mejni spor - predlog za sodno ureditev meje - sporni mejni svet - močnejša pravica - izdelava elaborata - načelo kontradiktornosti
V skladu z določilom prvega odstavka 77. člena SPZ sodišče uredi mejo na podlagi močnejše pravice v primeru, če je vrednost spornega mejnega prostora nižja od vrednosti 4.000 EUR, tudi v primeru, če udeleženci ne soglašajo z določitvijo meje na podlagi močnejše pravice. Kriterijev za določitev sporne meje sodišče ne more izbirati v poljubnem vrstnem redu, ampak si mora prizadevati, da mejni spor reši najprej na podlagi kriterija močnejše pravice. Šele če to ni mogoče, mejo uredi po zadnji mirni posesti, šele na koncu pa lahko uporabi kriterij pravične ocene.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00066606
ZPP člen 76, 76/3, 202. SPZ člen 67, 67/8, 68, 105, 105/4, 117, 118. SZ-1 člen 25, 25/1, 25a, 25a/1, 25a/1-13, 30, 48, 48/2.
sposobnost biti stranka - priznanje lastnosti stranke v postopku - skupnost etažnih lastnikov kot stranka postopka - skupnost etažnih lastnikov - etažni lastniki večstanovanjske stavbe - ugotovitev solastninske pravice - lastninska pravica na skupnih delih - sosporniška intervencija - dopustitev intervencije - splošni skupni del - razpolaganje s skupnim delom stavbe - posel rednega upravljanja - dostop do sodnega varstva
Namen dopolnjene zakonske ureditve (13. točka prvega odstavka 25.a člena SZ-1) je v določitvi zakonskega okvira, v katerem bo skupnost oseb, ki jih povezuje (le) lastništvo etažnih enot v isti zgradbi in ki so zaradi tega neogibno soodvisne pri izvrševanju solastninskih upravičenj glede skupnih delov zgradbe, lahko dejansko delovala in bila sposobna urejati skupne zadeve. Med njimi so tudi take, ki terjajo izvedbo sodnih (in drugih) postopkov.
Priznanje sposobnosti biti stranka skupnosti vsakokratnih etažnih lastnikov je ustrezen način za izvršitev sklepa etažnih lastnikov o uveljavitvi sodnega varstva v obravnavani zadevi. Skupnost ima lastnosti, ki jo približujejo pravnim osebam in ki so po stališču teorije pomembne za presojo, ali naj se ji podeli sposobnost biti stranka. Je trajna (dokler obstaja stavba z več etažnimi lastniki); ima svoje organe in predviden postopek sprejemanja odločitev; zastopnik je vezan na navodila, sprejeta po tako predvidenem postopku; stroškovno breme je razporejeno med vse, ki imajo potencialno korist od sodne odločbe, toženec pa ima razumne možnosti za izterjavo morebitne stroškovne terjatve iz takega spora.
LASTNINJENJE - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STVARNO PRAVO
VSL00065758
ZLNDL člen 5, 5/1. ZLPP člen 1, 4, 4/1, 44, 44/1, 44/2. OZ člen 59, 59/2.
družbena lastnina - lastninjenje družbenega premoženja - prenos pravice uporabe družbene lastnine - izvenknjižni prenos pravice uporabe - prodajna pogodba - sklenitev pogodbe pod odložnim pogojem - predhodno soglasje agencije - imetništvo pravice uporabe ob uveljavitvi ZLNDL - pridobitev lastninske pravice z lastninjenjem po ZLPP - prehodne in končne določbe ZLPP - posest - nepremičnine pravnih oseb javnega prava
Nepremičnine pravne osebe, ki se je lastninila po ZLPP, so se olastninile po ZLNDL. Šele po ZLNDL je lahko preoblikovana pravna oseba postala lastnica nepremičnin, na katerih je imela pred tem pravico uporabe.
Odložni pogoj, pod katerim je bila sklenjena sporna pogodba, se je izpolnil z dnem lastninskega preoblikovanja toženke in je pogodba tedaj začela učinkovati od trenutka sklenitve dalje. Po drugem odstavku 44. člena ZLPP je predhodno soglasje potrebno, vse dokler se podjetje lastninsko ne preoblikuje. Z lastninskim preoblikovanjem je pogoj soglasja odpadel. Prenehala je vezanost začetka učinkovanja pogodbe na izdajo soglasja agencije.
Pri presoji konkretnega posestnega stanja je treba upoštevati tudi pravni status pravdnih strank. Ni sporno, da je bila pravna prednica oziroma toženka organizirana v obliki podjetja, pravni prednik tožnice pa je bil občinski organ oziroma je tožnica kot njena pravna naslednica, občina. Posest nepremičnine, ki je v lasti občine kot osebe javnega prava, ki deluje v javnem interesu in jo po njeni volji lahko uporablja vsakdo, navzven ni enako vidna in izključujoča, kot posest pravne ali fizične osebe, ki jo v naravi uporablja zaključen krog ljudi. Tudi takšna vrsta izvajanja posesti javnega subjekta (javno parkirišče), je eden izmed možnih načinov posesti. Element izključujoče posesti pa se kaže v možnosti spremembe režima uporabe nepremičnine v naravi.
javno dobro - posestno varstvo - vzpostavitev prejšnjega stanja - zloraba pravice - razlogi o neodločilnih dejstvih
Na javnem dobru ni mogoče pridobiti posesti, zaradi česar je izključeno tudi posestno varstvo. Rezultat uresničitve pravice do posestnega varstva je namreč v vzpostavitvi prejšnjega posestnega stanja. S tem je zadovoljeno načelu kontinuitete posesti, saj je po uresničitvi pravice do posestnega varstva posest takšna, kakršna je bila pred motenjem. Če ni možnosti, da se vzpostavi prejšnje stanje, ostane posest brez zaščite. Tožeča stranka zaradi spremenjenega statusa nepremičnine zato nima več pravice, da vzpostavi dejansko oblast nad nepremičnino, kakršna ji je bila odvzeta.
služnostna pravica - prenehanje služnostne pravice - povrnitev pravdnih stroškov - pripoznava zahtevka - pravdni stroški po uspehu
Po 157. členu ZPP mora tožeča stranka povrniti toženi stranki stroške postopka, če tožena stranka ni dala povoda za tožbo in če je pripoznala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo ali na glavni obravnavi, preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari. Tožnica utemeljeno uveljavlja, da toženca nista pripoznala zahtevka. Ker morata biti predpostavki iz 157. člena ZPP izpolnjeni kumulativno, za odločitev niti ni pomembno, ali sta toženca dala povod za tožbo. Za odločitev o stroških je treba uporabiti prvi odstavek 154. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00066212
SPZ člen 70, 70/6. ZNP člen 35, 35/3, 126. ZST-1 tarifna številka 9611.
delitev stvari v solastnini - stroški postopka - delitev solastnih nepremičnin - delitev stroškov - višina sodne takse
Pritožbeno sodišče v tej zvezi ugotavlja, da je bil predmetni postopek izveden tudi v interesu nasprotnih udeležencev, saj je bila z izpodbijanim sklepom v soglasju z nasprotnimi udeleženci opravljena delitev solastninske skupnosti, v okviru katere so se na enih nepremičninah njihovi solastni deleži povečali, glede drugih, ki so bile dodeljene v izključno last predlagatelju, pa je bilo (v skladu s šestim odstavkom 70. člena Stvarnopravnega zakonika) predlagatelju naloženo plačati nasprotnim udeležencem vrednost solastnih deležev. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje v skladu s 126. členom ZNP pravilno odločilo, da vsak udeleženec postopka nosi skupne stroške v sorazmerju z velikostjo svojega solastnega deleža.
ZFPPIPP člen 343, 343/1. SPZ člen 256, 256/3, 262, 262/1, 263, 263/1. ZZK-1 člen 5, 81, 81/1, 148, 148/1.
prodaja poslovne celote - prenos stavbne pravice - prenehanje stavbne pravice - zaznamba spora - pravna napaka
Za prenos stavbne pravice se smiselno uporabljajo določila, ki veljajo za prenos lastninske pravice na nepremičninah. Pri presoji pogojev dovoljenosti prodaje mora zato sodišče upoštevati tudi posebna pravila stvarnega prava nepremičnin, ki jih ureja ZZK-1. To pomeni, da je prodaja v stečajnem postopku dovoljena, če je stečajni dolžnik vknjiženi in resnični imetnik stavbne pravice in so po stanju zemljiške knjige izpolnjeni drugi pogoji, da kupec pridobi stavbno pravico brez pravnih napak.
motenje posesti - tožba zaradi motenja posesti - sodno varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti - samovoljna sprememba načina izvrševanja posesti - parkiranje - posest nad parkiriščem - poseg v obstoječe posestno stanje - bistveno oteženo izvrševanje soposesti - izvrševanje soposesti na skupnem delu
Ker ima tožnica kljub stebričkom dovolj prostora in lahko brez bistvenih težav parkira na parkirnem mestu, manevrira z vozilom, odpira vrata ter natovarja stvari, morebiten dodaten manever pri parkiranju na vrisano parkirno mesto ne predstavlja znatne spremembe v dotedanjem načinu izvrševanja posesti. Gre za neznatno spremembo, ki nima praktičnega pomena in ne ovira izvrševanja posesti. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, vsake spremembe dejanskega stanja še ni mogoče okvalificirati za dejanje, ki bi terjalo posestno varstvo v luči 33. člena SPZ, četudi gre pri postavitvi ovire za ravnanje brez pooblastila etažnih lastnikov. Tudi odločbe, ki jo omenja pritožba (VSL I Cp 1233/2017), ni mogoče razumeti tako, da vsaka minimalna sprememba dejanskega ali posestnega stanja že vodi v ugoditev zahtevku, temveč pravno varstvo upravičuje le tisto dejanje, ki je usmerjeno v bistveno spremembo dosedanjega načina izvrševanja posesti.
SPZ člen 33. ZUreP-2 člen 245. ZCes-1 člen 2, 2/1, 3, 3/2.
motenje posesti - javno dobro - izključitev posestnega varstva - grajeno javno dobro - pridobitev statusa javnega dobra - javna cesta - kategorizirana javna cesta
Sporno je, ali so zatrjevana motilna dejanja storjena na parceli 1 (v sklepu gre za parcelo 1111/13) ali na sosednji parceli 2 (v sklepu gre za parcelo 1111/11). Zaradi zmotne presoje, da parcela 2 nima statusa javnega dobra, se sodišče ni ukvarjalo z ugotavljanjem, kje poteka meja med njima. Kateri od parcel pripada del zemljišča, na katerem je prišlo do zatrjevanih posegov, je pomembno.
ZVEtL-1 člen 3, 42, 43. ZNP-1 člen 5, 5/1, 42. ZPP člen 270, 270/3, 300, 300/1, 363, 363/1.
pripadajoče zemljišče - postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - obseg pripadajočega zemljišča - pravica do izjave - pravočasno grajanje procesnih kršitev - razdružitev postopka - sklep procesnega vodstva - nedovoljena pritožba zoper sklep procesnega vodstva
Od vsakega posameznega primera je odvisno, na podlagi katerih kriterijev bo sodišče ugotovilo obseg pripadajočega zemljišča (ob samostojni uporabi kateregakoli kriterija ali v kombinaciji z drugimi kriteriji). V obravnavanem primeru je sodišče navedena pravna izhodišča v celoti pravilno upoštevalo in se oprlo zlasti na kriterije iz 1. in 3. alineje prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1.
Pravica do izjave je izbirna pravica udeleženca. Njemu je prepuščena odločitev, ali in v kolikšni meri jo bo izkoristil. S pravilno in pravočasno vročenim vabilom za narok na kraju samem, na katerem so se izvajali dokazi, je sodišče pritožniku zagotovilo možnost, da sodeluje pri izvajanju dokazov in na ta način uresniči pravico do izjave.
SPZ člen 83, 83/1, 99. ZPP člen 142, 142/1, 142/3, 149, 149/5, 224, 224/1, 318, 318/1.
negatorna tožba - zaščita pred vznemirjanjem - odstranitev dreves - sosedsko pravo - odstranitev vej sosedovega drevesa - pravica odstraniti veje sosedovega drevesa - odstranitev vej, ki segajo v zračni prostor - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe v odgovor - osebno vročanje - vročitev družinskemu članu - vročilnica - vročilnica kot javna listina - pravilnost vročitve - izpodbijanje pravilnosti vročilnice - pasivnost tožene stranke - sistem afirmativne litiskontestacije - dokazanost tožbenih trditev - domneva priznanja tožbenih trditev - sklepčnost tožbe - utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi - delna utemeljenost tožbenega zahtevka
Ker je bila vročitev opravljena na naslovu, kjer prva tožnica tudi po lastni navedbi (v pritožbi) živi, (sicer z ničemer izkazano) dejstvo, da je v naselju več oseb s priimkom A., na presojo ne more vplivati. Pritožbeno sodišče zato nima nobenih pomislekov o tem, da je prva toženka sporno vročilnico podpisala in da ji je bila tožba pravilno vročena v odgovor.
SPZ člen 9, 43, 45, 45/4. ZTLR člen 24, 24/1, 28, 28/2, 28/4, 72, 72/2.
priposestvovanje - dobra vera - dobra vera pravnega prednika - dobra vera priposestvovalca - nesklepčna tožba
Dobroverni lastniški posestnik mora biti prepričan, da je stvar njegova, in to tudi po tem, ko je z neko povprečno skrbnostjo razmislil o vseh okoliščinah. Celotno ravnanje priposestvovalca mora utemeljevati sklep, da je ravnal vestno oziroma da ni opustil običajne potrebne skrbnosti.
Okoliščine, iz katerih izhaja, da tožnikova posestna prednika za izvajanje posesti na predmetni nepremičnini nista imela pravnega naslova, bi ob potrebni skrbnosti, ki se zahteva ob posedovanju nepremičnine, morala biti znana tudi tožniku samemu. Tožniku bi ob izvrševanju posesti v letu 2005 moralo biti znano, na kakšnem pravnem temelju sta njegova posestna prednika pričela izvrševati posest na nepremičnini, na kateri je bila od leta 2004 dalje v zemljiški knjigi vknjižena lastninska pravica toženke. Tožniku pa je bila informacija o stvarnih pravicah na nepremičnini dostopna tudi prek vpogleda v zemljiško knjigo, kateri vpisi imajo publicitetni učinek.
V okviru "smotrnosti za dokončno ureditev razmerja med strankama" je uzakonjeno tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 11. člena ZPP, ki nalaga sodišču dolžnost, da si prizadeva, da se opravi postopek brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški ter onemogočiti vsako zlorabo pravic, ki jih imajo stranke v postopku.
Pavšalna navedba, da posojilojemalec tožeči stranki ne dolguje nič, ker naj tožeča stranka ni izkazala, da bi posojilodajalcu nakazala več kot 37.000,00 EUR (kolikor je posojilojemalec nesporno vrnil tožeči stranki) ob pojasnilu tožeče stranke o dogajanju v zvezi s Pogodbo o revolving posojilu in sklenjenimi dodatki, razloga za znižanje višine odobrenega revolving posojila v Dodatku št. 4 k Pogodbi o revolving posojilu ter njenih trditvah o višini dolga in plačilu posojilodajalca po zapadlosti revolving posojila, ne predstavlja konkretizirnega nasprotovanja.
ZPP člen 8, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.. SPZ člen 100.
skupni del večstanovanjske stavbe - vzpostavitev prejšnjega stanja - dajatveni tožbeni zahtevek - konkretizacija tožbenega zahtevka - sanacija - pravica do sodelovanja v postopku - zavrnitev dokaznih predlogov - pritožbena novota - nedopustna pritožbena novota - obrazloženost sodbe - dokazna ocena - prepričljiva dokazna ocena - substancirano prerekanje navedb - poseg v skupni del stavbe - analitična ocena dokazov
Sodišče prve stopnje je zavrnitev dokaznih predlogov prepričljivo utemeljilo, pritožba pa ne pojasni, na kakšen način je opustitev izvedbe predlaganih dokazov vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe. Ta temelji na skrbni, analitično - sintetični dokazni oceni, ki je narejena skladno z metodološkim napotkom iz 8. člena Zakona o pravdnem postopku.
Vznemirjanje solastninske pravice tožnika in interes za vzpostavitev prejšnjega stanja se kaže v zagotovitvi požarne varnosti v stavbi in stabilnosti stavbe.
SPZ člen 66, 66/3. ZPP člen 7, 154, 154/1, 155, 155/1, 337, 337/1, 339, 339/1.
paketna prodaja - predkupna pravica - kršitev predkupne pravice solastnika - tožba predkupnega upravičenca na razveljavitev prodaje - uveljavljanje zakonite predkupne pravice solastnika - zakonita predkupna pravica v javnem interesu - funkcionalna celota - funkcionalno zemljišče k stavbi - pripadajoče zemljišče - kršitev razpravnega načela - sodba presenečenja - obvestilo o nameravani prodaji
Čeprav je namen predkupne pravice omogočiti solastniku, da poveča svoj idealni delež lastninske pravice na določeni nepremičnini in da prepreči vstop tretjemu v solastninsko razmerje, v situaciji, ko gre za paketno prodajo funkcionalno povezanih nepremičnin, to ne more imeti prednosti.
Namen zakonite predkupne pravice iz 66. člena SPZ je omejiti število načeloma nezaželenih solastninskih položajev na nepremičninah. Namen zakonite predkupne pravice v javno korist pa je zagotoviti javno korist glede urejanja prostora in njegove smotrne rabe oziroma varstva in ohranjanja naravne in kulturne dediščine.
priposestvovanje stvarne služnosti - priposestvovanje stvarne služnosti na nepremičnini v družbeni lastnini - nedopustni dokaz
Priposestvovanje stvarne služnosti na nepremičnini, ki je bila družbena lastnina.
Zato pa pritožbeno novi predlagani dokazi predstavljajo nedopustne dokaze po prvem odstavku 337. člena ZPP, ki jih pritožbeno sodišče ne sme upoštevati. Na takšno opredelitev teh dokaznih predlogov pa dejstvo, ali bi njihova izvedba lahko zavlekla reševanje spora, ne vpliva.
Zgolj dejstvi, da sta toženca sporno pogodbo o ustanovitvi osebne služnosti užitka sklenila dobro leto dni po tem, ko je toženka postala solastnica predmetne nepremičnine, in le nekaj dni po tem, ko ju je tožnica z dopisom z dne 19. 8. 2020 (priloga spisa A8) seznanila, da se navkljub sporazumu z dne 29. 7. 20201 (priloga spisa A7), iz predmetne nepremičnine ne namerava izseliti in da bo sprožila postopek za delitev solastnine, še ne utemeljuje zaključka, da sta toženca ravnala nezakonito ali nemoralno.
Poleg tega pa je ustanovitev užitka na solastniškem deležu nekaj manj od prenosa solastninskega deleža na nepremičnini, zaradi česar ni videti ovir, da solastnik, ki lahko brez soglasja drugega solastnika prenese svoj solastniški delež (glej tretji odstavek 66. člena SPZ), na solastniškem deležu ustanovi užitek (kar je z zakonom tudi izrecno dovoljeno, kot izhaja iz 231. člena SPZ).
ZZD člen 223, 265.. ZTLR člen 55.. ZSZ člen 5.. ZPP člen 339, 339/2-8.
stvarna služnost - priposestvovanje stvarne služnosti - omejitev priposestvovanja - družbeno sredstvo v družbeni pravni osebi - nezazidana stavbna zemljišča - družbena lastnina - dobrovernost kasnejšega pridobitelja nepremičnine - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - opredelitev sodišča do trditev pravdne stranke - navedbe, bistvene za odločitev
Sporno zemljišče je bilo pred lastninskim preoblikovanjem družbena lastnina v uporabi občine A. - Sklada stavbnih zemljišč.
Pri tem je šlo za neposredno izvrševanje funkcije družbene skupnosti glede urejanja in uporabe stavbnega zemljišča - za pravico razpolaganja z zemljiščem tako, da se daje v uporabo ali v začasno uporabo in zakup.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da služeče zemljišče ni predstavljalo družbenega sredstva v družbeni pravni osebi, zato ni podana "omejitev" priposestvovanja po 55. členu ZTLR.
sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - pravice solastnika - stvarna legitimacija - aktivna legitimacija - pasivna legitimacija - nedopusten poseg v lastninsko pravico - poseg v solastninsko pravico - razmerja med etažnimi lastniki
Toženčev poseg pomeni poseg v solastninsko pravico toženca, nadstrešek prejšnjega ne nadomešča, je bistveno večji, predimenzioniran, zastira pogled, onemogoča čiščenje okna, s konstrukcijo je poseženo v skupno streho. Zato so trditve, da poseg ne presega tolerančnega praga, ki bi pomenil oviro za izvrševanje tožnikove lastninske pravice, neutemeljene. Enako velja za pavšalne trditve, da je arhitektonsko sedanje stanje boljše od prejšnjega in da je objekt pridobil na vrednosti.
Tožnik ima brez dvoma pravni interes, da brani svojo solastninsko pravico proti posegom, ki vzemirjajo to njegovo pravico, in za to utemeljeno zahteva vzpostavitev prejšnjega stanja nepremičnine.
IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00066051
ZFPPIPP člen 280. ZIZ člen 64, 64/2. ZZK-1 člen 90. SPZ člen 154.
izbris hipoteke - pridobitev lastninske pravice - izločitvena pravica na nepremičnini - odpust obveznosti - ugovor tretjega
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da bi pritožnik A. A. imel možnost vložitve ugovora tretjega, s katerim bi v okviru izvršilnega postopka uveljavljal solastninsko pravico na predmetu izvršbe le do konca izvršilnega postopka, te svoje pravice pa pravočasno ni izkoristil. Posledično, ker je pridobil lastninsko pravico do ½ po koncu izvršilnega postopka na podlagi izločitvenega zahtevka v samem stečajnem postopku, je pridobil lastninsko pravico hkrati z obremenitvami, ki so bile vpisane v zemljiški knjigi zaradi akcesorne narave zastavne pravice. Dejstvo je, da je s priznanjem izločitvene pravice pritožniku bilo zgolj ugotovljeno, da ta delež ne sodi v stečajno maso, ker ni v lasti stečajne dolžnice, saj je pritožnik na njej izvirno pridobil lastninsko pravico. Priznanje izločitvene pravice v stečajnem postopku namreč ni povezano z vprašanjem obstoja terjatve upnika, temveč zgolj z vprašanjem resničnega dejanskega lastništva določenega premoženja s strani stečajnega dolžnika oziroma z obsegom stečajne mase.
Pritožnik sicer v pritožbi trdi, da je terjatev prenehala zaradi odpusta obveznosti v stečajnem postopku zoper dolžnico B. B., vendar pa ne ZIZ ne ZZK-1 ne omogočata v okviru zaključenega izvršilnega postopka izbrisa prisilno pridobljene hipoteke brez izjave upnika, da je terjatev poravnana oziroma prenehala. Res 90. člen ZZK-1 med drugim določa, da zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila izvršilnega sodišča dovoli izbris zastavne pravice, če je bila izvršba ustavljena in izvršilna dejanja razveljavljena, ampak v konkretnem primeru ne gre za tako dejansko stanje. Pri razveljavitvi izvršilnih dejanj je namreč potrebno upoštevati določila ZIZ o poteku izvršilnega postopka. V kolikor pritožnik sedaj trdi, da te terjatve zaradi odpusta obveznosti zoper dolžnico ne obstajajo več, bo moral postopati, vkolikor ne pridobi izjave upnika o poplačilu terjatve, v skladu s 154. členom SPZ.