CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00068307
ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/2, 272/2-3.
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - tožba zaradi motenja posesti - začasna odredba v sporu o motenju posesti - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - bivša zakonca - dostop do nepremičnine - neznatna škoda upnika - nevarnost nastanka težko nadomestljive škode - pomanjkljiva trditvena podlaga
Stranka lahko z regulacijsko začasno odredbo uspe, kadar je takšno začasno varstvo neobhodno potrebno, da kasnejše sodno varstvo zaradi nastanka težko nadomestljive škode oz. sile ne bi ostalo brez pomena.
Večinska sodna praksa stoji na stališču, da regulacijska začasna odredba, ki v celoti prejudicira odločitev o tožbenem zahtevku, na podlagi predpostavke iz 3. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ oz. tretjega odstavka 270. člena istega zakona ne more biti izdana. Tisti del, ki takšno možnost dopušča, pa za uspešno uveljavljanje takšnega pogoja zahteva izkaz obsega neugodnih posledic na vsaki strani in njihovo tehtanje.
ZPP člen 155, 155/1, 313, 313/1, 313/2, 318, 318/1, 318/1-1, 339, 339/2, 339/2-14, 428, 428/2, 429. SPZ člen 34.
motenje posesti - dajatveni zahtevek - ugotovitveni zahtevek - ugotovitev načina motenja posesti - sodna praksa - pomanjkljiv izrek - rok za plačilo obveznosti - začetek teka roka za plačilo - zamudni sklep - vročitev tožbe v odgovor - odgovor na tožbo - pomanjkanje pravdne (procesne) sposobnosti - stroški odgovora na pritožbo
Sodna praksa dopušča, da je sestavni del zahtevka v pravdah zaradi motenja posesti tudi ugotovitev motenja, če bi brez tega dela postal dajatveni zahtevek nejasen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00068065
OZ člen 125, 125/1, 125/3, 190, 198. SPZ člen 67, 67/8, 68.
gospodarski spor majhne vrednosti - objekt skupne rabe - upravnik - pogodba o upravljanju - plačilo upravniških storitev - plačilo obratovalnih stroškov - pogodba v breme tretjega - neupravičena obogatitev - višina zahtevkov iz neupravičene obogatitve
Obveznosti za tretje osebe pogodba sama po sebi ne more ustvariti. Nanje lahko ta preide zgolj v primeru, da je izjavljena ustrezna volja ali če to zakon izrecno določa. V tem primeru pa do prehoda obveznosti na toženo stranko, kot novo lastnico poslovnih prostorov v industrijski coni, po samem zakonu ni prišlo. Tožeča stranka namreč ne navaja, da za nepremičnine skupne rabe (NSR) velja režim etažne lastnine in niti, da bi bila tožena stranka solastnica NSR. Zato v tem primeru tudi ni mogoče uporabiti določila osmega odstavka 67. člena SPZ.
Vtoževane višine neupravičene obogatitve zaradi uporabe tujih stvari ni mogoče utemeljiti na podlagi delilnega ključa, ki so ga solastniki NSR določili za razdelitev stroškov upravljanja, obratovanja in vzdrževanja NSR v Pogodbi o upravljanju. Kot je že bilo pojasnjeno navedena pogodba tožene stranke ne zavezuje.
ZNP-1 člen 149, 149/1. SPZ člen 66, 66/1, 67, 67/3, 67/4, 67/5.
predlog za nadomestitev soglasja lastnikov - nadomestitev soglasja solastnikov - priklop na javno električno omrežje - solastnina na stanovanju ali stanovanjski hiši - solastninska skupnost - ureditev razmerja med solastniki - posli nujni za redno vzdrževanje stvari - normalna raba stanovanja - redno vzdrževanje - posel rednega upravljanja
Dejstvo je, da stanovanje, ki nima elektrike, ne more služiti svojemu namenu, saj brez električne energije v današnjem času ni mogoče zadovoljevati življenjskih potreb. Ukrepi, ki so potrebni, da določena stvar služi svojemu namenu, pa sodijo pod pojem nujnega rednega vzdrževanja.
Ker se bodo z nadomestitvijo soglasja za priklop na električno energijo šele vzpostavili pogoji za rabo stanovanja v skladu z namenom, ne gre za posel po petem odstavku 67. člena SPZ, pač pa po tretjem odstavku 67. člena SPZ.
Sklep sodišča ima enake pravne posledice kot sklep, ki bi ga sprejeli solastniki. Če bi se solastniki strinjali, da se stanovanje priklopi na električno omrežje, bi morali za realizacijo priklopa podpisati ustrezna soglasja in pogodbe, saj šele na podlagi teh dejanj lahko glede na predpise pride do priklopa. Ker nasprotni udeleženec potrebne dokumentacije noče podpisati oziroma noče sodelovati v postopku, ki je potreben za priklop na električno omrežje in skuša priklop na vse načine preprečiti, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je v izreku izpodbijanega sklepa natančneje opredelilo ravnanja, za katera je nadomestilo njegovo soglasje.
priposestvovanje stvarne služnosti - priposestvovalna doba - odločilno dejstvo
Priposestvovalna doba, ki pomeni z zakonom določen čas, ki mora preteči (10 ali 20 let), je po materialnem pravu pri obeh vrstah priposestvovanja po SPZ, kakor tudi pri priposestvovanju po ZTLR, temeljni element, določna časovna opredelitev priposestvovalnega obdobja v razlogih sodbe pa torej odločilno dejstvo, ki mora biti navedeno oziroma opredeljeno.
posestno varstvo - motenje posesti - odklop elektrike - protipravnost motilnega dejanja - ponovno motenje posesti - pasivna legitimacija - dobavitelj električne energije
Protipravnost motilnega ravnanja lahko izključi le zakon.
Toženka ni niti dobavitelj niti distributer električne energije, je le upravljalec električnega omrežja, s pooblastilom za obračun stroškov porabe elektrike za posamezne lastnike prostorov v PC in za izterjavo neplačanih stroškov ter za kontrolo delovanja omrežja.
Energetski zakon omogoča odklop električne energije zgolj tisti pravni osebi, ki je za to imenovana, pod točno določenimi pogoji in v določenem postopku. Toženka ni takšna oseba oziroma nima ustreznega statusa, zato je njeno vztrajanje, da dobavitelj elektrike mora oziroma ima možnost odklopa v primeru neplačevanja porabe elektrike, brez pomena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - STVARNO PRAVO
VSL00068092
SPZ člen 33. ZPP člen 155.
posestno varstvo - motenje posesti - sprememba posestnega stanja - bistvena sprememba - izvrševanje posesti - način izvrševanja posesti - dejanska oblast nad stvarjo - motilno dejanje - skupni del večstanovanjske hiše - potrebni stroški - pravica do svobodne izbire odvetnika
Vsake spremembe dejanskega stanja še ni mogoče okvalificirati za dejanje, ki bi terjalo posestno varstvo v luči 33. člena SPZ, četudi gre pri postavitvi ovire za ravnanje brez pooblastila/dovoljenja drugega etažnega lastnika. Zmotno je pritožbeno stališče, da vsaka minimalna sprememba dejanskega ali posestnega stanja že vodi v ugoditev zahtevku, pravno varstvo upravičuje le tisto dejanje, ki je usmerjeno v bistveno spremembo dosedanjega načina izvrševanja posesti.
Drži, da ima stranka pravico do svobodne izbire odvetnika, a to samo po sebi ne pomeni, da je zato treba stroške, ki nastanejo s tako izbiro, v celoti naložiti v plačilo nasprotni stranki. V primeru, kot je obravnavani, ko si stranka izbere odvetnika, ki ima pisarno v kraju, ki ni niti kraj stranke niti sedež/okrožje sodišča, je mogoče sporne stroške pooblaščenca (potni stroški, odsotnost iz pisarne za čas potovanja) naložiti v plačilo nasprotni stranki le, če to utemeljujejo posebne okoliščine, ki so povezane z vsebino same zadeve: na primer zapletenost, obsežnost, zahteva po specifičnem znanju. Te okoliščine so trditveno in dokazno breme stranke, ki povrnitev takih stroškov uveljavlja.
GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00069271
SPZ člen 54, 92, 215, 226, 234. ZZK-1 člen 243. ZGJS člen 2, 9. OZ člen 34. ZGD-1 člen 623, 623/6. Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Cerknica (2005) člen 11.
zahtevek na izročitev nepremičnine - zahtevek na izpraznitev nepremičnine - ugotovitveni zahtevek za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe - vzpostavitev prejšnjega stanja - sestavine nepremičnine - pogodba o ustanovitvi služnosti - razlaga pogodbe - neprava stvarna služnost - zemljiško knjižno dovolilo - opis vsebine služnosti - vodovodno omrežje - zagotavljanje pitne vode - gospodarska javna služba - obvezna lokalna gospodarska javna služba - ničnost pogodbe - univerzalni pravni naslednik družbe - delilni načrt
Teorija in sodna praksa povezujeta nepravo stvarno služnost predvsem v povezavi s služnostjo v javno korist. Nosilec interesa gradnje javne infrastrukture in lastnik nepremičnine ne moreta ustanoviti prave stvarne služnosti, saj nosilec nima nepremičnine, ki bi imela lastnosti gospodujočega zemljišča. Zato je nujno, da vsebini služnosti v javno korist ustreza tudi oblika služnosti, ki jo je mogoče ustanoviti na pogodbenem temelju.
S prevzemom premoženja in s tem povezanih stvarnih pravic na tem premoženju je tožeča stranka prevzela tudi stvarno služnost. Pretekle pogodbe, na podlagi katerih je nastala stvarna pravica na tuji stvari, ne morejo biti vse naštete v delitvenem sporazumu. Dovolj je, da je tožeča stranka prevzela premoženje oziroma nepremičnino, na kateri je ustanovljena stvarna pravica na tuji stvari.
spor majhne vrednosti - stroški upravljanja in obratovanja - solastniški delež - določitev solastniških deležev
Glede na to, da so se po izgradnji objekta spremenile površine skupnih prostorov, s tem pa deleži lastništva posameznih etažnih lastnikov na skupnih delih, tožnica pa za svoje navedbe o odstotkih solastništva toženke ni predložila nobenega drugega dokaza kot lastnih delilnikov, je zaključek sodišča prve stopnje, da tožnica zatrjevanih solastniških deležev ni dokazala, pravilen.
Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (1958) člen 7, 38, 46. Zakon o določanju stavbnih zemljišč v mestih in naseljih mestnega značaja (1968) člen 1, 2, 8. ZSZ člen 12, 13. ZLNDL člen 2, 2/1. Pravilnik o vodenju vrst rabe zemljišč v zemljiškem katastru (1982) člen 5, 5/8.
lastninska pravica - izgradnja ceste - parcelacija - delitev parcele - cesta - zelenica - tožba za ugotovitev lastninske pravice - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - nacionalizacija zemljišč - pravica brezplačnega uživanja zemljišča - pravica uporabe - pridobitev pravice uporabe - imetništvo pravice uporabe ob uveljavitvi ZLNDL - prenehanje pravice uporabe - odločba organa - odškodnina - ustrezno plačilo oz. odmena
Že ZNNZ je določal, da se mora ob odvzemu pravice uporabe oziroma posesti izplačati pravična odškodnina, kar kaže na to, da podržavljenje stavbnih zemljišč po navedenih predpisih ni bilo predvideno kot zaplemba premoženja brez odmene, temveč je bila po vsebini bolj podobna tudi sedaj veljavnemu in uporabljivemu institutu razlastitve v javno korist, pri kateri razlaščencu pripada pravična odmena (plačilo, odškodnina) za razlaščeno premoženje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00068778
OZ člen 364.
plačilo v rezervni sklad - prispevek v rezervni sklad - sklep etažnih lastnikov - povišanje prispevka etažnih lastnikov v rezervni sklad - delitev stroškov v večstanovanjski stavbi - načrt vzdrževanja - pogodba o medsebojnih razmerjih etažnih lastnikov - dokaz z zaslišanjem prič - pripoznava dolga
Tudi v primeru, če so bili zatrjevani načrti vzdrževanja in investicij sprejeti, bi se morali etažni lastniki za povišanje prispevka v rezervni sklad posebej dogovoriti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00068561
URS člen 15, 22, 23. OZ člen 101, 104, 105, 106, 107, 335, 335/1, 350. SPZ člen 43, 43/2, 93. ZPP člen 2.
lastniška posest - vpis v zemljiško knjigo - zemljiškoknjižno dovolilo - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - priposestvovanje nepremičnine - dobrovernost priposestvovalca - protiknjižno priposestvovanje - ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo - sočasna izpolnitev obveznosti - zavezovalni in razpolagalni pravni posel - zastaranje terjatve - zastaranje terjatve na izstavitev zemljiškoknjižne listine - pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - zavezovalni pravni posel - sočasnost izpolnitve pogodbe - ugovor neizpolnjene pogodbe - pravilo sočasne izpolnitve pogodbenih obveznosti - ugovor neizpolnjene pogodbe in pravilo sočasne izpolnitve - razveza kupoprodajne pogodbe zaradi neizpolnitve - ničnost pogodbe - odstop od pogodbe brez naknadnega roka - odstop od pogodbe pred iztekom roka - desetletni zastaralni rok - vindikacijski zahtevek - posestnikovi ugovori - čas izpolnitve obveznosti - čas kot bistvena sestavina pogodbe
V primeru, če je ta terjatev zastarala, kot je v obravnavanem primeru že pravnomočno razsojeno, ostaja kupcu edina možnost, da uveljavlja pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem. Če mu te pravice ne bi priznali, bi nastal hibridni pravni položaj. Prodajalec kot zemljiškoknjižni lastnik, ne bi uspel z vindikacijskim zahtevkom zoper kupca, ker bi kupec lahko odklonil izročitev nepremičnine na podlagi sklenjene prodajne pogodbe, ki mu daje pravico do posesti. S tem bi kupec ohranil posest nepremičnine, ne bi pa imel lastninske pravice na nepremičnini, prodajalec, ki pa bi ohranil lastninsko pravico, ne bi pa imel pravice do posesti.
Sodišče prve stopnje je zaradi zastaranja zavrnilo primarni zahtevek tožnika na izstavitev zemljiškoknjižne listine. Zoper ta del sodbe ni bila vložena pritožba, zato se pritožbeno sodišče ne opredeljuje do (ne)utemeljenosti tega dela odločitve, pojasnjuje pa, da bi pogoj sočasne izpolnitve sodišče prve stopnje lahko vključilo v izrek sodbe, če bi ugodilo primarnemu zahtevku. Ker je sodišče prve stopnje tožniku priznalo lastninsko pravico izvorno - na podlagi pripopsestvovanja, je zmotna odločitev v delu, v katerem je tožniku naložilo, da je dolžan ob vpisu lastninske pravice v zemljiško knjigo plačati prvo toženki preostanek kupnine v višini 34.880,00 EUR.
premoženjska razmerja med zunajzakonskima partnerjema - skupno premoženje v izvenzakonski skupnosti - pridobitev skupnega premoženja - obstoj zunajzakonske skupnosti - premoženje, pridobljeno z delom v času trajanja zakonske zveze
Za nastanek skupnega premoženja ni dovolj, da zakonca ali zunajzakonska partnerja pridobita določeno premoženje v času trajanja njune zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti. Odločilen je tudi kriterij vira financiranja. Obe predpostavki morata biti podani hkrati.
Ni sprejemljivo stališče za katerega se zavzema tožnik, da ni mogoče šteti za obrazložen odgovor tistega odgovora, v katerem toženec ni substancirano ugovarjal posameznim navedbam v tožbi. Takšno stališče bi pretirano poseglo v pravico toženca, ki je bil ob vročitvi tožbe opozorjen, da mora iz odgovora na tožbo izhajati ali nasprotuje tožbenemu zahtevku v celoti, ali deloma in v katerem delu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00069393
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 354. ZNP člen 37.
fizična delitev solastne nepremičnine - vzpostavitev etažne lastnine - stavba z več posameznimi deli - stopnišče - nepopolna oziroma nejasna obrazložitev - nejasni razlogi - nezmožnost preizkusa odločbe - pomanjkljivosti sklepa
Ne iz elaborata izvedenca, ki je sestavni del izreka sklepa, ne iz ostalih delov tega sklepa, ni mogoče ugotoviti, kateri od udeleženk so po vzpostavitvi etažne lastnine pripadle stopnice, ki povezujejo pritličje, v katerem se nahaja stanovanje predlagateljice in nadstropje, v katerem je stanovanje nasprotne udeleženke.
Sodišče je tisto, ki bi moralo v razlogih natančneje pojasniti, kaj konkretno vsak od posameznih delov zajema.
SPZ člen 99, 212. ZPP člen 125, 125/3, 286b, 286b/1.
služnost hoje in vožnje - poseg v služnost - konfesorna tožba - protipravno vznemirjanje služnosti - varstvo služnostne pravice - stvarna služnost - izvrševanje služnosti - ugovor zoper prepis zvočnega posnetka - pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev - dovoljena pritožbena novota
O neutemeljenem motenju izvrševanja služnosti lahko govorimo le v primeru, če gre za tak poseg, ki preprečuje oz. pomembneje otežuje izvrševanje vsebine služnostne pravice. Zato za neutemeljeno motenje izvrševanja služnosti ne šteje ravnanje, ki sicer posega v izvrševanje služnosti, vendar vanj bistveno ne posega.
Ravnanje toženca (opozorilo toženca najemniku tožnika, da je širina služnosti po celotni trasi 2 m in da izven trase ne sme voziti) tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ne predstavlja ravnanja, ki bi ga bilo mogoče šteti za protipravno vznemirjanje oz. neupravičen poseg v izvrševanje služnosti. Zgolj opisano opozorilo v ničemer ne vpliva na izvrševanje služnosti - seveda v dogovorjenem obsegu, v širšem obsegu pa seveda služnost sploh ne obstoji, kar pomeni, da prepoved vožnje preko širine 2 m sploh ne posega v služnost, saj je tam tožnik nima.
Ker tožnik niti v pritožbi ni opozoril na nepravilnosti v zapisniku, pritožbeno sodišče zaključuje, da kršitev določbe tretjega odstavka 125. člena ZPP ne predstavlja relativne bistvene kršitve – ker tožnik ne pove, v čem bi bile nepravilnosti zapisnika, ni mogoče zaključiti, da je omenjena kršitev vplivala na pravilnost sodbe.
SPZ člen 118, 118/4-5, 119, 119/6. ZPP člen 339, 339/2-11.
gospodarski spor majhne vrednosti - rezervni sklad - izterjava vplačil v rezervni sklad - aktivna legitimacija - upravnik kot zastopnik etažnih lastnikov - nedovoljeni pritožbeni razlogi
V tem sporu ne gre za tožbo na podlagi šestega odstavka 119. člena SPZ, ki bi jo vložil upravnik v svojem imenu, a v korist vsakokratnih etažnih lastnikov (izterjava sredstev na račun rezervnega sklada), temveč za tožbo na podlagi pete alineje četrtega odstavka 118. člena SPZ, kjer tožbo upravnik vloži v imenu in v korist vsakokratnih etažnih lastnikov. Vprašanje veljavnosti Pogodb je torej vprašanje veljavnega zastopanja etažnih lastnikov, na nepravilnost zastopanja pa se lahko sklicuje le stranka, ki naj bi bila nepravilno zastopana, ne pa tudi njen nasprotnik.
stroški nepravdnega postopka - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - plačilo stroškov izvedenca - stroški za delo sodnega izvedenca - obstoj premoženja - prodaja zemljišča - postavitev skrbnika - Center za socialno delo (CSD)
Ugotovljeno je bilo, da ima nasprotna udeleženka premoženje in redne mesečne dohodke, zato mora nositi stroške za delo sodne izvedenke psihiatrične stroke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00067760
SPZ člen 5, 12, 128, 128/1, 153, 154, 154/3. ZPP člen 337. ZUKSB člen 3, 10a, 36, 36/3. OZ člen 271, 271/2.
hipotekarna tožba - prenos terjatev banke na DUTB - poplačilo iz pogodbeno dogovorjene zastavne pravice na nepremičnini - prenehanje hipoteke - zloraba pravice - pritožbene novote - univerzalno pravno nasledstvo - nedovoljene pritožbene novote
Pritožbeno stališče, da so podane "posebne okoliščine, ko so objekti s strani kupcev dejansko bili plačani, vendar tožeča stranka ni želela izdati izbrisnih listin za izbris hipotek", ni sklepčno. Trpnik v citatu prikriva odločilno okoliščino, saj dopušča, da plačila ni prejela kreditodajalka, ki si je bila ravno zoper ta riziko zagotovila hipoteko.
Pritožbeno sodišče ne sprejema argumentacije, da tožničina prednica ne bi bila smela kupiti in prodati drugih apartmajev v stavbi, kjer je tudi toženkin apartma, ne da bi bila dobiček od nakupa in prodaje odštela od terjatve, zavarovane z zadevno hipoteko.
Za odškodninsko odgovornost prvega toženca določbe OZ ne zahtevajo namena tožnicama povročiti škode oziroma krivde v obliki direktnega naklepa, kot to zmotno zatrjujeta toženca v pritožbi, pač za to zadostuje zavedanje prvega toženca, da izvaja posest tujih nepremičnin in seka les za svoj račun, čeprav za to nima nobenega pravnega naslova. Vsa ta dejstva je sodišče prve stopnje ugotovilo in se prilegajo pojmu povzročitve škode z eventualnim naklepom, ki v okoliščinah konkretnega primera zadostuje za sklep, da je prvi toženec škodo povzročil namenoma v smislu določbe 135. člena OZ.
Sodišče prve stopnje je solidarno odgovornost drugega toženca za škodo, ki jo je povzročil prvi toženec, ob ugotovoljenem dejanskem stanju pravilno naslonilo na določbo drugega odstavka 186. člena OZ in ne na prvi odstavek tega člena, ki za vzpostavitev solidarne odškodninske odgovornosti več oseb res zahteva njihov skupni namen povzročiti škodo. Pritožbeno razpravljanje o tem, da bi moralo sodišče prve stopnje za solidarno odškodninsko odgovornost drugega toženca ugotoviti, da sta imela s prvim tožencem skupni namen tožnicama povzročiti škodo, očitno temelji na napačnem materialnopravnem stališču pritožbe o pravnem temelju, na podlagi katerega je sodišče prve stopnje utemeljilo solidarno odgovornost drugega toženca. Do vzpostavitve njegove solidarne odškodninske odgovornosti po drugem odstavku 186. člena OZ namreč vodi že dejanska ugotovitev, da je drugi toženec bodisi s storitvijo ali opustitvijo pomagal, da se odgovorna oseba (prvi toženec) ne bi odkrila, in ne ugotovitev, da sta imela skupni namen tožnicama povzročiti škodo.