predlog za dopustitev revizije - postulacijska sposobnost - pravna oseba – zakoniti zastopnik – pravniški državni izpit – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog za dopustitev revizije Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije kot pravne osebe bi bil dovoljen, če bi ga vložila direktorica tožene stranke sama, pod pogojem, da je pravnica z opravljenim pravniškim državnim izpitom, v nasprotnem primeru pa, če bi ga vložila po pooblaščencu, ki je odvetnik. Ker ni bilo tako, je po določbi prvega odstavka 91. člena ZPP predlog nedovoljen.
spor o pristojnosti – izvršba – naknadna kumulacija izvršilnih sredstev – izvršba na delež družbenika – krajevna pristojnost
Za primer izvršbe na delež družbenika z določbo četrtega odstavka 165. člena ZIZ predvidena smiselna uporaba določb o izvršbi na nepremičnine se nanaša le na prodajo deleža (način izvršbe), ne posega pa v pravila o pristojnosti. Pristojnost Okrajnega sodišča v Kopru je tako podana zaradi splošnega pravila iz prvega odstavka 35. člena ZIZ.
izvršba – izvršilni naslov – dopolnilni izvršilni naslov – kvalificirane listine – načelo formalne legalitete – domneva o legitimaciji strank v postopku izvršbe – dokazovanje legitimacije strank v izvršbi – prehod terjatve ali obveznosti – javna listina – overjena listina – pravnomočna odločba, izdana v pravdnem postopku – izvršba proti družbeniku – bivši družbenik izbrisane družbe – ugovor dolžnika – družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) – prenehanje družbe – redno prenehanje družbe – prenehanje družbe po skrajšanem postopku – izbris družbe iz sodnega registra – zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti – pravni interes – razveljavitev sklepa o izvršbi – obseg preizkusa revizijskega sodišča – izvršilni stroški – stroški odgovora na zahtevo za varstvo zakonitosti
Izvršilno sodišče je zaradi načela stroge formalne legalitete vezano (poleg obstoja terjatve) tudi na domnevo o legitimaciji strank, ki so označene v izvršilnem naslovu. Izvršba se zato lahko opravi le proti osebi, ki je v izvršilnem naslovu opredeljena kot dolžnica, razen v izjemnih primerih iz 24. in 25. člena ZIZ, ko je pravno nasledstvo izkazano z „dopolnilnim izvršilnim naslovom“ oziroma listino, ki ima enako dokazno moč kot izvršilni naslov – z javno ali s po zakonu overjeno listino, če to ni mogoče, pa s pravnomočno sodbo, izdano v pravdnem postopku. Ugotavljanje prehoda terjatve ali obveznosti, ki ga s kvalificiranimi listinami ni mogoče dokazati, v izvršilnem postopku ni dopustno.
Ker lastni menici manjka bistvena sestavina „nepogojna obljuba plačila“, konkretna listina ne predstavlja pravnoveljavne menice. Takšna lastna menica je nična.
Izvršilno sodišče mora biti v fazi odločanja o ugovoru proti sklepu o izvršbi, seznanjeno z vsemi okoliščinami, ki lahko vplivajo na pristojnost sodišča v nadaljnjem sodnem postopku, saj sicer ne bi imelo podlage za racionalno odločanje.
ZIZ člen 35, 35/1, 40c, 40c/3. ZPP člen 17, 17/3, 25, 25/2.
spor o pristojnosti - izvršba – nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom
Ob upoštevanju določbe tretjega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je za odločitev o predlogu za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom še naprej pristojno Okrajno sodišče v Grosupljem, ki vodi izvršilno zadevo VL 56182/2012.
ZP-1 člen 15, 156, 156-4. ZP-1G. ZCes-1 člen 30, 30/3, 30/5, 31.
kršitev materialnih določb zakona – pravna opredelitev prekrška – pojem odgovorne osebe - odgovornost odgovorne osebe – voznik kot odgovorna oseba – osna obremenitev vozil na javnih cestah - preobremenjen prevoz
Odgovorne osebe (po noveli ZP-1G) niso (več) samo vodstveni in nadzorstveni organi oziroma osebe z nekim posebnim, nadrejenim položajem, odgovorne za zakonitost delovanja pravne osebe ali drugega subjekta, ampak vse osebe, ki so na kakršnikoli pravni podlagi pooblaščene opravljati delo v imenu, na račun, v korist ali s sredstvi pravne osebe (tudi zaposlen voznik, če prekršek stori z vozilom delodajalca).
Vozniku, ki opravlja preobremenjen prevoz, se izreče globa glede na težo kršitve
dovoljenost predloga za dopustitev revizije – dovoljenost revizije – kumulacija nedenarnih tožbenih zahtevkov – vrednost spornega predmeta – upoštevanje vrednosti vsakega posameznega zahtevka – vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe – nediferencirana vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije – stroški postopka – potrebni stroški – stroški odgovora na revizijo
Prva toženka se v reviziji neutemeljeno sklicuje na vrednost spora, označeno v sodbah sodišč nižjih stopenj (41.729,26 EUR), ki je povzeta iz tožbe, kjer je bila označena nediferencirano kljub objektivni in subjektivni kumulaciji nedenarnih tožbenih zahtevkov (zoper navadna sospornika) z različno dejansko in pravno podlago (drugi odstavek 41. člena ZPP). K morebitnemu drugačnemu sklepanju ne pripomore njeno enostransko in poljubno navajanje različne vrednosti spornega predmeta za primer predloga za dopustitev revizije (15.000,00 EUR), ki jo je označila v isti vlogi in ob povsem enakem izpodbijanem delu.
Stroški revizijskega odgovora, v katerem tožnik vsebinsko odgovarja na revizijo in predlaga njeno zavrnitev, niso bili potrebni, saj je revizijsko sodišče revizijo zaradi razlogov procesne narave zavrglo.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – presoja pritožbenih navedb - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - izčrpanje pravnih sredstev
Sodišču druge stopnje v obrazložitvi odločbe ni treba ponavljati zaključkov in njihovih obrazložitev, če ocenjuje, da razloge v zadostni meri podaja že sodba sodišča prve stopnje, posebej če pritožbeni razlogi ne podajajo nobenih novih argumentov za izpodbijanje sodbe sodišča prve stopnje.
dovoljenost revizije – odlog oziroma obročno odplačilo davčnega dolga – vrednostni kriterij – zavrženje revizije
Trditveno in dokazno breme glede izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Pri odločanju o zahtevi za odlog oziroma obročno odplačilo davčnega dolga, ki je bil revidentu odmerjen v posebnem postopku, ne gre za upravni spor, v katerem bi bili pravica ali obveznost izraženi v denarni vrednosti.
V zakonu taksativno naštete izključitvene razloge mora sodišče po uradni dolžnosti upoštevati ves čas postopka. Čim je podan kateri izmed teh razlogov, mora biti sodnik izločen, pa čeprav stranke postopka niti ne bi dvomile v njegovo nepristranskost.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - druga odločba - pomembno pravno vprašanje
Pravnomočen sklep o nadomestitvi kazni zapora z delom v splošno korist ni pravnomočna sodna odločba, s katero je bil končan kazenski postopek, temveč gre za drugo odločbo, ki se lahko z zahtevo za varstvo zakonitosti izpodbija le, če so podani pogoji po prvem odstavku 420. člena ZKP.
dopuščena revizija – tožba - negativna ugotovitvena tožba - pravni interes za tožbo - obstoj lastninske pravice
Revizija je bila dopuščena v smeri preizkusa pravilnosti stališča v pravnomočnem sklepu, da tožeča stranka nima pravnega interesa za konkretno negativno ugotovitveno tožbo.
Ker tožnik reviziji ni priložil predloga za dopustitev revizije, v postopku z revizijo pa se ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, je revizijsko sodišče revizijo zavrglo na podlagi 377. člena ZPP.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA – UPRAVNI SPOR
VS1014364
ZMZ člen 3, 3-3, 33. ZUS-1 člen 40, 40/3, 59. Uredba Sveta (ES), št. 343/2003 z dne 28. 2. 2003, o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države člen 3, 3/1, 16/1-e, 16/4, 19/2.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi Avstriji - razmere v odgovorni državi kot razlog za to, da se prosilca ne preda odgovorni državi - načelo nevračanja v izvorno državo - dokazno breme - izvedba dokaza z zaslišanjem stranke - kršenje človekovih pravic - Dublinska uredba
Če so izpolnjeni pogoji, predpisani v Dublinski uredbi, se prosilec preda v obravnavo pristojni državi, v tem primeru Avstriji, če ga ta sprejme, kar ga v tem primeru je, razen če so podane okoliščine, zaradi katerih bi bile prosilcu v odgovorni državi kršene človekove pravice, pri čemer je trditveno in delno tudi dokazno breme na prosilcu. V tem primeru pa prosilcu ni uspelo omajati prepričanja odločujočih organov, da se v Avstriji prosilcem za mednarodno zaščito kršijo človekove pravice in načelo o nevračanju, saj niti ne navaja informacij o tem, kot dokaz pa predlaga svoje zaslišanje.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006697
ZP-1 člen 155, 155/1-8, 155/2, 156, 156-3. URS člen 29, 31. ZVCP-1 člen 135. ZPrCP člen 110. KZ-1 člen 328.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – nerazumljivi razlogi – pravice obrambe – izvajanje dokazov – zavrnitev dokaznega predloga – kršitev materialnih določb zakona – prepoved ponovnega sojenja o isti stvari – prekršek in kaznivo dejanje - dolžnostna ravnanja ob prometni nesreči – zapustitev poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči
Stek je navidezen, če je storilec z enim ali več dejanji uresničil dejanski stan dveh ali več kaznivih dejanj oziroma prekrškov, ki so v takem medsebojnem odnosu, da jih je mogoče subsumirati samo pod zakonski opis enega kaznivega dejanja oziroma prekrška, ki izključuje uporabo ostalih.
Temeljna dolžnost udeleženca prometne nesreče je res poškodovanim osebam nuditi pomoč, ga pa to ne razbremeni drugih dolžnosti, ki mu jih nalaga drugi odstavek 135. člena ZVCP-1 oziroma drugi odstavek 110. člena ZPrCP, zato ni moč zaključiti, da bi bilo slednje vsebinsko in v celoti zajeto (konzumirano, izrabljeno) v kaznivem dejanju zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči ali da bi bil ta prekršek pogojen z izvršitvijo kaznivega dejanja tako, da brez njega kaznivega dejanja ne bi bilo mogoče storiti, oziroma da bi bilo to dejanje nujna predhodna faza kaznivega dejanja po prvem odstavku 328. člena KZ-1.
predlog za dopustitev revizije - postulacijska sposobnost - opravljen državni pravniški izpit - zavrženje predloga za dopustitev revizije
ZPP v tretjem odstavku 86. člena določa, da v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka opravlja pravna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. V naslednjem odstavku istega člena je predpisana izjema od pravkar navedenega pravila: izredna pravna sredstva lahko vlaga tudi stranka sama, brez kvalificiranega zastopnika (odvetnika), vendar le pod pogojem, da ima opravljen pravniški državni izpit. Sodna praksa, ki tem določbam sledi, je ustaljena in povsem enotna.