Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1. URS člen 22. ZBan-2 člen 60, 60/1, 267, 267/1, 354, 356, 356/4, 359, 361, 361/1, 361/2. ZUS-1 člen 20, 20/2, 20/3, 59, 59/1, 59/2, 59/2-2.
dopuščena revizija - pridobitev kvalificiranega deleža v banki - nadzor in ukrepanje Banke Slovenije - odsvojitev delnic - usklajeno delovanje - delničarski sporazum - postopek sodnega varstva - sporno dejansko stanje - glavna obravnava v upravnem sporu - odločanje sodišča brez glavne obravnave - odločanje na seji - izvajanje dokazov po uradni dolžnosti - prepozen dokazni predlog - zavrnitev revizije
359. člen ZBan-2 je specialna določba in razen prav v izjemnih primerih izključuje uporabo drugega odstavka 20. člena ZUS-1. Glede na podrejeno uporabo ZUS-1 in določbo (tretjega odstavka) 20. člena ZUS-1 sicer ta določba v ZBan-2 sploh ne bi bila potrebna.
V okoliščinah obravnavane zadeve tudi po določbi drugega odstavka 20. člena ZUS-1 sodišču ne bi bilo treba opraviti glavne obravnave. Vrhovno sodišče je že sprejelo stališče, da je sojenje na seji glede na 2. alinejo 2. odstavka 59. člena ZUS-1 dopustno, ko stranka uveljavlja nedovoljene tožbene novote oziroma nepomembna (nerelevantna) dejstva in dokaze. V takem primeru gre pravzaprav za to, da so razlogi, ki jih uveljavlja stranka, v toliki meri zgrešeni oziroma nedopustni, da se na dejansko in dokazno podlago, na kateri temelji izpodbijani upravni akt, niti približno ne nanašajo. Izključitev dejstev in predlaganih dokazov iz teh procesnih oziroma iz materialnopravnih razlogov pa pomeni, da relevanten preostanek procesnega gradiva tvori le podlaga, ki je med strankama nesporna. V upravnem sporu torej ne velja načelo materialne resnice v takem kontekstu, da bi moralo sodišče po uradni dolžnosti v celoti in po resnici ugotavljati dejansko stanje. To pomeni, da gre pri pooblastilu za zbiranje dokazov za možnost sodišča in ne njegovo dolžnost. Kljub omejenemu preiskovalnemu načelu ima torej stranka dolžnost, da predloži dokaze iz svoje sfere.
Odgovor na prvo dopuščeno vprašanje (ali je Upravno sodišče RS kršilo pravico tožeče stranke do glavne obravnave iz prvega odstavka 59. člena ZUS-1, pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS in pravico do poštenega sojenja iz prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ker je kljub spornemu dejanskemu stanju odločilo brez javne glavne obravnave) je torej nikalen. Drugo vprašanje pa ni relevantno, saj, kot se je izkazalo, drugi odstavek 20. člena ZUS-1 ne predstavlja pravne podlage za odločitev v zadevi.
zastavna pravica na denarni terjatvi - anticipirana zastavna pravica - rubež denarne terjatve - stečajni postopek nad dolžnikom - ločitvena pravica - nastanek ločitvene pravice - nadaljevanje poslovanja - bodoče terjatve - terjatev, nastala po začetku stečajnega postopka - razpolagalna sposobnost - načelo enakega obravnavanja upnikov - dopuščena revizija
Tožnica je pridobila zastavno pravico na obstoječih in bodočih denarnih terjatvah toženke s sklepom o rubežu. Nad toženko se je v vmesnem času začel stečajni postopek, sodišče pa je dovolilo nadaljevanje poslovanja v razmerju, v katerem so nastajale denarne terjatve, ki so bile predmet sklepa o rubežu.
Ločitvena pravica tožnice je veljavno nastala le na denarnih terjatvah, nastalih do začetka stečajnega postopka. Za veljaven nastanek ločitvene pravice je namreč odločilna razpolagalna sposobnost dolžnika, ki jo ta z začetkom stečajnega postopka izgubi. Tudi kadar gre za prisilni nastanek zastavne pravice in nastanek ni odvisen od voljnega ravnanja dolžnika, temveč nastane s samim nastankom terjatve, se mora terjatev vsaj za ti. juridično sekundo ustaviti v premoženjski sferi dolžnika.
Na terjatvi, ki nastane po začetku stečajnega postopka, ko dolžnik ni več razpolagalno sposoben, zato ne more nastati niti zastavna pravica na podlagi sklepa o rubežu. Tudi nadaljevanje poslovanja stečajnega dolžnika ni razlikovalni element v zvezi z vprašanjem možnosti veljavnega nastanka ločitvene pravice po začetku stečajnega postopka. Dovoljenje sodišča stečajnemu dolžniku, da nadaljuje s poslovanjem, po veljavni pravni ureditvi v ničemer ne vpliva na položaj upnika. Poslovanje stečajnega dolžnika tudi ne pomeni morebitne ponovne pridobitve razpolagalne sposobnosti.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - stranke v postopku - fizična oseba
Tožena stranka je fizična oseba in kot taka ne sodi med subjekte, za katere se uporabljajo pravila o gospodarskih sporih, zato v obravnavanem primeru ne gre za gospodarski spor.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VS00036283
ZZVZZ člen 63, 65, 66. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - javni sektor - plače javnih uslužbencev - kolektivna pogodba za javni sektor - aneks h kolektivni pogodbi - zdravstvena dejavnost - cena zdravstvenih storitev - kalkulacija cen
Revizija se dopusti glede vprašanja kakšna je pravilna razlaga določila Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2017: "Če Vlada Republike Slovenije in reprezentativni sindikati javnega sektorja sprejmejo Aneks h kolektivni pogodbi v javnem sektorju, ki bi urejal spremembo višine plač v javnem sektorju in druga vprašanja, ki zadevajo plače v javnem sektorju, ali v primeru sprememb Zakona o sistemu plač v javnem sektorju oziroma drugega predpisa, ki ureja to področje, se v kalkulacijah cen zdravstvenih storitev avtomatično upoštevajo sprejete spremembe;" koga ta določba zavezuje in na kakšen način.
GRADBENIŠTVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI SPOR
VS00035184
ZUS-1 člen 32, 74, 74/1. ZPP člen 214, 214/2. ZGO-1 člen 146, 146/3.
odložitvena začasna odredba - inšpekcijski ukrep gradbenega inšpektorja - ustavitev in odstranitev gradnje - nastanek težko popravljive škode - dopustno navajanje novih dejstev - priznano dejstvo - zmotno ugotovljeno dejansko stanje - ugoditev pritožbi
Uporaba objekta B je bila z odločbo pristojnega organa prepovedana. Ob taki prepovedi z upravno inšpekcijsko odločbo in zaradi njenih takojšnjih učinkov pritožniku začasna odložitev rušenja objekta C ne bi omogočila tega, za kar si prizadeva – nadaljnje uporabe objekta B za poslovno dejavnost – in v tem delu ne bi preprečila nastanek zatrjevane škode. Ob tem je neutemeljeno še pritožnikovo zavzemanje za tako razlago 32. člena ZUS-1, po kateri naj bi z začasno odredbo že v tem upravnem sporu lahko zaščitil svoje pričakovanje, da bo uporaba objektov A in B postala zakonita, in s tem povezano zavzemanje, naj se nesuspenzivna pravna sredstva zoper odločbe gradbenega inšpektorja iz tretjega odstavka 146. člena ZGO-1 glede objektov A in B obravnavajo s suspenzivnimi učinki.
Ker pa sodišče prve stopnje ni imelo podlage za zavrnitev predlagane začasne odredbe zaradi prepovedi uporabe objekta A, saj je bila odločba o tem odpravljena še pred izpodbijano odločitvijo sodišča prve stopnje, je Vrhovno sodišče zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. V njem bo moralo presoditi pritožnikove navedbe o škodi, ki naj bi bila povzročena zaradi otežkočenega (onemogočenega) dostopa do objekta A, saj te zaradi zmotne ugotovitve o prepovedi uporabe objekta A še niso bile predmet obravnave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
VS00041995
SPZ člen 42. ZUreP-2 člen 204. ZUP člen 224, 224/1, 225, 225/4, 281, 281/1. ZUS-1 člen 32, 32/2. ZDen člen 66.
pridobitev lastninske pravice na podlagi odločbe državnega organa - ničnost odločbe o denacionalizaciji - upravna odločba - začetek učinkovanja odločbe - pravne posledice odprave in razveljavitve odločbe - dopuščena revizija
Upravna odločba, da se pravnomočna odločba o denacionalizaciji o vrnitvi nepremičnine izreče za nično, s trenutkom dokončnosti učinkuje za nazaj, vse do dneva izdaje odpravljene odločbe, torej vzpostavlja stanje, kot da (nična) odločba sploh ni bila izdana.
Če se odločba izreče za nično, se po prvem odstavku 281. člena ZUP odpravijo pravne posledice, ki so iz nje nastale. Dokončen izrek o ničnosti denacionalizacijske odločbe o vrnitvi premoženja torej vzpostavlja stanje za nazaj, kot da ta odločba sploh ne bi bila izdana. Ker odločba učinkuje z dokončnostjo, zemljiškoknjižno stanje ne odraža pravega lastninskega stanja. Za to pravdo ni pomembno, na kakšen način bo zainteresirana oseba poskrbela za pravilnost vpisa v zemljiško knjigo, ampak je odločilno, da ob zaključku glavne obravnave tožnica ni bila lastnica nepremičnine. Zato ji je sodišče utemeljeno odreklo pravno varstvo, ki ga uživa lastnik, in upravičenja, ki iz lastninske pravice izvirajo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00035020
ZPP člen 2, 182, 182/3. URS člen 23. OZ člen 40, 255. ZFPPIPP člen 271.
prodajna pogodba - nedopusten nagib - navidezna pogodba (simulirana pogodba) - slamnati kupec - ničnostna tožba - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj izven stečaja - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj v stečaju - osebni stečaj - eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov na aktivni strani - primarni tožbeni zahtevek - delno zavrženje tožbe - pravica do sodnega varstva
Zavrženje tožbe v zvezi s primarnim tožbenim zahtevkom avtomatično in samo po sebi ne zahteva tudi zavrženja tožbe glede podrednega zahtevka. V 182. členu ZPP je tako res določeno, da sodišče o podrednem zahtevku odloči, če je pred njim postavljen zahtevek neutemeljen. A namen te določbe je, tožniku zagotoviti pravno varstvo, kot ga želi: o zahtevkih odločiti po z njegove strani določenem vrstnem redu. Če se izkaže, da do primarno uveljavljenega varstva ni upravičen, je torej treba presoditi, ali mu je to mogoče zagotoviti v okviru drugega (podrednega) zahtevka.
Zavedanje dolžnika (in pogosto tudi osebe s katero je bilo dejanje sklenjeno ali v korist katere je bilo opravljeno), da bo zaradi pravnega dejanja upnik oškodovan, je pogoj za njegovo uspešno izpodbijanje. Sklenitev posla ob takšnem zavedanju, je (lahko) vsebinsko podobna sklenitvi posla z (nedopustnim) nagibom dolžnika (in njegovega pogodbenega partnerja), da upnika izigrata (preprečita ali zmanjšata možnosti za njegovo poplačilo). Ključna razlika je v tem, kakšna je bila ob sklenitvi posla volja (oziroma kakšen je bil namen) pogodbenih strank. Če sta se zgolj zavedali, da obstaja možnost oškodovanja upnikov, je dejanje izpodbojno. Če pa je bil njun namen (in s tem ključen nagib za sklenitev pogodbe) prav oškodovanje upnikov, je primernejša ničnostna sankcija.
Odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje ali lahko obstaja služnostna pravica na stvari v solastnini in ali ta preneha, kadar so podane okoliščine iz prvega odstavka 224. člena SPZ, je pritrdilen.
kršitev osebnostnih pravic - razžalitev dobrega imena in časti - pravica do časti in dobrega imena - pravica do izjave - žaljiva izjava - test sorazmernosti - kolizija ustavnih pravic - kolizija med svobodo izražanja ter pravico do dobrega imena in časti - svoboda izražanja v sodnem postopku - povrnitev nepremoženjske škode - protipravnost - dopuščena revizija
Pri omejevanju svobode izražanja v sodnih postopkih gre za pomembna pravna vprašanja, ki jih je treba obravnavati v okviru 39. člena Ustave.
Zaradi napačnega materialnopravnega pristopa pri reševanju kolizije med pravico do svobode izražanja in pravico do varstva časti in dobrega imena je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Pri reševanju kolizije med pravico do svobode izražanja in pravico do varstva časti in dobrega imena je treba upoštevati tudi predhodno ravnanje razžaljene osebe. Nižji sodišči sta se osredotočili izključno na okoliščine v zvezi s kršitvijo tožničine pravice do časti in dobrega imena.
Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo, da ponavljanje pritožbenih navedb, brez pojasnila, zakaj naj bi bil odgovor pritožbenega sodišča napačen, revizije ne more utemeljiti.
ZOPNI člen 5, 5/3, 7, 7/2, 10, 10/1, 10/1-2, 34, 34/1, 34/2. ZPP člen 367a, 367a/1, 377, 385, 385/3.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - odvzem premoženja nezakonitega izvora - premoženje nezakonitega izvora - odsvojitev premoženja - javni interes - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti
Merila za dopustitev revizije oziroma zahteve za varstvo zakonitosti so enaka - izpolnjen mora biti standard pomembnega pravnega vprašanja (prvi odstavek 367.a člena ZPP in tretji odstavek 385. člena ZPP), zato zahteve za varstvo zakonitosti Vrhovnega državnega tožilstva, ki jo je vložilo po prejemu sklepa o zavrnitvi predloga za dopustitev revizije in pri tem uveljavljalo bistveno enake razloge, ni mogoče vsebinsko obravnavati. Iz načela ekonomičnosti postopka in poštenega izvrševanja procesnih pravic izhaja dolžnost izbire najbolj racionalne izmed zakonsko predvidenih možnosti za enako kvalitetno uresničitev cilja varovanja javne koristi. Upravičeno je pričakovanje, da bo Vrhovno državno tožilstvo, ki je zastopalo tožnico že ob vložitvi predloga za dopustitev revizije, v revizijskem postopku izčrpalo vse relevantne okoliščine, ki bi lahko vplivale na presojo Vrhovnega sodišča o pomembnosti konkretnega pravnega vprašanja.
ZPP dovoljuje revizijo pod pogojem, da je bila predhodno dopuščena. V obravnavanem primeru je bila dopuščena po predlogu zakonitega udeleženca, tj. Skupnosti vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe P., revizijo pa je vložil predlagatelj, ki je sicer eden od etažnih lastnikov te stavbe. Vložil jo je torej drug udeleženec nepravdnega postopka in ne tisti, na predlog katerega je Vrhovno sodišče revizijo dopustilo. Oseba (stranka, udeleženec), ki ni vložila predloga za dopustitev revizije, pa pravice do revizije nima. Izjema bi lahko bila podana, če bi bil vlagatelj revizije s predlagateljem dopustitve revizije v razmerju enotnih sospornikov, zaradi česar se tudi nanj razteza učinek aktivnih koristnih dejanj drugega sospornika (196. in 197. člen ZPP). Za tak primer tu ne gre, saj na strani predlagatelja nastopa en sam etažni lastnik kot samostojni formalni udeleženec postopka.
povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - poškodba učenca pri športni vzgoji - odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost - odgovornost šole - pojem nevarne dejavnosti - pojem nevarne stvari - tarzanka - dopuščena revizija
Izvajanje vaje na kombiniranem preprijemalnem plezalu (t. i. "tarzanki"), ki se opravlja v okviru poučevanja telesne vzgoje v srednji šoli, ne predstavlja neobičajne nevarnosti s tako velikim tveganjem, da bi ga bilo mogoče opredeliti kot nevarno dejavnost v smislu drugega odstavka 131. člena OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VS00035860
ZPP člen 319.
pravnomočnost - menica - lastna menica - objektivna identiteta tožbenega zahtevka - res iudicata - temeljni posel - plačilo na podlagi temeljnega (kavzalnega) pravnega posla - objektivna in subjektivna identiteta tožbenega zahtevka - dopuščena revizija
V 319. členu ZPP je opredeljen institut pravnomočnosti sodbe kot vezanost sodišča in strank na vsebino sodne odločbe in kot prepoved ponovnega razpravljanja o isti stvari. S tem pa je povezano vprašanje identitete stvari.
V obravnavanem pravdnem postopku je tožnica svoj zahtevek za plačilo 9.279,22 EUR s pripadki zoper toženca utemeljevala tako na temeljnem pravnem poslu kot na menici. To pomeni, da se tožničin zahtevek nanaša na različna historična dogodka, se pravi na različno dejansko podlago, ki jo po določilu prvega odstavka 186. člena ZPP mora vsebovati vsaka tožba.
Subjektivna identiteta je torej podana, saj sta pravdni stranki isti, objektivna identiteta tožbenih zahtevkov pa v I. in II. točki izreka sodbe sodišča prve stopnje ni podana.
ravnomočnost - lastna menica - res iudicata - identični tožbeni zahtevek - objektivna in subjektivna identiteta tožbenega zahtevka - plačilo na podlagi menice - plačilo na podlagi temeljnega (kavzalnega) pravnega posla
nepremičninsko posredovanje - posredniška pogodba - pogodba o nepremičninskem posredovanju - odgovornost za delavca - kršitev pogodbe - povrnitev premoženjske škode - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zmotna uporaba materialnega prava
Z vidika (ne)pravilne uporabe materialnega prava je sklicevanje na 147. člen OZ eksistencialno odvisno od trditvene podlage oziroma na njej temelječe ugotovitve dejanskega stanja.
Res je, da pri uporabi 147. člena OZ po sodni praksi ni ključen le obstoj pogodbe o zaposlitvi, a mora vseeno iti vsaj za dejanskega delavca oziroma delodajalca v takem pomenu. To pomeni, da zahteva spodnja premisa sodniškega silogizma - veliko več kot le to, kar uveljavlja v reviziji (tj. ugotovitve glede zastopanja oziroma prejema končne koristi).
OZ člen 82, 83, 120, 121. URS člen 25. ZPP člen 380, 380/1.
dopuščena revizija - nezgodno zavarovanje - zavarovalna pogodba - razlaga splošnih zavarovalnih pogojev - izplačilo zavarovalnine - dnevno nadomestilo zaradi začasne nezmožnosti za delo - prenehanje delovnega razmerja zaradi upokojitve - status kmeta - upokojenec - razlaga v korist druge pogodbene stranke - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba odločbe sodišča prve stopnje
Splošni pogoji zavarovanja morajo biti takšni, da zavarovancem omogočajo realno presojo v njih podane vsebine zavarovalnega razmerja, vključno z obsegom zavarovalnega jamstva. Omejitve zavarovalnega jamstva določi zavarovalnica. Zgoraj povzete določbe ZAN 100/05 in 01-NEZ-1/08 niso tako jasne, da bi brez dvoma plačilo dnevnega nadomestila omejevale le na delo po pogodbi o delu oziroma za čas trajanja delovnega razmerja. Nasprotno: navedena 11. točka četrtega odstavka 15. člena 01-NEZ-1/08 celo ureja, kako se ugotavlja čas aktivnega zdravljenja v primeru, ko zavarovanec ni zaposlen. To pa pomeni, da je treba te določbe splošnih pogojev razlagati v korist tožnika, torej, da gre po vseh pogodbah zavarovancu dnevno nadomestilo tudi za čas, ko ni mogel opravljati kmečkih opravil.