. Med obema sistemoma velja načelo prirejenosti. Da bi imela razdelitev stavbe na posamezne dele posledice v zemljiški knjigi, mora biti ustanovljena etažna lastnina v skladu z določbami SPZ. Po določbi 107. člena SPZ namreč etažna lastnina nastane na podlagi pravnega posla ali z odločbo sodišča in z vpisom v zemljiško knjigo. Če etažna lastnina ni vzpostavljena, velja splošno načelo stvarnega prava o povezanosti zemljišča in objekta (8. člen SPZ), katerega praktična posledica je (glede na to, da je zemljiška knjiga javna knjiga le za objavo podatkov o pravicah na nepremičnini in o pravnih dejstvih v zvezi z nepremičnino), da se v zemljiško knjigo ne vpisujejo podatki o fizičnih in drugih lastnostih parcel, stavb in delov stavb. V konkretnem primeru to pomeni, da dokler ni vzpostavljena etažna lastnina, niso vpisani stavba in deli stavbe.
Zaradi načela prirejenosti postopkov zemljiškoknjižno sodišče ne more odrejati Geodetski upravi, da vzpostavi prejšnje stanje vpisov v katastru nepremičnin.
SPZ člen 27, 27/1, 28, 43, 43/2, 45, 45/1, 95, 95/8. ZLPPTR člen 29, 29/2, 29/4.
priposestvovanje - priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - pogoji za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - predpostavke za pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - dobra vera priposestvovalca - dobrovernost priposestvovalca - dobroverni lastniški posestnik - opravičljiva zmota priposestvovalca - raziskovalna dolžnost - izbrisna tožba - vročitev tožbe
Posestnik mora biti v dobri veri ves čas trajanja priposestvovalne dobe. Če je bil najprej dobroveren, potem pa je izvedel za dejstva in/ali okoliščine, ki kažejo na to, da ni lastnik stvari, se priposestvovanje prekine.
Tožeča stranka najkasneje s prejemom izbrisne tožbe ni bila več v opravičljivi zmoti o tem, da je lastnica spornih nepremičnin. Ker do takrat desetletna priposestvovalna doba še ni pretekla, tožeča stranka ni pridobila lastninske pravice na spornih nepremičninah.
Objekt ne more biti predmet lastninske pravice, temveč je sestavina zemljišča. Zemljišče je samostojna (glavna) stvar, medtem ko vse, kar je na, nad ali pod njim, ni samostojna stvar in v skladu z načelom specialnosti iz 7. člena SPZ ne more biti predmet stvarnih pravic.
ZPP člen 285, 339, 339/2, 339/2-8. ZTLR člen 28. SPZ člen 269.
pravno poslovna pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - dobroverna lastniška posest - dobroverni in zakoniti posestnik - trajanje dobroverne posesti - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - razpolagalna sposobnost - vpis v zemljiško knjigo - družbeno stanovanje - pravica uporabe pravne osebe na družbenem stanovanju - materialno procesno vodstvo - kršitev pravice do izjave
Če na možnost drugačne pravne kvalifikacije in s tem povezano vprašanje pravno odločilnih dejstev nakaže že nasprotna stranka, mora druga stranka računati s tem, da bo sodišče sprejelo argumente nasprotne stranke, zato opozorilo sodišča v takem primeru ni potrebno.
Tožnik ima pravni naslov za pridobitev lastninske pravice, in sicer Pogodbo o neodplačnem prenosu družbenih stanovanj, s katero je A. nanj neodplačno prenesel lastninsko pravico na stanovanju. Argument sodišča prve stopnje, da v času sklepanja Pogodbe o neodplačnem prenosu družbenih stanovanj A. ni bil vknjižen v zemljiško knjigo kot lastnik, ni in ne more biti odločilen, saj v tem obdobju vpis v zemljiško knjigo ni bil konstitutiven. Zato okoliščina, da je bila kot imetnica pravice uporabe na stanovanju vknjižena pravna prednica toženke, nima odločilnega pomena v tej zadevi.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00059352
ZIZ člen 16, 24, 198, 208. SPZ člen 154. ZZK-1 člen 6, 7. OZ člen 274.
sklep o poplačilu - poplačilo upnikov - prednostni vrstni red poplačila - hipotekarni upnik - cesija in prenos hipoteke - akcesornost hipoteke - prenehanje hipoteke - publicitetni učinek vpisa - izpodbijanje terjatev drugega upnika - izpodbijanje vrstnega reda poplačila terjatev na razdelitvenem naroku - položaj stranke v postopku - izpolnitev s subrogacijo
Novi hipotekarni upnik s cesijo terjatve vstopi v položaj prejšnjega upnika, saj pridobi hipoteko v istem vrstnem redu, kot je (bila že predhodno) vpisana. Nadaljnji upniki torej zaradi cesije niso v ničemer v slabšem položaju – ne glede vrstnega reda ne glede velikosti hipotekarnega jamstva prvemu hipotekarnemu upniku. Če s prenosom terjatve ne bi bila prenesena tudi hipoteka (ker bi se ji hipotekarni upnik odpovedal), bi ta prenehala, saj gre za akcesorno pravico, ki je vezana na zavarovano terjatev in je samostojno ni mogoče prenašati. Drugačno stališče bi pravzaprav pomenilo, da v zemljiško knjigo vpisanemu prvemu hipotekarnemu upniku poplačilo ne gre (ker je terjatev že prenesel na cesionarja, hipoteka kot akcesorna pravica pa nima lastne prometnosti in ne dopušča cepitve na upniški – aktivni strani, kar pomeni, da sta upnik zavarovane terjatve in hipotekarni upnik vedno ista oseba), cesionarju pa prav tako ne, ker prenos hipoteke še ni vpisan v zemljiško knjigo in bi torej v tem vmesnem obdobju pravica dejansko „ne obstajala“, čeprav ni podan noben od razlogov za prenehanje hipoteke. Hipoteka kot stranska pravica tako preide na cesionarja že s samo sklenitvijo cesijske pogodbe, ne da bi bil za to potreben še vpis v zemljiško knjigo.
Upnik je lahko uspešen z izpodbijanjem vrstnega reda terjatve drugega upnika le, če bi s tem lahko dosegel, da bi bila vsaj delno poplačana njegova terjatev. Vrstni red terjatev se določi glede na čas pridobitve zastavne pravice. Hipoteka je stvarnopravna pravica, ki je namenjena zavarovanju določene terjatve, ne pa osebe upnika. Le v primeru, če bi prenehala terjatev in s tem tudi hipoteka, ali pa če bi prenehala le hipoteka, bi pritožnik lahko uspešno izpodbil vrstni red poplačila, saj bi le-to vplivalo na njegovo poplačilo.
Zastavni upnik nima položaja stranke postopka. Tudi pri izvršbi na nepremičnino je upnik le oseba, katere terjatev se uveljavlja v postopku. Upnik je tisti, na predlog katerega se vodi postopek. Zastavnega upnika pa zakon uvršča med udeležence postopka in jim daje pravico le do poplačila iz dobljene kupnine.
posestno varstvo - soposest na nepremičnini - dejanska uporaba poti - prenos posesti - izvrševanje posesti - posestno stanje - prekarij - originaren način pridobitve - derivativna pridobitev - nedopustna pritožbena novota - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji
Pri pridobitvi neposredne posesti nepremičnin je treba dati voljni komponenti predaje posesti bistven pomen ter priznati prenos posesti tudi zgolj na podlagi sporazuma, ki ga skleneta prenosnik in pridobitelj, če je pridobitelj v položaju, da lahko izvaja neposredno dejansko oblast nad stvarjo. Nepremičnin namreč ni mogoče izročati tako kot premičnin.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00058605
ZVEtL-1 člen 42, 42/1, 42/2, 43/1, 43/1-1, 43/1-3. ZPP člen 355, 355/1.
pripadajoče zemljišče k stavbi - pripadajoče zemljišče k več objektom - skupno pripadajoče zemljišče - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - uporaba parkirišča - parkirna površina - javna površina - pretekla raba zemljišča - zemljišče namenjeno za redno rabo stavbe - neskladnost projekta s prostorskim aktom - namen uporabe nepremičnine po prostorskih aktih - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
Kriterij pretekle redne rabe resda zajema časovno obdobje od izgradnje stavbe, kateri se določa pripadajoče zemljišče, pa vse do lastninjenja, vendar ni odločilno le stanje ob izgradnji, saj je treba upoštevati tudi dinamično pravilo, kar pomeni, da lahko naknadne spremembe tako na normativni ravni (spremembe prostorskih aktov) kot tudi v naravi (dejanska raba, sprememba rabe, novogradnje, rušenja ipd.) vplivajo na spremembo obsega funkcionalnega zemljišča stavbe. Zato je dejstvo, da stanovalci uporabljajo parkirišča in dovozno pot od njune izgradnje v letu 1988 dalje, upošteven kriterij za določitev pripadajočega zemljišča. Odločilna je pretekla raba do lastninjenja (in ne sedanja raba).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VSL00061551
ZTLR člen 54, 54/1, 55. SPZ člen 217, 217/1, 217/2. ZLNDL člen 2, 2/1. ZPP člen 185, 185/1.
služnost poti - stvarna služnost vožnje - priposestvovanje služnosti poti - priposestvovanje služnosti vožnje - priposestvovanje stvarne služnosti na nepremičnini v družbeni lastnini - omejitev priposestvovanja - dobra vera - nasprotovanje izvrševanju služnostne pravice po služečem zemljišču - prilagoditev tožbenega zahtevka ugotovitvam izvedenca - smotrnost spremembe tožbe - zahteva za izločitev sodnika
Zaključek sodišča, da sta tožnika priposestvovala služnostno pravico hoje in vožnje z vsemi osebnimi vozili in za potrebe posebnih prevozov z vsemi tovornimi vozili po poti, opredeljeni v izpodbijani odločbi, temelji na ugotovitvah, da sta toženca oziroma njuni pravni predniki to pot uporabljala od leta 1983 do vložitve tožbe v novembru 2017 in da toženci oziroma njihovi pravni predniki, ki so postali lastniki služečih nepremičnin na podlagi odločbe o denacionalizaciji, pravnomočne v letu 1994, izvrševanju služnosti niso nasprotovali. Odločitev temelji na pravilih ZTLR in SPZ, po katerih stvarna služnost nastane s priposestvovanjem, če je lastnik gospodujoče stvari dejansko izvrševal služnost dvajset let, lastnik služeče stvari pa temu ni nasprotoval.
Za učinkovit prenos in pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pravnega posla, kar izpostavlja pritožba, morajo biti kumulativno izpolnjeni štirje pogoji: 1) obstoj veljavnega zavezovalnega pravnega posla; 2) odsvojiteljeva razpolagalna sposobnost; 3) obstoj razpolagalnega pravnega posla; 4) izpolnjenost drugih z zakonom določenih pogojev. Bistven dodaten zakonski pogoj za pravnoposlovno pridobitev lastninske pravice na nepremičnini je vpis v zemljiško knjigo. V našem pravu je uveljavljeno načelo ločevanja zavezovalnega in razpolagalnega pravnega posla.
motenje posesti - odstranitev vej sosedovega drevesa - odstranitev vej, ki segajo v zračni prostor - ocena verodostojnosti priče - dokazna ocena izpovedbe strank in priče
Med nespornimi dejstvi je navedeno, da je toženka dne 15. 6. 2021 polomila veje fig. Znotraj podajanja dokazne ocene pa nato sodišče prepričljivo ugotovi, da s takšnim dejanjem ni motila posesti tožnice, saj je polomila (zgolj) veje fige, ki so segale na njen balkon, medtem ko je navedbe o globini toženkinega posega ter o njenem prehajanju čez ograjo označilo za neprepričljive in neizkazane. Skrb tožnice, da zaradi toženkinega razumevanja solastnih upravičenj obstaja nevarnost, da bo tudi v bodoče opravljala nedovoljene posege, pa je odveč, saj ji je prvostopenjsko sodišče pojasnilo, da je njeno razumevanje, da je rezanje vej posel rednega upravljanja (za katerega ne rabi soglasja, ker je solastnica do 13/20) napačno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00058825
SPZ člen 213, 213/1. OZ člen 82, 82/2. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 340.
vznemirjanje služnostne pravice - razlaga pogodbenih določil - služnostna pravica hoje in vožnje z vsemi motornimi vozili - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - namen pogodbenih strank - graja dokazne ocene
Ker izhaja že iz trditev strank, da si določbe Prodajne ter Služnostne pogodbe razlagata nasprotno glede prostorskega poteka ustanovljene služnosti, konkretno ali je bila v korist gospodujoče nepremičnine v lasti tožnice ustanovljena služnostna pravica hoje in vožnje po južnem delu parcele 0000/56 ter ali se nadaljuje po severnem delu oziroma neposredno nad sredinsko črto parc. št. 0000/27, oziroma kot trdi toženka, da je bila sporna služnostna trasa dogovorjena po južnem delu parc. št. 0000/56 in 0000/27, je sodišče pravilno uporabilo določbo drugega odstavka 82. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ).
služnostna pravica hoje in vožnje - stvarna služnost - ugotovitev stvarne služnosti - priposestvovanje služnosti - izvrševanje služnosti - poizvedovalna (raziskovalna) dolžnost - dobra vera - služnostna pot - potrebe gospodujočega zemljišča
Novi pridobitelj nepremičnine je tisti, ki ima poizvedovalno (raziskovalno) dolžnost, da razišče zunanje okoliščine, ki lahko kažejo na že obstoječo ali vsaj pričakovano pravico, s katero je nepremičnina, ki jo pridobiva, obremenjena.
Potrebnost in koristnost nista pogoja za priposestvovanje služnosti. Sta pa potrebnost in koristnost služnosti pomembni pri presoji utemeljenosti tožbe za ukinitev služnosti.
Iz same kompozicije nepremičnin je jasno, da sta tožnika pot uporabljala, ne glede na to, ali sta (so)prispevala k asfaltiranju, saj sporna pot predstavlja edini možen dostop do njune nepremičnine.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00058603
ZVEtL-1 člen 42, 42/2, 50, 50/1, 50/2, 57, 57/1.
ustavitev nepravdnega postopka in nadaljevanje v pravdnem postopku - postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - ovire za določitev pripadajočega zemljišča - vzpostavitev etažne lastnine
Odločba o etažiranju stanovanjske stavbe je pravnomočna, v zvezi s to stavbo ni (več) nobenega spora o lastništvu, zato ni ovir, da sodišče v tem postopku določi obseg pripadajočega zemljišča k stavbi skladno z določili 43. člena ZVEtL-1 ter kdo so lastniki tako določenega zemljišča. Ker je treba ob pravilni uporabi materialnega prava nadaljevati nepravdni postopek, je višje sodišče ugodilo pritožbama in sklep o ustavitvi nepravdnega postopka ter posledično odločitev o nadaljevanju postopka po pravilih pravdnega postopka, razveljavilo.
izročitev in izpraznitev nepremičnine - pravna podlaga za uporabo stanovanja - lastnik stanovanja - vrnitev stanovanja - lastninska pravica - upravičenje do posesti - zavrnitev dokaznega predloga
Tožnica je dokazala, da ima na nepremičnini, katere vrnitev zahteva, lastninsko pravico in da je ta v dejanski oblasti toženke (92. člen SPZ). Toženka ni dokazala, da je do posesti teh prostorov upravičena (93. člen SPZ). Podredni tožbeni zahtevek za izpraznitev in izročitev prostorov je zato utemeljen.
sodna ureditev meje - zadnja mirna posest - kriteriji za ureditev meje
Sodišče prve stopnje je mejo določilo po zadnji mirni posesti. Po tem kriteriju je pravno odločilno zgolj dalj časa trajajoče posestno stanje sporne mejne površine, ki so ga, preden je prišlo do spora, prostovoljno spoštovali vsi mejaši.
Ker temelji izpodbijana odločitev na zadnjem posestnem stanju, so pravno nerelevantna pritožbena stališča, da bi morala meja potekati po (ravni) katastrski meji in zavzemanja, da je ta katastrski prikaz natančen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00060905
ZPP člen 110, 110/2, 142, 142/1, 142/2, 243. ZGJS člen 76, 76/1. ZLNDL člen 3, 3/1. URS člen 22, 33, 69.
vročitev izvedenskega mnenja strankam - rok za odgovor - način vročanja - vročanje v poštni predal - predlog za podaljšanje sodno določenega roka - osebno vročanje - litispendenca - razmerje med ZVEtL in SPZ - lastninjenje po ZGJS - lastninjenje pred zlndl na podlagi zgjs - vpis lastninske pravice na podlagi zlndl - grajeno javno dobro - nepremičnina v splošni rabi - pravica uporabe - razlastitev - pravica do zasebne lastnine
Ker sodišče toženi stranki ni osebno vročilo izvedenskega mnenja, ni kršilo 22., 23. in 25. člena Ustave RS. Če je tožena stranka menila, da je bil rok za odgovor na izvedensko mnenje prekratek, bi morala sodišču predlagati podaljšanje sodno določenega roka (drugi odstavek 110. člena ZPP).
Tudi če je bilo v zadevi, ki se vodi po ZVETL-1, zaradi ugotovitve pripadajočega zemljišča k stavbi odločeno, da sklop parcel predstavlja skupno pripadajoče zemljišče in s tem splošni skupni del dveh stavb oziroma da predstavlja skupno lastnino vsakokratnih etažnih lastnikov stavb, odločitev v tej pravdni zadevi etažnih lastnikov ne veže, saj niso bile stranke tega postopka in se torej na njih subjektivne meje pravnomočnosti ne raztezajo. Okoliščina, da gre za odločanje o stvarnih pravicah, ki sicer po materialnem pravu učinkujejo erga omnes, še ne pomeni, da tudi sodba glede stvarne pravice učinkuje erga omnes. Sodba v tej zadevi učinkuje le med strankama postopka.
Bistveno je, da so bile ob uveljavitvi ZGJS na nepremičninah že zgrajene ceste (v času družbene lastnine) in so se po tedaj veljavnih predpisih štele za javno površino, na katerih je imela dejansko pravico uporabe tožeča stranka in je na podlagi ZGJS v postopku lastninjenja pridobila lastninsko pravico. Tožena stranka pravice uporabe in posesti ni imela od trenutka, ko so ceste prešle v splošno rabo, in obstoj oblastnega akta ter razglasitev za javne ceste ali javno dobro ni bilo potrebno.
Prvostopno sodišče ni kršilo določb 33., 67. in 69. člena Ustave RS, saj v konkretnem primeru ne gre za razlastitveni postopek. Toženi stranki lastninska pravica ni bila odvzeta, saj nikoli ni bila lastnica spornih nepremičnin, temveč je prišlo le do materialnopravno napačne vknjižbe na podlagi ZLNDL.
prepoved medsebojnega vznemirjanja - dostop na javno pot - vznemirjanje lastnika nepremičnine - tožba za prenehanje vznemirjanja lastninske pravice - prestavitev poti
Ker je tožnik uporabo dotedanje poti preprečil, so lastniki sosednjih parcel vzpostavili nov odsek poljske poti, zato ni bilo poseženo v dotedanji način tožnikovega dostopa na javno pot.
priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - gradnja na tujem svetu - solastniki - dobroverna posest nepremičnine - priposestvovanje solastniškega deleža - slaba vera kupca
Vprašanje, kdo bi bil dedič po zemljiškoknjižnem solastniku C. C., za odločitev v tej zadevi ni bistveno. Bistveno je, da se je pravna prednica tožeče stranke ob podpisu obeh v spis vloženih prodajnih pogodb, datiranih na isti dan, zavedala, da prodajalka ni zemljiškoknjižna lastnica celotnih nepremičnin, temveč je njihova solastnica do polovice idealnega deleža, saj je bil zemljiškoknjižni lastnik druge polovice nepremičnin C. C., kar jasno izhaja iz prodajne pogodbe, ki se nahaja v zbirki listin zemljiške knjige in ki je bila podlaga za vpis njene solastninske pravice do polovice na spornih nepremičninah, pri tem pa ni izkazala, da je imela A. A. podlago, da lahko razpolaga tudi z idealnim deležem zemljiškoknjižnega solastnika oziroma njegovih pravnih naslednikov. Navedenega tudi ne spremeni zatrjevano dejstvo, da naj bi si prodajalka nadejala, da bo drugo polovico spornih nepremičnin podedovala po zemljiškoknjižnem solastniku.