CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00040560
SPZ člen 92. OZ člen 101, 111, 111/2, 111/3. ZZK-1 člen 243, 243/2-2. ZFPPIPP člen 265, 265/2, 266, 266/1, 268, 268/4, 354, 354/1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - izbrisna tožba - razveza pogodbe - sočasnost izpolnitve - stečajni postopek - začetek stečajnega postopka - posledice začetka stečajnega postopka
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno zavrnilo ugovor sočasne izpolnitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00041320
ZFPPIPP člen 59, 296. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - odškodnina zaradi smrti bližnjega - prijava terjatve v stečajnem postopku - prenehanje terjatve - dajatveni zahtevek
Revizija se dopusti glede vprašanja pravilne uporabe določb (zlasti 59. člena in 296. člena) ZFPPIPP ter v zvezi s tem glede vprašanj:
- ali gre v konkretnem primeru za terjatve, ki jih je po določbah ZFPPIPP treba prijaviti v stečajnem postopku nad prvo toženko, ali so te terjatve zaradi neprijave v stečajnem postopku prenehale in ali imajo tožniki za vložitev tožbe sploh pravni interes; in
- ali je dajatveni zahtevek tožnikov glede na določbe ZFPPIPP pravilen.
plačilo sodne takse - zakonski rok - podaljšljivost roka za plačilo sodne takse
Rok iz 105.a člena ZZP, v katerem mora stranka plačati sodno takso oziroma predlagati njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, je določen v 34. členu ZST-1 in je zakonski, kot tak pa ni podaljšljiv.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00039418
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZZZDR člen 51, 51/2, 57, 57/1. OZ člen 39, 39/2.
predlog za dopustitev revizije - skupno premoženje zakoncev - sporazum o delitvi skupnega premoženja - upnikova zahteva za določitev deleža na skupnem premoženju - izigravanje upnikov - nedopustna podlaga - nemoralen pravni posel - ničnost sporazuma - obseg skupnega premoženja - življenjska in ekonomska skupnost - načelo realne subrogacije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.
Zakon tudi za sodna pisanja, za katera izrecno predpisuje, da jih je treba vročiti naslovniku osebno, dopušča v primeru, če naslovnik vročevalcu ni dosegljiv in osebna (neposredna) vročitev pisanja zato ne uspe, drugačne možnosti vročitve, in sicer najprej nadomestno vročitev, nato pa vzpostavlja fikcijo vročitve. Za nastop fikcije vročitve določa pravila in roke, ki morajo biti v takem primeru spoštovani.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - sodnik sodišča iz okrožja pristojnega sodišča kot stranka v postopku - poslovanje v isti sodni stavbi - ugoditev predlogu
Okoliščine, da je druga toženka sodnica okrajnega sodišča, ki je organizacijska enota pristojnega okrožnega sodišča, obe sodišči imata sedež na istem naslovu, sodniki obeh sodišč pa se med seboj poznajo in se srečujejo, narekujejo prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno okrožno sodišče.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nepravdni postopek - videz nepristranskosti sodišča - sodnik sodišča iz okrožja pristojnega sodišča kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
predlog za določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - zakoniti zastopnik stranke kot uslužbenec pristojnega sodišča - največje sodišče v državi
Okrožno sodišče v Ljubljani je največje prvostopenjsko sodišče v državi in ima posledično tudi največ uslužbencev, zato za delegacijo pristojnosti ne zadošča, da je zakonita zastopnica predlagateljice pri njem zaposlena, temveč bi morala biti izkazana ožja povezanost s sodniki družinskega oddelka.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je na podlagi dejstev, ki so bila ugotovljena v konkretnem primeru, materialnopravno pravilen sklep sodišča, da znaša soprispevek tožnika kot oškodovanca k nastali škodi 65 %, in ali je tak odstop sodišča od ustaljene sodne prakse utemeljen.
Zvišani tožbeni zahtevek se v konkretnem primeru ni nanašal na „isto vrsto škode“, saj je tožnica uveljavljala nov (dodaten) zahtevek za plačilo nadomestila (na podlagi dodatnih treh odločb) poleg obstoječega. Ni šlo torej le za povišanje zahtevka, ki bi pomenilo nepravo spremembo tožbe, saj ni šlo za isti predmet spora.
Pri denarnih zahtevkih je istovetnost zahtevka po naravi stvari mogoče ugotavljati le v zvezi z dejansko podlago. Tožnik je zahteval plačilo nadomestila na podlagi več različnih denacionalizacijskih odločb, kar pomeni, da ni zahteval plačila istega zneska. Torej ni šlo za istovetnost zahtevkov, temveč za objektivno kumulacijo (tožnik je postavil več tožbenih predlogov, ki jih je uveljavljal kumulativno).
Sodišče mora paziti, da z razlago tožbenega zahtevka ne krši načela dispozitivnosti in v sodbi ne sme odločiti mimo meja zahtevka. Omenjeno načelo sodišče omejuje tudi pri dajanju vsebinskih napotkov v zvezi z zahtevo za popravo oziroma dopolnitev vloge.
Po presoji Vrhovnega sodišča v obravnavanem primeru niso bile podane okoliščine, ki bi narekovale posebno obravnavo zastaranja. V skladu s 360. členom OZ zastaranje ne teče ves tisti čas, ko upnik zaradi nepremagljivih ovir ni mogel sodno uveljavljati izpolnitve obveznosti. Ovir, ki bi tožnici nesorazmerno otežile (ali celo dejansko preprečile) uveljavljanje tožbenega zahtevka na podlagi spornih treh denacionalizacijskih odločb, v konkretnem primeru ni bilo.
URS člen 39, 40, 74. ZMed člen 26, 26/4, 27, 27/1, 27/4, 27/8, 31, 31/1, 31/1-2.
mediji - TV oddaja - objava popravka - pravica do objave popravka - izguba pravice - razlogi za zavrnitev objave popravka - odklonilni razlog - zavrnitev sodelovanja v oddaji - prekluzija - sporočilnost objave
V ZMed ni zakonske podlage za omejevanje ugovorov odgovornega urednika v pravdi, četudi ta poprej ni ravnal v skladu z osmim odstavkom 27. člena ZMed. Za prekluzijo, ki pomeni močno omejitev obrambnih možnosti tožene stranke, bi morala obstajati izrecna zakonska podlaga.
neupravičena pridobitev - prodaja nepremičnine - vrnitev danega - nepošteni pridobitelj - nepoštenost - pravni standard - zamudne obresti - dopuščena revizija - začetek teka zamudnih obresti
Nepošteni pridobitelj mora plačati zamudne obresti od trenutka, ko je postal nepošten, kar je lahko že v trenutku, ki bi moral oziroma mogel vedeti, da do prejetega denarnega zneska ni upravičen.
ZPlaP člen 24, 24/3. OZ člen 149, 153, 153/1, 153/2, 153/3.
odškodninska odgovornost bank - odškodninska odgovornost izvajalca plačilnega prometa nalogodajalca - nepravilna izvršitev naloga - odgovornost ponudnika plačilnih storitev za neodobreno plačilno transakcijo - spletno bančništvo - uporaba storitve spletnega bančništva - varnostni ukrepi - dodatno varnostno geslo - profesionalna skrbnost - deljena odgovornost - uporabnik - ravnanje s potrebno skrbnostjo - dopuščena revizija
Presoja o utemeljenosti revizije je odvisna od odgovora na vprašanje, ali je toženka uspela dokazati, da vzroka za neodobrene transakcije ni mogla pričakovati niti se njegovim posledicam ni mogla izogniti ali jih odvrniti. Odgovor na zastavljeno vprašanje je nikalen. Neuporaba dodatnega varnostnega gesla ne more izključiti toženkine objektivne odgovornosti za nepravilno izvršitev nalogov za plačilo iz 24. člena ZPlaP. Ker je v času neodobrenih plačilnih transakcij dopuščala manj varen postopek za avtorizacijo plačil prek spletne banke A.., ni ravnala v skladu s skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Ker tožnik kljub seznanitvi z varnostnim tveganjem svojega računalnika ni opremil z ustreznim protivirusnim programom in požarnim zidom in tudi ni upošteval toženkinih priporočil glede uporabe dodatnega varnostnega gesla, je podan njegov 30 % soprispevek k nastali škodi.