spor o pristojnosti - premoženjskopravni spor - fizična oseba - gospodarski spor - subjektivni kriterij za gospodarski spor
Tožeča stranka je fizična oseba in kot taka ne spada med subjekte, za katere se uporabljajo pravila o gospodarskih sporih (prvi odstavek 481. člena ZPP), zato v obravnavanem primeru ne gre za gospodarski spor.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
VS00040315
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZBan-2 člen 343, 361, 361/1. ZPPDFT-1 člen 15, 15/1. ZPP člen 214, 214/2.
dopuščena revizija - odločba o ugovoru proti odredbi o odpravi kršitev - odredba - odprava kršitev - pranje denarja - terorizem - neizvedba glavne obravnave - odločanje na seji - nesporno dejansko stanje - zavrnitev revizije
Iz določbe prvega odstavka 361. člena ZBan-2 jasno izhaja dvoje: (i) da je odločanje na seji dopustno ob nespornem dejanskem stanju in (ii) da je lahko sporno le tisto dejansko stanje, ki je pravno relevantno. Sporna so lahko le tista dejstva, ki so glede na (materialno)pravno normo pomembna za odločitev o pravici ali obveznosti stranke. Navajanje dejstev, ki glede na materialnopravno diagnozo spora za odločitev o tožbi v upravnem sporu sploh niso pomembna, ne pripelje do spornosti dejanskega stanja med strankama, kar bi izključevalo dopustnost odločanja na seji. Glavna obravnava torej ni potrebna, če gre za dokazovanje nespornih dejstev ali pravno nerelevantnih dejstev.
V konkretni zadevi dejstva niso bila sporna (ali revidentki v reviziji ne uspe prikazati, da bi bila sporna), pač pa je šlo v prvostopenjskem postopku za razreševanje materialnopravnih in procesnopravnih vprašanj. Zato se kot pravilen izkaže zaključek sodišča prve stopnje, da dejansko stanje med tožnico in toženko ni bilo sporno, kar utemeljuje odločanje na seji na podlagi prvega odstavka 361. člena ZBan-2. Glavna obravnava tako ni bila potrebna in je odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje nikalen. Koncentracija postopka na pravna ali zelo tehnična vprašanja pa predstavlja dopustno izjemo od izvedbe glavne obravnave v skladu s prvim odstavkom 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) po judikaturi Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP).
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče prve stopnje zadostilo načelu neposrednosti (4. člen ZPP), s tem ko je v tretjem ponovljenem postopku, ko je bila zadeva vrnjena v ponovno sojenje prvostopnemu sodišču - drugemu sodniku, kljub izrecnemu nasprotovanju tožene stranke, zapisnike zaslišanj zgolj prebralo?
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
VS00044583
ZBan-2 člen 334, 334/3. ZZUSUDJZ člen 1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - pridobitev kvalificiranega deleža v banki - zahteva za pridobitev dovoljenja - COVID-19 - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - tek procesnega roka - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) učinkuje v razmerju do procesnega roka, kot ga določa Zakon o bančništvu (ZBan-2) v tretjem odstavku 334. člena.
KZ-1 člen 240, 240/1, 204/2, 245, 245/1, 245/2, 245/3. ZGD-1 člen 248, 248/1.
zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - pranje denarja - pridobivanje lastnih delnic - nedovoljena finančna asistenca pri pridobivanju lastnih delnic - enotna finančna operacija - krivda - eventualni naklep
Obsojenčevo poplačevanje kredita, opisano pod točko 1/2 izreka prvostopenjske sodbe, predstavlja sestavni del (realizacijo) nedovoljene finančne asistence pri pridobivanju lastnih delnic, na kateri temelji že očitek kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po prvem in drugem odstavku 240. člena KZ-1, zato njegovih ravnanj v tem delu ni mogoče šteti za samostojno kaznivo dejanje pranja denarja po tretjem, drugem in prvem odstavku 245. člena KZ-1.
Kaznivo dejanje pranja denarja je v temeljni obliki mogoče storiti tudi z eventualnim naklepom.
ZKP člen 427. ZP-1 člen 68, 171. ZPrCP člen 49, 49/1-2, 101, 101/4.
postopek o prekršku - policist - hitrost vožnje - prekoračitev najvišje dovoljene hitrosti - nujna vožnja - nujne operativne naloge policije - prikriti preiskovalni ukrepi - svetlobni in zvočni signali - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev - načelo iskanja materialne resnice
Sodišče prve stopnje se je pri presoji zahteve za sodno varstvo tako utemeljeno oprlo na določbo 2. točke prvega odstavka 49. člena ZPrCP.
Že iz jezikovne razlage te določbe je razvidno, da omejitve hitrosti na njeni podlagi med drugim ne veljajo za vozila policije le v primeru, kadar policisti izvajajo prikrita preiskovalna dejanja iz svoje pristojnosti. Jezikovno razlago podpirata tudi teleološka in sistematična razlagalna metoda. Namen zakona zagotovo ni, da za voznike policijskih vozil na splošno ne bi veljali cestno prometni predpisi, temveč ravno nasprotno: da policisti z vožnjo, ki je skladna s cestno-prometnimi predpisi, dajejo zgled ostalim udeležencem cestnega prometa. Zakonodajalec je zato restriktivno določil, v katerih primerih (ob izključitvi protipravnosti), policistom ni treba upoštevati cestno-prometnih predpisov. Iz sistematike ZPrCP je tako razvidno, da policistom ni treba upoštevati prometnih pravil in prometne signalizacije, le kadar so na tako imenovani nujni vožnji, na katero opozarjajo z vklopljenimi svetlobnimi in zvočnimi signali, in med izvajanjem prikritih preiskovalnih dejanj iz svoje pristojnosti (določba 49. člena ZPrCP).
Med nujne operativne naloge je vsekakor mogoče šteti tudi izvajanje prikritih preiskovalnih dejanj, ki se opravljajo na podlagi dovoljenja državnega tožilca oziroma preiskovalnega sodnika. Sodišče bi zato v skladu z načelom iskanja materialne resnice iz 68. člena ZP-1 moralo raziskati kakšna je bila v obravnavanem primeru vsebina nujnih operativnih nalog, na katere se je v zahtevi za sodno varstvo skliceval storilec prekrška.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - pavšalne navedbe - zavrnitev predloga
Trditve, da naj bi dvom o nepristranskosti pristojnega višjega sodišča vzbujala okoliščina, da je njegov predsednik Novomeščan, pri razumnem človeku oziroma percepciji javnosti ne morejo vzbuditi upravičenega dvoma o objektivni nepristranskosti sojenja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00042918
ZPP člen 263, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 131, 131/1, 352, 352/1. ZZK-1 člen 6. Konvencija o pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah v tujini (Haaška konvencija) člen 7, 11.
predlog za dopustitev revizije - škoda zaradi nemožnosti vknjižbe v zemljiško knjigo - odškodninska odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - nedopustno ravnanje - nastanek škode - fiktivna darilna pogodba - zamudna sodba - aktivna in pasivna legitimacija - vknjižba v zemljiško knjigo - pridobitev lastninske pravice - publicitetno načelo - načelo neposrednosti - zastaranje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - zaslišanje stranke - Haaška konvencija
Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.
predlog za izločitev višjih sodnikov - izvršilni postopek - nepopolna in nerazumljiva vloga - prenehanje sodniške funkcije - pravni interes - zavrženje zahteve za izločitev
Izpodbijana odločitev ni pomanjkljiva iz razloga, ker sodišče ni navedlo konkretnega datuma prenehanja sodniške funkcije za posameznega sodnika. Bistveno je le, da sodniki ob presoji zahteve za njihovo izločitev sodniške funkcije več ne opravljajo.
ZN člen 6. SPZ člen 142, 142/3, 171, 177, 177/1. Uredba o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin (2004) člen 21.
povrnitev premoženjske škode - odškodninska odgovornost notarja - neposestna zastavna pravica na premičninah - vpis zastavne pravice - register neposestnih zastavnih pravic - vpis v register - soglasje volj - SPZ - smiselna uporaba določb zakona - dopuščena revizija
Notar mora kot nosilec javne službe, ne da bi bilo za to potrebno posebno naročilo, nemudoma poskrbeti za vpis neposestne zastavne pravice v register neposestnih zastavnih pravic, razen če stranke pravnega pravila iz tretjega odstavka 142. člena SPZ, ki se za presojo pravnega razmerja med pogodbenimi strankami uporablja le podrejeno, niso uredile drugače. Prav to pa so storile v konkretnem primeru.
določitev pristojnosti po višjem sodišču - bivališče pravdne stranke - dokazni postopek - ogled kraja - zaslišanje policista - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti
Tožnik ima stalno prebivališče na območju Okrajnega sodišča na Ptuju, prav tako zavarovanec tožene stranke, ki ga bo treba zaslišati; potrebno bo opraviti ogled kraja škodnega dogodka, ki je na območju tega sodišča, ter zaslišati policiste s policijske postaje Podlehnik (ki je z območja istega okrajnega sodišča), ki so opravili ogled prometne nesreče. Ker ne gre za izključno pristojnost predložitvenega sodišča, Vrhovno sodišče ocenjuje, da je predlog tožene stranke, da se zadeva prenese v sojenje pred Okrajno sodišče na Ptuju, utemeljen.
ZPP člen 180, 180/1, 181, 181/2, 367a, 367a/1, 367a/2.
dopuščena revizija - kazenska sodba - odvzem premoženjske koristi - oblika tožbenega zahtevka - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- kakšna mora biti vsebina tožbenega zahtevka (dajatveni ali ugotovitveni zahtevek), ki ga neposredno proti obsojencu iz kazenskega postopka uveljavlja oškodovanec,
- ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo.
ZPP člen 25, 25/2. ZIZ člen 15, 166, 166/2. ZS člen 114, 114/3. ZS-H člen 24, 24/1.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izvršba na nepremičnine - katastrska občina - oprava izvršbe
Območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč je določeno s katastrskimi občinami (tretji odstavek 114. člena Zakona o sodiščih). Ker Vlada Republike Slovenije ni izdala uredbe, s katero bi določila katastrske občine, ki obsegajo območje posameznega okrajnega sodišča, se za območje krajevne pristojnosti okrajnih, okrožnih in višjih sodišč štejejo območja, ki so veljala do dneva uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih (prvi odstavek 24. člena ZS-H). Katastrske občine, ki spadajo v določen sodni okraj, so tako še vedno določene z Zakonom o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območij občine ter območjih občin, o čemer se je Vrhovno sodišče že večkrat izreklo.
predlog za določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - pavšalne navedbe - zavrnitev predloga
Pavšalne in dokazno nepodprte navedbe o preteklih nezakonitih in krivičnih odločitvah pristojnega višjega sodišča ne pomenijo tehtnega in utemeljenega razloga, ki bi pri razumnem posamezniku ter v očeh javnosti lahko vzbudil dvom o nepristranskosti sojenja v konkretni zadevi.
ZOR člen 210, 219, 360, 383. OZ člen 355, 360. ZPP člen 7, 180.
nadomestilo za uporabo - plačilo uporabnine - uporaba tuje stvari v svojo korist - neupravičena pridobitev - verzija - kršitev pogodbe - pričakovalna pravica - zastaranje - ugovor zastaranja - prerekanje - procesno dejstvo - navajanje procesnih dejstev - nepremagljive ovire - podlaga terjatve - pravnomočna sodba o podlagi terjatve - dopuščena revizija
Za presojo zahtevka zaradi uporabe tuje stvari trenutek tožničinega vpisa v zemljiško knjigo ni bil bistvenega pomena. Pojma "tuja stvar" ni mogoče razumeti v najožjem semantičnem pomenu, kot antipod pojmu "lastna stvar" ali "stvar, ki je predmet lastnine". Prav povezava s splošnim pravilom neupravičene pridobitve pove, da je do nadomestila za uporabo (uporabnine) upravičen tudi tisti, ki na stvari sicer nima lastninske pravice, ima pa kako drugo pravico, ki ga upravičuje do njene uporabe, bodisi obligacijsko pravico, ki mu daje upravičenje uporabljati stvar (npr. pravice najemnika), stvarno pravico (npr. užitek), ali, kot je bilo v konkretnem primeru, pričakovalno pravico.
Če naj sodišče ugovor zastaranja zavrne, ga mora praviloma upnik v pravdi pred tem prerekati. Vendar to prerekanje ne pomeni sklicevanje na abstraktni dejanski stan katerega od primerov zadržanja, torej na katero od določb o zadržanju zastaranja, temveč pomeni navajanje konkretnih življenjskih dejstev, ki se prilegajo kateremu od abstraktnih dejanskih stanov zadržanja. Posebnost obravnavanega primera pa je, da je bila tožnica tega razbremenjena. Dejstvo obstoja pravnomočne zavrnitve podlage zahtevka za uporabnino je bilo namreč že samo po sebi vključeno v procesno gradivo.
Pri presoji, da pomeni pravnomočna sodba o izključitvi podlage za obstoj terjatve nepremagljivo oviro za njeno sodno uveljavitev, je ključno, da tak položaj, dokler traja, upniku ne daje nobene možnosti, da bi svojo terjatev sodno izterjal, oziroma da gre za obstoj okoliščin, zaradi katerih so možnosti uveljavljanja zahtevka zgolj hipotetične, brez resničnih možnosti za uspeh.