motenje posesti - varstvo med več posestniki - ekonomski interes za posestno varstvo
Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je drugi toženec sam takoj po prihodu cenilca odšel po novo ključavnico, da bi s tem zavaroval stvari obeh tožencev, ki jo je nato kmalu po obisku cenilca zamenjal, povsem utemeljuje zaključek sodišča prve stopnje, da se je z ravnanjem prve toženke strinjal. Svoje strinjanje je izkazal s konkretnim, konkludentnim ravnanjem. Oba motilna ravnanja kažeta na to, da sta toženca delovala usklajeno in z enakim namenom. Drugi toženec tudi sicer v postopku ni trdil, da se od ravnanja prve toženke ograjuje, distancira oziroma da ga ne odobrava. Izpodbijani sklep torej vsebuje razloge, iz katerih je razvidno, zakaj je sodišče štelo, da se je z ravnanjem prve toženke kasneje strinjal. Zato ni utemeljeno pritožbeno sklepanje, da se drugi toženec ni mogel strinjati z ravnanjem prve toženke, če ni bil prisoten oziroma če v času trajanja tega ravnanja ni bil seznanjen z njim oziroma zanj ni vedel; ko pa je bilo ravnanje izvršeno (dokončano), pa da je bilo nepomembno, ali se je z njim strinjal ali ne, oziroma ali je glede tega sploh zavzel kakšno stališče.
določitev nujne poti - služnostna pravica - popravni sklep - nevpisana služnost - nastanek stvarne služnosti na podlagi pravnega posla
V civilnem pravu je uveljavljena uporaba generalnih klavzul, tj. pravnih določb, zasnovanih pomensko zelo odprto in pogosto s sklicevanjem na vrednostna merila, in ni v nasprotju z načeli pravne države. Sodišče je dolžno pri uporabi tako oblikovane določbe ugotoviti, katere okoliščine so po naravi stvari pomembne in jih ustrezno ovrednotiti. V postopku je prizadeti osebi zagotovljeno, da se o tem izreče, odločitev pa je predmet preizkusa v postopku s pravnimi sredstvi. Na ta način se v potrebnem obsegu zagotavlja predvidljivost odločanja in preprečuje njegova arbitrarnost. Neupoštevanje nepremoženjskega vidika ni v nasprotju z Ustavo ali EKČP.
SPZ člen 212, 217, 219. ZPP člen 180, 180/1, 185, 185/1.
stvarna služnost - zemljiška knjiga - služnosti poti - prepoved vznemirjanja - priposestvovanje stvarne služnosti - motenje posesti stvarne služnosti
Glede na to, da lahko lastnik gospodujoče nepremičnine priposestvuje služnostno pot le v obsegu, kot jo je dejansko izvrševal, jo je tožnica po presoji sodišča druge stopnje lahko priposestvovala le v dolžini 15 m. Sodišče prve stopnje je s tem, ko je upoštevalo dolžino celotne parcele namesto dolžine dejansko izvrševane poti, zmotno uporabilo materialno pravo.
To pomeni, da ima lastnik gospodujočega zemljišča pravico sanirati služnostno pot, vendar je pritrditi pritožbi, da je treba to pravico izvrševati v luči prvega odstavka 219. člena SPZ, v skladu s katerim se stvarna služnost izvršuje na način, ki najmanj obremenjuje služečo stvar. Služnostna pravica namreč pomeni poseg v lastninsko pravico vsakokratnega lastnika služečega zemljišča, zato so sestavni del lastninske pravice tudi tista služnostna načela, ki težijo k njenemu najmanjšemu možnemu omejevanju.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - vmesni sklep
S sklepom, ki ga predvideva 13. člen ZVEtL-1, se opravi le presoja, ali je izdelan elaborat primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa in je zato tudi s pritožbo mogoče izpodbijati le pravilnost te presoje.
Tožnica tožbe ni umaknila zaradi tega, ker bi toženec v celoti vzpostavil prejšnje posestno stanje. Zgolj z izročitvijo določenih stvari tožbenega zahtevka, ki je meril na vzpostavitev ponovnega dostopa oziroma uporabe prostorov (ter dostopa do določenih stvari v teh prostorih) ni v bistvenem izpolnil. O smiselni pripoznavi ni moč govoriti.
tožba na ugotovitev stvarne služnosti - služnost hoje in vožnje - obseg in vsebina stvarne služnosti - pogodba o ustanovitvi služnosti - priposestvovanje stvarne služnosti - nastanek stvarne služnosti - način izvrševanja služnosti
Ni treba, da se sodišče do prav vsake strankine navedbe opredeli izrecno, temveč se lahko opredeli tudi posredno, ko npr. ugotovi obstoj drugačnih nasprotnih dejstev.
Glede na to, da je potreba po obračanju zaradi povečanih gabaritov tožničine hiše nastala z gradnjo le-te leta 1991, bi 20-letna priposestvovalna doba iztekla leta 2011. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženka ves ta čas ali vsaj večino časa obračanju nasprotovala, torej se obračanje ni izvrševalo dobroverno, temveč zvijačno.
Pravilen je zaključek, da tožnica ni uspela dokazati, da bi bila dejanska vsebina služnosti drugačna od v pogodbi zapisane, in da prav tako ni uspela dokazati, da bi služnost obračanja dobroverno in nemoteno izvrševala 20 let.
gospodarski spor majhne vrednosti - upravnik poslovne stavbe - pasivna stvarna legitimacija - sprememba lastništva - obvestilo upravniku o spremembi lastništva posameznega dela
V sodni praksi je bilo že večkrat sprejeto stališče, da je stroške upravljanja in obratovanja dolžan plačati dobroverni lastniški posestnik ("dejanski lastnik"), čeprav v zemljiški knjigi ni vpisan kot lastnik. Bistveno je, da je upravnik o prenosu lastninske pravice ustrezno obveščen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODSTVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00073499
ZFPPIPP člen 18, 49, 49/2, 49/4, 271, 271/1, 271/1-1, 271/2, 275, 276, 276/1, 277, 277/1, 278, 391, 391/1, 391/2. ZPP člen 324, 324/2. ZZUSUDJZ člen 1, 3, 3/1, 3/2. ZS člen 3, 83, 83a, 83a/1. SPZ člen 48, 48/2.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj v stečaju - postopek osebnega stečaja - izpodbojna pravna dejanja - pasivna legitimacija za izpodbijanje - rok za uveljavitev izpodbojnega zahtevka - uvedba stečajnega postopka - pravne posledice uspešne uveljavitve izpodbojnega zahtevka
Za izpodbojnost zadošča objektivni pogoj - zmanjšanje premoženja stečajnega dolžnika. ZFPPIPP v zvezi z objektivnim pogojem izpodbojnosti ne določa, da bi morala biti za zmanjšanje čiste vrednosti stečajne mase krivdno odgovorna druga pogodbena stranka.
V primeru, ko je oseba prejela dolžnikovo premoženje brezplačno ali za nasprotno izpolnitev majhne vrednosti, se za izpodbijanje tovrstnih dejanj subjektivni element (vedenje o insolventnosti dolžnika) sploh ne zahteva (drugi odstavek 271. člena ZFPPIPP). Poleg tega specialna določba o osebnem stečaju v drugem odstavku 391. člena ZFPPIPP določa, da so pravna dejanja, ki jih je stečajni dolžnik sklenil ali izvedel v dobro ožje povezanih oseb, izpodbojna ne glede na izpolnjenost subjektivnega elementa.
ZFPPIPP nima nobene določbe, ki bi govorila o tem, da lahko sprememba stanja ali vrednosti predmeta izpodbojnega pravnega dejanja kakorkoli vpliva na izpodbojnost pravnega posla. Neutemeljeno je sklicevanje na drugi odstavek 48. člena SPZ, ki govori o nastanku solastnine v primeru, ko graditelj gradi na nepremičnini v lasti druge osebe; toženka se je pri sporni nepremičnini vknjižila v zemljiško knjigo in tako na njej pridobila lastninsko pravico, torej je gradila na svojem, zato uporaba 48. člena SPZ ne pride v poštev.
Če želi lastnik gospodujočega zemljišča uspeti z zahtevkom na priposestvovanje stvarne služnosti, mora dokazati, da je bila pot preko služečega zemljišča uporabljana ravno za potrebe gospodujočega zemljišča. Če so pot uporabljali lastniki drugih nepremičnin, ne pa gospodujoče, to na priposestvovanje stvarne služnosti v korist gospodujočega zemljišča ne vpliva.
Ugotovljeno je bilo, da sta mu vožnjo po sporni poti do garaže dovolila starša kot solastnika služečega zemljišča. V tem delu je bil ugotovljen prekarij, takšna uporaba pa ne more privesti do priposestvovanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00073497
SPZ člen 8, 48, 48/1, 48/2, 92. ZPP člen 11, 13, 13/1, 13/2, 206, 206/1, 206/1-1, 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 23.
prekinitev postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja - ne vročitev odgovora na tožbo - pravica stranke do izjave v postopku - odprava procesne kršitve v pritožbenem postopku - varstvo lastninske pravice - vrnitveni zahtevek - izročitev in izpraznitev nepremičnine - povezanost objekta in zemljišča - povečana vrednost nepremičnine - tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - načelo superficies solo cedit - nastanek skupnega premoženja z vlaganji v nepremičnino - vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje zakonca - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - učinek rešitve predhodnega vprašanja
Toženec v navedeni pravdi z navedbami o skupnih vlaganjih uveljavlja stvarno pravni zahtevek za ugotovitev skupnega premoženja na obsežnem premoženju in tudi podredni - obligacijski oziroma denarni zahtevek za povračilo vlaganj v več različnih nepremičnin. Pravda za ugotavljanje skupnega premoženja pravdnih strank bo dolga, zapletena in ne glede na dejstvo, da se je pričela nekaj mesecev prej kot obravnavana pravda, ne bo kmalu zaključena. Čakanje na njeno pravnomočnost bi nesorazmerno in neutemeljeno podaljšalo to pravdo, v kateri lahko sodišče predhodno vprašanje o lastništvu na obravnavni nepremičnini reši samo z učinkom za to pravdo.
motenje posesti - postopek v pravdi zaradi motenja posesti - trditveno in dokazno breme - neodziv vabilu za narok - prepričljiva dokazna ocena - ugotovitveni tožbeni zahtevek
Stranke postopka se niso dolžne odzvati na vabilo sodišča na zaslišanje in jih v zaslišanje ni mogoče prisiliti. Sklepanje tožnikov, zakaj prva toženka na zaslišanje ni prišla, pa predstavlja zgolj ugibanje tožnikov. Ob tem pritožbeno sodišče dodaja, da je bilo na tožnikih dokazno breme glede zatrjevanega motilnega ravnanja.
ZVEtL-1 člen 19, 19/1, 19/2, 20, 20/2, 20/3, 23, 23/2, 24, 35. SZ-1 člen 5.
vzpostavitev etažne lastnine - namen ZVEtL - vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo - poenostavljen postopek - bolj verjetna pravica - dokazni standard verjetnosti - formalna dokazna pravila - zakonske domneve - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na posameznem delu stavbe - listina o pravnem poslu - priposestvovanje - lastniška posest - skupni deli stavbe v etažni lastnini - splošni skupni del - posebni skupni deli v etažni lastnini - objekt zunanje ureditve - kolesarnica - klet
Ker zaradi poenostavljenega postopka in odločanja na podlagi domnev in dokaznih pravil ni nujno, da bo vpis v vseh podrobnostih skladen z resničnim stvarnopravnim položajem vseh delov nepremičnine, odločitev sodišča ni ovira za ponovno odločanje o spornem vprašanju.
Če udeleženec za lastništvo delov stavbe, za katere zatrjuje, da je njihov izključni lastnik, ne predloži pravnega naslova, sodišče šteje, da je bolj verjetno, da gre za skupni del stavbe.
Uporaba, ki ne temelji na pravnem naslovu, ne predstavlja temelja za pridobitev lastninske pravice. Tudi za poenostavljeno priposestvovanje po 20. členu ZVEtL-1 se zahteva lastniška posest, to je posest, ki temelji na pravnem naslovu (tretji odstavek 20. člena ZVEtL-1).
SZ-1 člen 12, 18, 29, 29/2, 32, 32/1, 32/2, 33, 35. SPZ člen 66, 105, 116, 116/2, 116/2-4. ZPP člen 13, 350, 350/1. ZIZ člen 227.
nastop veljavnosti pogodbe - sklenitev pogodbe o medsebojnih razmerjih med etažnimi lastniki - način uporabe nepremičnine - meje preizkusa odločbe prvostopenjskega sodišča - etažna lastnina - skupni del večstanovanjske stavbe - upravičenja solastnika - aktivna stvarna legitimacija - sklep o stroških postopka
Na podlagi jezikovne, sistematične in namenske metode lahko ugotovimo, da so predpostavke veljavnosti Pogodbe (podpoglavje III.2 "Pogodba o medsebojnih razmerjih") in drugih načinov odločanja etažnih lastnikov (III. 3 "Zbor lastnikov in nadzorni odbor") ločene in različno urejene. Za veljavnost Pogodbe ni določen noben poseben rok, temveč je predpisan le kvorum, ta pa je lahko dosežen kadarkoli in nanj je vezan tudi pričetek veljavnosti Pogodbe - ko jo podpišejo etažni lastniki, ki imajo več kakor tri četrtine solastniških deležev, prične Pogodba veljati, njena sklenitev pa je obvezna (kogentna).
Za odločitev v tej zadevi je zato bistveno, da so v Pogodbi etažni lastniki uredili tudi način uporabe navedene nepremičnine in sicer so ga delno namenili za parkiranje (skupno 20 parkirnih mest; prvi stavek drugega odstavka 9a. člena).
Temeljno pravilo v pravdnem postopku je, da sodba učinkuje med strankami postopka, učinkovanje na osebo, ki ni stranka postopka je izjema in zato je potrebna restriktivna razlaga, saj takšni učinki pomenijo tudi poseg v ustavno (in konvencijsko) pravico do izjave. Posebnost v tem primeru pa je, da gre za Pogodbo o medsebojnih razmerjih, ki mora biti sklenjena (v pisni obliki) in za njeno veljavnost zadošča soglasje volj treh četrtin etažnih lastnikov (glede na velikost njihovih solastnih deležev) in učinkuje tudi proti vsakemu novemu etažnemu lastniku (32. člen SZ-1 in drugi odstavek 116. člena SPZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00072407
SPZ člen 31. ZIZ člen 229, 229/1. ZPP člen 318, 318/3, 339, 339/2, 339/2-14.
posest - motenje posesti - onemogočitev dostopa do nepremičnine - posestno varstvo - samopomoč - ugovor dovoljene samopomoči - viciozna posest - sodno varstvo posesti - oblikovanje tožbenega zahtevka - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - ponovno motenje posesti - izvršilni naslov, izdan v postopku zaradi motenja posesti - izpolnitev obveznosti po prvotnem izvršilnem naslovu
Dejstvo je, da je tožnik prvi del zahtevka oblikoval kot ugotovitvenega, kateremu sledita dajatveni in prepovedni, s čimer ni nič narobe in sodna praksa to dopušča, povezava med posameznimi zahtevki pa ni arbitrarna temveč nujna.
Prepovedni zahtevek ni premalo konkreten. Je določen in izvršljiv. Prvi odstavek 229. člena ZIZ določa, da lahko sodišče na upnikov predlog v primeru, če je na podlagi izvršilnega naslova, izdanega v postopku zaradi motenja posesti, dolžnik prostovoljno izpolnil svojo obveznost, oziroma je bila proti njemu opravljena izvršba, potem pa je ponovno motil posest na način, ki se v bistvu ni razlikoval od prejšnjega motenja, izda nov sklep o izvršbi, s katerim naloži vrnitev stvari v posest (oziroma sklep o izvršbi, s katerim izreče kazen za neizvršitev dejanja, ki ga more opraviti le dolžnik). Zakon govori o načinu motenja, ki se bistveno ne razlikuje od prejšnjega načina.
Samopomoč, na katero se sklicuje toženec in jo predvideva 31. člen SPZ je ena od dveh oblik posestnega varstva (1. samopomoč in 2. sodno varstvo posesti). Eden od ugovorov, s katerim se toženec v posestni pravdi lahko brani, je povezan tudi s samopomočjo. Gre za ugovor viciozne posesti, ki je lahko uspešen, če se je toženec poslužil samopomoči. Toženec pa trditev o viciozni posesti tožnika ni podal.
ZFPPIPP člen 298, 298/2, 298/2-2, 371, 371/2, 371/5. SPZ člen 6, 16, 16/1, 54, 140, 140/1.
razdelitev posebne razdelitvene mase - ugovor zoper načrt razdelitve - ločitvena pravica - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - neposestna zastavna pravica - sestavina - prirast - prednostno načelo - sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - prijava zavarovane terjatve in ločitvene pravice
Pri plačilu iz spornih premičnin konkurirata pritožnik, ki se zanaša na neposestno zastavno pravico, ki je nastala 8. 12. 2009 in ki mu je bila priznana s pravnomočnim sklepom o preizkusu ločitvenih pravic, ter upnica, ki se sklicuje na svojo hipoteko na eni od navedenih nepremičnin, nastalo 19. 12. 2007. S priznanjem pritožnikove ločitvene pravice na spornih premičninah v sklepu o preizkusu ločitvenih pravic ni bilo pravnomočno odločeno o tem, da so te premičnine samostojne stvari in ne samo sestavina druge stvari. V isti meri, v kateri se pritožnik sklicuje na sklep, s katerim mu je bila priznana ločitvena pravica na spornih premičninah, pa se nanj lahko sklicuje tudi upnica, ki ji je bila ravno tako priznana hipoteka na nepremičnini, vključno s spornimi premičninami, kolikor so bile te njene sestavine - o čemer pa ni bilo še nikdar prej odločeno.
Če status sestavine lahko utemelji funkcionalna povezanost delov in celote (kriterij kompletnosti), je dosledno, da ko takšna povezanost preneha, in to trajno in nepovratno, ni več razloga za prepričanje o določenih delih kot sestavinah neke celote. Pač pa je treba dodatno precizirati časovno komponento, ki je v zadevah, kot je ta, pravno pomembna. Odločilni moment, v katerem mora obstajati funkcionalna povezanost delov in celote, narekuje drugi odstavek 371. člena ZFPPIPP. Važno je torej, kakšno vsebino (obseg in razmerje) v poštev prihajajočih ločitvenih pravic je začrtala ob izdaji sklepa o preizkusu ločitvenih pravic (ne)obstoječa funkcionalna povezanost spornih stvari (v tej zadevi: spornih premičnin in bioplinarne).
vrnitveni zahtevek - posest - dejanska oblast nad stvarjo - uporabnina za poslovni prostor - določitev višine uporabnine - odmera pravdnih stroškov - več tožbenih zahtevkov
Glede na trditveno podlago tožbe je prvostopenjsko sodišče izhajalo iz napačne materialnopravne podlage, ko je obveznost izpraznitve in vrnitve poslovnega prostora presojalo na podlagi določb ZPSPP in ZFPPIPP. Navedena pravna podlaga je lahko služila le temu, da je sodišče prve stopnje prikazalo korake, ki so vodili k sklepu, da toženka za uporabo tožničinega poslovnega prostora nima pravne podlage. Zmotno pa je sodišče prve stopnje navedeno materialnopravno podlago uporabilo za odločitev o vrnitvenem zahtevku. Tožnica je namreč v tožbi postavila klasični vrnitveni zahtevek, za katerega se uporabi 92. člen SPZ. Ta določa, da lahko lastnik od vsakogar zahteva vrnitev individualno določene stvari. Tožnica mora dokazati, da ima na stvari, katere vrnitev zahteva, lastninsko pravico, in da je stvar v dejanski oblasti toženke.
Dejanska oblast nad stvarjo ne pomeni, da mora biti posestnik ves čas v fizičnem stiku s stvarjo. Dejanska oblast se izkazuje skozi zunanjo vidnost in trajnost, hkrati pa tudi dostopnost stvari posestniku. Dejanska oblast nad stvarjo se izvaja tudi takrat, ko posestnik v določenem prostoru ne opravlja dejavnosti, zaradi katere je dobil prostor v uporabo. Zato za obstoj posesti zadošča, da prostora ni izpraznil in ima v njem vse svoje stvari, do katerih dostopa. Za presojo toženkine posesti je tako pravno odločilna ugotovitev, da se v poslovnem prostoru še vedno nahaja vse njeno premoženje, do katerega lahko dostopa.
SPZ člen 99, 99/1, 210, 217, 217/2. ZTLR člen 54, 54/1. ZPP člen 8, 213, 285. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Loški Potok (OPN LP 07) (2010) člen 51, 51/5.
varstvo lastninske pravice - zaščita pred vznemirjanjem - negatorna tožba (opustitvena tožba) - sklepčnost tožbe - materialno procesno vodstvo in njegove meje - priposestvovanje stvarne služnosti - nemini res sua servit - opustitveni zahtevek - prepovedni tožbeni zahtevek
Lastnik ne uživa pravnega varstva, če ima tretji za posege v njegovo lastninsko pravico ustrezen pravni naslov. Toženec je zatrjeval, da je del tožnikovih nepremičnin, kjer poteka pot, več kot 40 let neovirano uporabljal – stvarno služnost je zato priposestvoval. Navedba, da so njegovi pravni predniki pot uporabljali že od leta 1947 dalje (z njo pritožnik meri na vštetje njihove posesti v priposestvovalno dobo), je v nasprotju z navedbo, da so imele vse relevantne nepremičnine pred letom 1992 enega lastnika. Skladno s temeljnim pravilom stvarnega prava, da služnost na lastni stvari ni mogoča (nemini res sua servit), po naravi stvari tudi priposestvovanje služnosti na lastni stvari ni mogoče.
Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da so zatrjevana predhodna protipravna ravnanja tožnika (do katerih se bo moralo sodišče prve stopnje v novem sklepu podrobno dokazno opredeliti) lahko (tudi dodatno) relevantno dejstvo za presojo, ali samopomoč ustreza v zakonu določenim kriterijem, s tem, da sodišče pri novi odločitvi skozi prizmo interpretacijskih argumentov ne sme spregledati oziroma mora primarno upoštevati temeljne procesnopravne predpostavke, in sicer, da se v posesorni pravdi obravnavanje tožbe omeji samo na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja, da je izključeno odločanje o pravici do posesti, o pravni podlagi, poštenosti ali nepoštenosti posesti ali odškodninskih zahtevkih (426. člen ZPP), ker je v teh sporih odločilni interesni temelj, da se prepreči samovoljno izvrševanje pravic, s tem, da posestnik ne ravna samovoljno/protipravno, če samopomoč ustreza v zakonu določenim kriterijem.
Ugotovitveni zahtevki so po mnenju pravne teorije nepotrebni. Enako je stališče sodne prakse, ki dopušča ugotovitvene zahtevke le v primerih, če bi zaradi opustitve ugotovitvenega zahtevka dajatveni ali prepovedni zahtevek ostala nedoločena in nedoločljiva. V tej zadevi, glede na postavljeni dajatveni in prepovedni zahtevek, ne gre za tak primer, zato je odločitev sodišča prve stopnje s katerim je zavrnilo ugotovitveni zahtevek (sicer iz drugih razlogov), pravilna. Dodatni razlog za potrditev sklepa v tem delu je tudi v tem, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnikova posest pridobljena viciozno, med pravdnima strankama teče upravni postopek za določitev meje, ki glede na navedbe tožnika še ni zaključen, ker je med pravdnima strankama sporna meja, tožnik pa je ugotovitveni zahtevek oblikoval na način, da je v ta del zahtevka vključil termin "zadnja mirna posest", ki je kriterij iz 77. člena SPZ, ki ga sodišče upošteva, ko rešuje mejni spor.
Višje sodišče se strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki je na podlagi zaslišanj ugotovilo, da sta tožnika razpolagala s ključi stanovanja in vanj občasno prihajala. Navedeni način izvrševanja posesti povsem zadostuje za posestno varstvo. Ni pomembno, ali sta tožnika prihajala kontinuirano ali zgolj občasno. Pomembno je, da sta to možnost imela in jo tudi izkoristila. Stališče toženke, da ima stanovanje jasno funkcijo, to je, da oseba v njem prebiva, zato ni mogoče, da bi tožnika imela posest, tako ni pravilno. Sodišče prve stopnje je v skladu s 33. členom SPZ pravilno dalo tožnikoma varstvo glede na zadnje stanje posesti, torej občasno rabo.
SPZ člen 33. ZPP člen 108, 108/4, 108/5, 180, 180/1.
sodno varstvo posesti - opis motenja posesti - nepopolna tožba - načelo formalne legalitete - določno in konkretno opredeljen tožbeni zahtevek - poziv na dopolnitev tožbe - nepopolna dopolnitev vloge - zavrženje tožbe kot nepopolne
Mesto motilnega dejanja je potrebno določno in konkretno opredeliti. Iz izreka sodne odločbe mora biti motilno dejanje jasno razvidno. Četudi je tožniku (in morda tudi tožencu) jasno, za katero pot in katera motilna dejanja gre, pa mora biti izrek določen in določljiv tudi objektivno, da ne nastane dvom v morebitni izvršbi. Sodišče prve stopnje ni odločalo strogo formalistično. Tožnika je pozvalo na dopolnitev tožbe z navodili, kako in v čem naj se tožbeni zahtevek dopolni. Ker tožnik tožbenega zahtevka ni jasno opredelil, je tožbo utemeljeno zavrglo. Na takšno posledico je tožnika tudi opozorilo.
Sodišče prve stopnje tožbe ni zavrglo, ker bi bila prepozna, ampak iz razloga nejasnosti in nedoločnosti tožbenega zahtevka, kar prepričljivo izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa.