zakoniti dediči - izvenzakonska skupnost - dalj časa trajajoča življenjska skupnost - pojem
V konkretnem primeru niti po zatrjevanju tožnice ni bilo nobenih takšnih izjemnih okoliščin, da bi bilo mogoče kljub kratkemu obdobju ugotoviti trajnejšo življenjsko skupnost.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - takojšen prenos lastnine - preužitkarska pogodba - neznosnost skupnega življenja - razveza pogodbe - analogna uporaba ZD
Če tožnika želita, da bi na kmetiji delala in sogospodarila kot pred sklenitvijo preužitkarske pogodbe, da pa tožencev sicer ne bi odganjala od hiše, to ne kaže na neznosnost skupnega življenja, temveč na nezadovoljstvo s položajem, v katerem sta se tožnika glede gospodarjenja na posestvu znašla po izročitvi le-tega tožencema. Njuno nezadovoljstvo, ki je, vir za zatrjevane spore med strankami, pa ni razlog za poseg v trajno pogodbeno razmerje (analogna uporaba 2. in 3. odst. 120. čl. ZD.
ugotovitev obsega zapuščine - premoženje, ki se izloči iz zapuščine - izločitev v korist potomcev
Glede na okoliščine konkretnega primera utemeljenosti tožnikovega zahtevka do stanovanja in garaže niti ni bilo potrebno presojati po določbah 32. čl. Zakona o dedovanju, ampak so podlaga zanjo v času gradnje veljavna pravna pravila civilnega prava, ki se nanašajo na pridobivanje lastninske pravice z gradnjo. Kolikor se tožnikov zahtevek nanaša na izločitev solastninskega deleža na hlevu, pa nudijo dosedanje dejanske ugotovitve sodišč prve in druge stopnje dovolj podlage za zaključek, da delež 1/4, ki je bil izločen iz zapuščine, ne presega tožnikovega prispevka k povečanju zapustnikovega premoženja, čeprav ni bil izvršen podrobnejši vrednostni izračun.
Po dejanskih ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje je zapustnica (hči tožnikov) dne 28.5.1986 sklenila prodajno pogodbo s podjetjem ... za poslovni prostor v izmeri 39,22 m2. Kot kupec po tej pogodbi je nastopila zapustnica. Glede denarja, ki sta ga tožnika izročila hčeri v zvezi z nakupom lokala, je obstojalo med njimi posojilno razmerje. Tako ni bilo dokazano, da bi bila omenjena prodajna pogodba le navidezna in da bi dejansko bila kupca in lastnika lokala tožnika. Pri takem položaju je odločitev sodišč o zavrnitvi zahtevkov tožnikov materialnopravno pravilna.
Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) Uradni list SRS št. 26/73 s kasnejšimi spremembami - v nadaljevanju ZDKZ, je res prepovedoval drobljenje kmetij. Vendar pa v obravnavanem primeru razpolaganja očeta pravdnih strank ni mogoče opredeliti za nično, saj je razpolagal s celotnim solastniškim deležem na kmetiji, zaradi česar je prišlo le do spremembe solastnika kmetije, sama kmetija pa se zaradi spremembe solastnika ni "drobila".
preužitek - pogodba o dosmrtnem preživljanju - spremenjene razmere
Pri opredelitvi nove ureditve razmerij ob otežkočenosti izpolnjevanja "preužitkarske pogodbe" so pravno pomembne le tiste okoliščine, ki znatno otežkočajo izpolnitev pogodbe stranki, ki mora dajati preživnino.
nujni delež - vrnitev daril - prikrajšanje nujnega deleža - druge osebe, ki niso nujni dediči
Ker sta toženca drugi osebi v smislu petega odstavka 28. člena ZD in ne sodita v krog oseb iz 106. člena ZD, nepremičnine pa sta dobila na podlagi 10 let pred zapustničino smrtjo sklenjene pogodbe, jima ne glede na vprašanje (ne)odplačnosti te pogodbe, nepremičnin ni potrebno vračati.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe o dosmrtnem preživljanju - aktivna legitimacija za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju
Iz ugotovitev sodišča prve stopnje, ki so podlaga presoje pravilne uporabe materialnega prava na revizijski stopnji (3.odstavek 385. člena ZPP) sledi, da ni bil zadovoljen z izvajanjem pogodbe, in da je pred smrtjo pooblastil odvetnika, da bi vložil tožbo za razvezo pogodbe. Ob teh ugotovitvah ni mogoče dedičem pokojnega odreči pravice vložiti tožbo na razvezo pogodbe tudi v delu, ki se nanaša na njegovo premoženje.
Sodišči prve in druge stopnje nista storili v reviziji očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 11. točke 2. odst. 354. člena ZPP, ker pri drugem sojenju nista ugotavljali ali predstavlja vrednost prejetih daril (40 ton apna) več kot polovico vrednosti toženkinega dednega deleža, čeprav je bil pri prvem sojenju že pravnomočno zavrnjen tožnikov zahtevek, da je bila toženka "dedno odpravljena" v obsegu - kolikor vrednost prejetih daril presega polovico njenega dednega deleža. Drugi tožnikov zahtevek, ki sta mu sodišči pravnomočno ugodili v obsegu vrednosti 40 ton apna, se je namreč glasil "le" na ugotovitev, kakšno darilo je toženka prejela od zapustnice, kar naj se upošteva in poračuna v zapuščinskem postopku. Sodišči prve in druge stopnje sta pri drugem odločanju glede na obseg in vsebino tožnikovega drugega zahtevka zato pravilno ugotavljali le to, ali je obstajalo med zapustnico in toženko pogodbeno (darilno) razmerje in v kakšnem obsegu je obstajalo (kakšen je bil torej predmet darilnega razmerja med njima). Glede na določila 48. in 52. člena v zvezi z 162. členom ZD pa bo moralo opraviti poračunavanje vrednosti daril, ki jih je toženka dobila od zapustnice, z vrednostjo njenega dednega deleža sodišče v zapuščinskem postopku.
premoženje, ki se izloči iz zapuščine - izločitev v korist potomcev
Po določbi 32. člena ZD je mogoče odločiti o izločitvi v korist potomcev ob pogoju skupnega življenja z zapustnikom, ki mu je potomec s svojim delom, zaslužkom ali kako drugače pomagal pri pridobivanju, kar je imelo za posledico ohranitev vrednosti zapustnikovega premoženja ali njegovo povečanje.
Pisna oporoka pred pričami, na kateri je le ročni znak in ne podpis oporočitelja, ni veljavna.
Če stranka uveljavlja neveljavnost takšne pisne oporoke, sodišče ne sme presojati ali je ta oporoka veljavna kot ustna oporoka.
O konverziji oblično pomanjkljive pisne oporoke v ustno oporoko je zato dopustno odločati le ob ustrezno postavljenem zahtevku. Sodišče druge stopnje je s spremembo podlage (z ugotavljanjem pogojev za veljavnost ustne oporoke), posredno spremenilo tudi tožbeni predlog. Odločilo je, da je ustna oporoka veljavna, čeprav se je tožbeni predlog nanašal na veljavnost pisne oporoke.
Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (1973) člen 21.
zaščitena kmetija - dedovanje na podlagi oporoke - veljavnost oporoke
Na podlagi dejanskih ugotovitev glede obsega in vrste zapustničinega premoženja sta sodišči prve in druge stopnje pravilno presodili, da je zapustničina oporoka veljavna le glede šestih zlatih prstanov. Preostalo zapustničino premoženje je v sestavi kmetije in zanj veljajo določbe Zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (Ur.l. SRS št. 26/73 - 1/86) o omejitvi oporočnega razpolaganja.
dedovanje na podlagi oporoke - oporočna sposobnost - neveljavnost oporoke
Sodišči prve in druge stopnje sta na podlagi izvedenih dokazov, med katerimi je bilo tudi mnenje izvedenca psihiatra, ugotovili, da pri zapustnikih niso dokazane nesposobnost za razsojanje in tudi ne napake volje. Pri takem položaju sta sodišči pravilno zaključili, da so podani pogoji za veljavnost oporok po 59. in 60. čl.
revizija - dovoljenost revizije - zapuščinski postopek
V Zakonu o dedovanju (Ur.l. SRS, št. 15/76 in 23/78), ki ureja zapuščinski postopek, revizija kot izredno pravno sredstvo ni predvidena in zato tudi ni dovoljena. Za nepravdne postopke pa velja določba 34.čl. Zakona o nepravdnem postopku, po kateri revizija ni dovoljena, razen če zakon določa drugače.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00345
ZD člen 214, 214/2-6. ZPP (1977) člen 321, 322, 40, 40/2, 382, 382/3, 392. ZTLR člen 20, 43.
sodna poravnava - dedni dogovor - predmet sodne poravnave - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - nasprotna tožba - revizija - dovoljenost revizije - označena vrednost spornega predmeta
Sporazum med navzočimi strankami zapuščinskega postopka, ki je vnešen v sklep o dedovanju, se lahko nanaša tudi na predmet, ki ne sodi v zapuščino. Presoja dovoljenosti revizije v sporu po 3. odst. 382. čl. ZPP, ki se je začel 12.3.1984.
Omajanost razmerja ni tolikšna, da je postalo skupno življenje neznosno. Odnosi med strankama že pred sklenitvijo pogodbe niso bili vzorni, pogodbeni stranki pa bi morali že ob sklenitvi pogodbe računati s tem, da bo med njimi prihajalo do prepirov, zaradi katerih medsebojni odnosi ne bodo idealni.
zahteva za varstvo zakonitosti - prehod zapuščine na dediče - oporočno razpolaganje z nevknjiženo dediščino
Z dedovanjem pridobijo dediči lastninsko pravico na nepremičninah, ki so v zapuščini, s trenutkom zapustnikove smrti in ne šele z vknjižbo lastninske pravice na podlagi sklepa o dedovanju. Utemeljeno je torej stališče, da je zapustnica smela oporočno nakloniti sporni parceli sinu, če je dedovala ti parceli po svojih starših in v tistem obsegu, kolikor je na podlagi dedovanja po starših bila lastnica teh dveh parcel.
neveljavnost pogodb - ničnost - pogodba o dosmrtnem preživljanju - bolezen preživljanca
V okviru trditev o nemoralnem nagibu toženke so bili izvedeni in ocenjeni številni dokazi s stališča, da je toženkina pogodbena volja bila v skladu z naravo pogodbe. Sprejeli sta sklep, da je pokojnica ob podpisovanju pogodbe bila stara in bolna, da pa ni dokazov, da bi kanceroznost njene bolezni bila toženki znana in da bi na skorajšnji tetini smrti gradila svoj nagib za sklenitev pogodbe.