premoženjska razmerja med zunajzakonskima partnerjema - skupno premoženje v izvenzakonski skupnosti - pridobitev skupnega premoženja - obstoj zunajzakonske skupnosti - premoženje, pridobljeno z delom v času trajanja zakonske zveze
Za nastanek skupnega premoženja ni dovolj, da zakonca ali zunajzakonska partnerja pridobita določeno premoženje v času trajanja njune zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti. Odločilen je tudi kriterij vira financiranja. Obe predpostavki morata biti podani hkrati.
Ni sprejemljivo stališče za katerega se zavzema tožnik, da ni mogoče šteti za obrazložen odgovor tistega odgovora, v katerem toženec ni substancirano ugovarjal posameznim navedbam v tožbi. Takšno stališče bi pretirano poseglo v pravico toženca, ki je bil ob vročitvi tožbe opozorjen, da mora iz odgovora na tožbo izhajati ali nasprotuje tožbenemu zahtevku v celoti, ali deloma in v katerem delu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00069393
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 354. ZNP člen 37.
fizična delitev solastne nepremičnine - vzpostavitev etažne lastnine - stavba z več posameznimi deli - stopnišče - nepopolna oziroma nejasna obrazložitev - nejasni razlogi - nezmožnost preizkusa odločbe - pomanjkljivosti sklepa
Ne iz elaborata izvedenca, ki je sestavni del izreka sklepa, ne iz ostalih delov tega sklepa, ni mogoče ugotoviti, kateri od udeleženk so po vzpostavitvi etažne lastnine pripadle stopnice, ki povezujejo pritličje, v katerem se nahaja stanovanje predlagateljice in nadstropje, v katerem je stanovanje nasprotne udeleženke.
Sodišče je tisto, ki bi moralo v razlogih natančneje pojasniti, kaj konkretno vsak od posameznih delov zajema.
SPZ člen 99, 212. ZPP člen 125, 125/3, 286b, 286b/1.
služnost hoje in vožnje - poseg v služnost - konfesorna tožba - protipravno vznemirjanje služnosti - varstvo služnostne pravice - stvarna služnost - izvrševanje služnosti - ugovor zoper prepis zvočnega posnetka - pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev - dovoljena pritožbena novota
O neutemeljenem motenju izvrševanja služnosti lahko govorimo le v primeru, če gre za tak poseg, ki preprečuje oz. pomembneje otežuje izvrševanje vsebine služnostne pravice. Zato za neutemeljeno motenje izvrševanja služnosti ne šteje ravnanje, ki sicer posega v izvrševanje služnosti, vendar vanj bistveno ne posega.
Ravnanje toženca (opozorilo toženca najemniku tožnika, da je širina služnosti po celotni trasi 2 m in da izven trase ne sme voziti) tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ne predstavlja ravnanja, ki bi ga bilo mogoče šteti za protipravno vznemirjanje oz. neupravičen poseg v izvrševanje služnosti. Zgolj opisano opozorilo v ničemer ne vpliva na izvrševanje služnosti - seveda v dogovorjenem obsegu, v širšem obsegu pa seveda služnost sploh ne obstoji, kar pomeni, da prepoved vožnje preko širine 2 m sploh ne posega v služnost, saj je tam tožnik nima.
Ker tožnik niti v pritožbi ni opozoril na nepravilnosti v zapisniku, pritožbeno sodišče zaključuje, da kršitev določbe tretjega odstavka 125. člena ZPP ne predstavlja relativne bistvene kršitve – ker tožnik ne pove, v čem bi bile nepravilnosti zapisnika, ni mogoče zaključiti, da je omenjena kršitev vplivala na pravilnost sodbe.
SPZ člen 118, 118/4-5, 119, 119/6. ZPP člen 339, 339/2-11.
gospodarski spor majhne vrednosti - rezervni sklad - izterjava vplačil v rezervni sklad - aktivna legitimacija - upravnik kot zastopnik etažnih lastnikov - nedovoljeni pritožbeni razlogi
V tem sporu ne gre za tožbo na podlagi šestega odstavka 119. člena SPZ, ki bi jo vložil upravnik v svojem imenu, a v korist vsakokratnih etažnih lastnikov (izterjava sredstev na račun rezervnega sklada), temveč za tožbo na podlagi pete alineje četrtega odstavka 118. člena SPZ, kjer tožbo upravnik vloži v imenu in v korist vsakokratnih etažnih lastnikov. Vprašanje veljavnosti Pogodb je torej vprašanje veljavnega zastopanja etažnih lastnikov, na nepravilnost zastopanja pa se lahko sklicuje le stranka, ki naj bi bila nepravilno zastopana, ne pa tudi njen nasprotnik.
stroški nepravdnega postopka - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - plačilo stroškov izvedenca - stroški za delo sodnega izvedenca - obstoj premoženja - prodaja zemljišča - postavitev skrbnika - Center za socialno delo (CSD)
Ugotovljeno je bilo, da ima nasprotna udeleženka premoženje in redne mesečne dohodke, zato mora nositi stroške za delo sodne izvedenke psihiatrične stroke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00067760
SPZ člen 5, 12, 128, 128/1, 153, 154, 154/3. ZPP člen 337. ZUKSB člen 3, 10a, 36, 36/3. OZ člen 271, 271/2.
hipotekarna tožba - prenos terjatev banke na DUTB - poplačilo iz pogodbeno dogovorjene zastavne pravice na nepremičnini - prenehanje hipoteke - zloraba pravice - pritožbene novote - univerzalno pravno nasledstvo - nedovoljene pritožbene novote
Pritožbeno stališče, da so podane "posebne okoliščine, ko so objekti s strani kupcev dejansko bili plačani, vendar tožeča stranka ni želela izdati izbrisnih listin za izbris hipotek", ni sklepčno. Trpnik v citatu prikriva odločilno okoliščino, saj dopušča, da plačila ni prejela kreditodajalka, ki si je bila ravno zoper ta riziko zagotovila hipoteko.
Pritožbeno sodišče ne sprejema argumentacije, da tožničina prednica ne bi bila smela kupiti in prodati drugih apartmajev v stavbi, kjer je tudi toženkin apartma, ne da bi bila dobiček od nakupa in prodaje odštela od terjatve, zavarovane z zadevno hipoteko.
Za odškodninsko odgovornost prvega toženca določbe OZ ne zahtevajo namena tožnicama povročiti škode oziroma krivde v obliki direktnega naklepa, kot to zmotno zatrjujeta toženca v pritožbi, pač za to zadostuje zavedanje prvega toženca, da izvaja posest tujih nepremičnin in seka les za svoj račun, čeprav za to nima nobenega pravnega naslova. Vsa ta dejstva je sodišče prve stopnje ugotovilo in se prilegajo pojmu povzročitve škode z eventualnim naklepom, ki v okoliščinah konkretnega primera zadostuje za sklep, da je prvi toženec škodo povzročil namenoma v smislu določbe 135. člena OZ.
Sodišče prve stopnje je solidarno odgovornost drugega toženca za škodo, ki jo je povzročil prvi toženec, ob ugotovoljenem dejanskem stanju pravilno naslonilo na določbo drugega odstavka 186. člena OZ in ne na prvi odstavek tega člena, ki za vzpostavitev solidarne odškodninske odgovornosti več oseb res zahteva njihov skupni namen povzročiti škodo. Pritožbeno razpravljanje o tem, da bi moralo sodišče prve stopnje za solidarno odškodninsko odgovornost drugega toženca ugotoviti, da sta imela s prvim tožencem skupni namen tožnicama povzročiti škodo, očitno temelji na napačnem materialnopravnem stališču pritožbe o pravnem temelju, na podlagi katerega je sodišče prve stopnje utemeljilo solidarno odgovornost drugega toženca. Do vzpostavitve njegove solidarne odškodninske odgovornosti po drugem odstavku 186. člena OZ namreč vodi že dejanska ugotovitev, da je drugi toženec bodisi s storitvijo ali opustitvijo pomagal, da se odgovorna oseba (prvi toženec) ne bi odkrila, in ne ugotovitev, da sta imela skupni namen tožnicama povzročiti škodo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ENERGETIKA - SODSTVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00068853
EZ-1 člen 3, 5, 82, 82/3. SPZ člen 33, 33/3. ZOEE člen 3, 73. URS člen 22, 23, 23/2. Sodni red (2016) člen 156, 156/2, 162, 165. ZS člen 83, 83/3-5. ZIZ člen 270, 272, 272/1, 272/2-2, 272/2-3. ZPP člen 8.
motenje posesti - samovoljno ravnanje - odklop iz električnega omrežja - distributer - električna energija - gospodarska javna služba - distribucijsko omrežje električne energije - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - nevarnost nastanka težko nadomestljive škode - dokazni standard za izdajo začasne odredbe - kontradiktornost - nujna zadeva - nepristranskost sojenja - pravila o dodeljevanju zadev - dodeljevanje zadev po Sodnem redu - naravni sodnik - zakoniti sodnik - metodološki napotek
Četudi je pri dodeljevanju zadev sodnikom morebiti prišlo do kršitve pravil o dodeljevanju zadev, to nujno še ne utemeljuje sklepa o kršitvi pravice do nepristranskega sodnika. Kršitev te človekove pravice bi bila podana le, če bi bila posamezna zadeva sodniku dodeljena arbitrarno oziroma na način, ki bi lahko pri razumnem človeku vzbudil objektivno upravičen dvom o nepristranskosti in neodvisnosti sodišča.
Ker je bistvo začasnega zavarovanja hitra odločitev o predlogu, lahko sodišče sklep o začasni odredbi izda brez poprejšnje vzpostavitve kontradiktornosti. V tem primeru mu je možnost izjave zagotovljena z vložitvijo ugovora zoper sklep o izdaji začasne odredbe, o katerem odloča sodišče, ki je tak sklep izdalo. To velja tudi v primeru, ko se izdaja regulacijska začasna odredba, čeprav je njena vsebina predčasna vzpostavitev stanja, ki ga tožeča stranka sicer zahteva s tožbenim zahtevkom.
Toženkino dejanje motenja posesti ne temelji ne na odločbi Agencije za energijo, niti neposredno na energetski zakonodaji.
SPZ člen 32, 33, 33/1, 35. ZPP člen 112, 112/2, 154, 154/1, 154/2. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1.
posestno varstvo - motenje soposesti - način izvrševanja posesti - motilno dejanje - opustitev posesti - odpoved pravici do posesti - pravočasnost tožbe zaradi motenja posesti - trajanje naroka - sorazmerno majhen uspeh
Toženca nista uspela dokazati, da je tožnik samovoljno opustil izvajanje soposesti delavnice. Ravno njuno motilno ravnanje (odstranitev vrat delavnice) je bilo namreč razlog, zaradi katerega je bil tožnik prisiljen odnesti svoje naprave in predmete iz delavnice.
prepoved vznemirjanja lastninske pravice - negatorna tožba (opustitvena tožba) - vzpostavitev prejšnjega stanja - dokazi in dokazovanje - dokazna ocena - izpodbijanje dokazne ocene sodišča - dokazni standard - dokazni standard verjetnosti - dokazni standard prepričanja
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je prvo sodišče ugotavljalo relevantna dejstva s stopnjo verjetnosti, ne pa s stopnjo prepričanja. Prvo sodišče je v zadostni meri pojasnilo, zakaj je štelo izpovedbe B. B. ml. in toženčevih sinov za prepričljivejše od izpovedbe A. A.
mejni spor - sporni mejni svet - priposestvovanje nepremičnine - posest nepremičnine - izvrševanje posesti - raziskovalna dolžnost - dobrovernost - prodaja nepremičnine - pridobitev lastninske pravice z vpisom v zemljiško knjigo - originarna pridobitev lastninske pravice - nedopustne pritožbene novote
Ni bistveno, ali je C. B. vedel, da vzhodno mejno linijo njegove parcele predstavlja jarek. Pomembno je, kakšne informacije je ponudil kupcema, kakšno je bilo stanje v naravi in če sta toženca z ustrezno skrbnostjo opravila svojo raziskovalno dolžnost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00069284
OZ člen 507, 511. ZPP člen 8, 97, 97/3, 279c, 279c/5, 280, 280/2, 324, 328, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-11, 339/2-12, 339/2-14, 339/2-15.
identiteta strank - enotna matična številka občana (EMŠO) - očitna pisna pomota sodišča - popravni sklep - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vpliv na pravilnost in zakonitost sodbe - ustreznost pooblastila za zastopanje - dvom v pristnost pisnega pooblastila - vabilo na pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo - pravočasnost vabila na narok - čas za pripravo na glavno obravnavo - sodna poravnava - pravna narava sodne poravnave - pogodbena predkupna pravica - trajanje predkupne pravice - ničnost pogodbenega določila, ki nasprotuje kogentnemu predpisu - zahtevek na izstavitev listine - neizvedba predlaganih dokazov - nerelevantne pritožbene navedbe - nedovoljena pritožbena novota
Ker v obravnavani sodni poravnavi stranki nista določili časa trajanja predkupne pravice, je njeno trajanje kljub temu omejeno, in sicer na 5 let od sklenitve sodne poravnave (511. člen OZ). Ne glede na voljo, ki sta jo stranki imeli ob sklepanju sodne poravnave, vsebina le-te ne more iti preko kogentnih določb materialnega prava.
CESTE IN CESTNI PROMET - LASTNINJENJE - NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00067449
ZVEtL-1 člen 42, 43. Odlok o kategorizaciji občinskih cest (2005) člen 1.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - skupno pripadajoče zemljišče - funkcionalno zemljišče k stavbi - grajeno javno dobro - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - izvedensko mnenje - uporaba arhivskega gradiva - ugovor javnega dobra - dejanska raba zemljišč - dovozna pot - kategorizirana javna cesta - lastninjenje
Že Vrhovno sodišče je v sklepu II Ips 44/2020 pojasnilo, da se je pri stavbah, ki so bile zgrajene na družbenih zemljiščih, njihova namembnost za redno rabo, ki se je sicer lahko določila že pred izgradnjo stavb, naknadno lahko tudi spreminjala vse do olastninjenja družbenega zemljišča, s tem, da je pri pravici do uporabe ena izmed okoliščin tudi njeno dejansko izvajanje. In ravno za tak primer gre (lahko) v obravnavani zadevi, ko se je očitno po izgradnji stavb spremenila/določila namembnost dostopa za rabo, saj se je na sporni nepremičnini dejansko izvajala raba dovoza le v korist posamezne stavbe. Ob dejstvu, da pritožnica, na kateri je dokazno breme, ni ponudila dokazov, da se je navedena nepremičnina olastninila po tranzicijski zakonodaji kot grajeno javno dobro, ob zanesljivi razlagi dosegljive, sicer pomanjkljive dokumentacije (grafičnih prikazov), predvsem ob upoštevanju urbanističnih standardov in preteklih prostorskih aktov, ter po ugotovitvah o dejanski rabi površin od časa izgradnje do danes, je pravilna ugotovitev, da sporna nepremičnina predstavlja pripadajoče zemljišče k obravnavanim trem stavbam in ne javne površine.
Neuspešno je pritožbeno sklicevanje na kategorizacijo sporne dovozne ceste do predmetnih stavb kot javne ceste z občinskim odlokom iz leta 2005. Ugovor javnega dobra bi bil lahko utemeljen le v primeru, če bi bil podkrepljen z namembnostjo zemljišča kot javne dobrine, torej dobrine, namenjene splošni rabi, v času pred 1. januarjem 2003. Morebitna razglasitev javnega dobra po 1. januarju 2003 ne pomeni, da zemljišče v relevantnem času (ko je učinkovalo obrnjeno načelo superficies solo cedit) dejansko ni bilo pripadajoče zemljišče k stavbam. Sporna zemljišča torej že ob/po gradnji in dejanski ureditvi niso bila nikoli namenjena splošni rabi, temveč zagotovitvi funkcionalnih površin načrtovanega kareja, namenskost zemljišč pa se od izgradnje dalje ni spremenila.
priposestvovanje stvarne služnosti - nepravo priposestvovanje stvarne služnosti - desetletna priposestvovalna doba - dobrovernost priposestvovalca - služnostna pot - dejanska uporaba zemljišča - potrebe gospodujočega zemljišča - neizvrševanje stvarne služnosti - pravica uporabe - obseg in vsebina stvarne služnosti - nasprotovanje lastnika služne stvari - kupoprodajna pogodba - notarsko overjen podpis
Ker prav plačilo za uporabo poti pravni prednici tožencev izkazuje dobrovernost tožnika pri izvrševanju voženj, je pravilen zaključek, da je priposestvovanje nastopilo najkasneje v letu 2008, torej 3 leta preden je prva toženka postala (so)lastnica služečega zemljišča. Toženci pogoja za osvoboditev služnosti niso izkazali.
Pri obsegu stvarne služnosti je treba upoštevati tudi njeno izvrševanje po drugih osebah v korist lastnika gospodujočega zemljišča, torej tudi košnjo, za katero se je tožnik dogovoril z ostalimi kmeti, ki nedvomno niso kosili ročno ali trave požigali.
Sodišče druge stopnje je ob prvi pritožbeni obravnavi med drugim poudarilo, da uveljavlja tožnica zahtevke v postopku motenja posesti, kjer je obravnavanje tožbe omejeno samo na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja, izključeno pa odločanje o pravici do posesti, o pravni podlagi, poštenosti ali nepoštenosti posesti ali o odškodninskih zahtevkih. V okvir navedenega sodi tudi pritožbena presoja, ki se omejuje na razloge o odločilnih dejstvih.
motenje posesti - prekluzivni rok - zamuda roka - nepodaljšljiv rok
Rok za sodno varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti po 32. členu SPZ je materialni prekluzivni rok. To pomeni, da ga ni mogoče podaljšati, nanj ne vplivata mirovanje ali prekinitev postopka, prav tako ob njegovi zamudi ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje. Z zamudo roka stranka izgubi pravico do varstva pred motenjem posesti.
ZVEtL-1 člen 42, 43, 44. ZLNDL člen 1. ZPN člen 7. ZPDS člen 6.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - merila (kriteriji) za odmero - pridobitev (so)lastninske pravice - pravica uporabe družbene lastnine - akcesorne pravice - souporaba nepremičnine - prehod lastninske pravice po zakonu - presečni dan - parkirišča - dovozna pot - skupno pripadajoče zemljišče
Sklep o tem, da je posamezno zemljišče pripadajoče, je treba vedno utemeljiti z dveh vidikov: dejanskega in pravnega. Dejanski vidik je v funkcionalni povezanosti zemljišča s stavbo, in sicer gre za tisto zemljišče, ki je bilo namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe. Pravni vidik pa odraža nekdanjo pravno (akcesorno) povezanost pravic na takem zemljišču s pravicami na stavbi. In le dejanski vidik se v postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča dokazuje upoštevajoč merila, ki jih določa 43. člen ZVEtL-1. Povedano drugače: ugotovitev, da je določeno zemljišče, ob upoštevanju zakonskih meril, bilo namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe, samo po sebi še ne pomeni, da je last lastnika stavbe. Zakon je sicer, upoštevajoč tipične primere in tipično (pričakovano) pogodbeno voljo ter običajen namen pogodbe o prenosu lastninske pravice na stavbi (da se prenese skupaj z zemljiščem, potrebnim za njeno redno rabo), v prvem odstavku 44. člena ZVEtL-1 določil zakonsko domnevo, da je na pridobitelja stavbe (oziroma posameznih delov v njej) prešla tudi lastninska pravica na pripadajočem zemljišču, vendar pa je ta domneva izpodbojna. To pomeni, da lahko tisti, ki v postopku trdi, da je bila volja strank drugačna, to dokaže.
Po letu 1997 je bilo mogoče (in dopustno), da si je lastnik stavbe, ki še ni bila v etažni lastnini, ob njeni odtujitvi, v lasti zadržal del pripadajočega zemljišča.
SPZ člen 9, 43, 43/2, 266, 266/1. ZTLR člen 30, 30/2, 72, 72/1, 72/2, 72/3. ODZ paragraf 326, 328, 345. ZPP člen 8.
tožba za ugotovitev lastninske pravice - pogoji za priposestvovanje - dobroverna posest - priposestvovalna doba - dokazi in dokazovanje - izvedensko mnenje - dobroverni in zakoniti posestnik - dokazna ocena - pomanjkljiva dokazna ocena
Povzemanje izpovedi pravdnih strank in prič ni dokazna ocena. Izvedene dokaze je treba oceniti (ovrednotiti njihovo dokazno vrednost) – vsakega zase in vse skupaj. Sodišče prve stopnje bi se moralo opredeliti do razlik med izpovedmi posameznih prič, ter med izpovedmi prič in drugimi izvedenimi dokazi, posebej v povezavi z ugovorno trditvijo, da je tožnik posest dejansko izvrševal na parcelah 8 in 9, ne na parceli 1. Argumentirano bi moralo pojasniti, zakaj gre (oziroma ne gre) za relevantna razhajanja. Sodbi, ki ne vsebuje takšne dokazne ocene, je utemeljeno mogoče očitati, da ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih.
priposestvovanje dela nepremičnine - pravilna dokazna ocena - potek priposestvovalne dobe
Ker je pravna prednica tožnikov pridobila lastniško pravico na delu nepremičnine s priposestovanjem je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da so tožeče stranke pridobile lastninsko pravico na izviren pridobitni način.