SZ člen 72, 72/2, 74, 74/2, 82. ZFPPIPP člen 424, 424/1, 427, 427/2, 427/2-2.
skupnost lastnikov stanovanj - izbris iz sodnega registra brez likvidacije
Predlagateljica želi doseči izbris skupnosti lastnikov stanovanj iz sodnega registra brez likvidacije iz razloga, ker le ta ne posluje več. Torej iz razloga, za katerega SZ v 82. členu določa postopek likvidacije, zato se določbe ZFPPIPP o postopku izbrisa pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije za skupnost lastnikov stanovanj ne uporabljajo.
Ker lahko začetek postopka izbrisa predlaga oseba, ki je lastnik objekta na naslovu, ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslov, etažni lastnik pa je hkrati ustanovitelj pravne osebe, vpisane v sodni register, že pojmovno ni mogoče za skupnost lastnikov stanovanj uporabiti določb ZFPPIPP o izbrisu iz sodnega registra brez likvidacije iz obravnavanega izbrisnega razloga.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 150.
odškodninska odgovornost – nesreča pri delu – nevarno delo – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost
Nezavarovan kanalizacijski jašek sicer sam po sebi ni nevarna stvar, vendar je delo na gradbišču, kjer se nahajajo nezavarovani jaški, delo, pri katerem obstaja večja nevarnost za nastanek škode od običajne. To velja še posebej ob upoštevanju okoliščine, da je tožnik na gradbišču hodil vzvratno, da je lahko pri vožnji usmerjal voznika tovornjaka, ki je nameraval peljati vzvratno mimo jaškov. Tožena stranka za škodo, ki jo je tožnik ob tem utrpel, odgovarja objektivno.
Tožena stranka je za nastalo škodo tudi krivdno odgovorna, ker dela na gradbišču ni organizirala tako, da bi bilo varno za delavce. Nezavarovane jaške bi morala ustrezno zaščititi oziroma bi morala organizirati delovni proces, tako da do nesreč, ki bi bile povezane z nezavarovanimi jaški, ne bi prišlo.
ZPP člen 168. ZST-1 člen 11. ZUP člen 2, 4, 7, 8, 67. ZS člen 3/2.
oprostitev plačila sodnih taks – pravna praznina - uporaba pravil upravnega postopka - poziv na dopolnitev nepopolnega predloga
ZST-1 glede predloga za oprostitev plačila sodnih taks ne vsebuje podrobnejših procesnih določb, niti ne napotuje na subsidiarno uporabo drugega zakona. Za izpolnitev pravne praznine (2. odst. 3. čl. ZS) se glede na to, da gre za razmerje med posameznikom in državo, uporabijo načela in določbe ZUT in ZUP. V primeru nepopolne vloge mora sodišče stranko pozvati na dopolnitev (67. čl. ZUP).
tekst :
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne prvemu sodišču v novo odločanje.
O b r a z l o ž i t e v :
Sodišče prve stopnje je z napadenim sklepom zavrglo tožnikov predlog za oprostitev plačila sodne takse.
Zoper sklep se je v roku pritožil tožnik. Pritožuje se iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP. Navaja, da k predlogu za oprostitev plačila taks res ni predložil pisne izjave o premoženjskem stanju v skladu s pravilnikom, je pa v utemeljitev predloga predložil vse potrebne listine, ki potrjujejo njegovo premoženjsko stanje in vsebinsko utemeljujejo predlog. Listine dokazujejo, da nima premoženja ne v Sloveniji ne v Bosni. Tako je povedal, da je nezaposlen, da živi v C. skupaj s starši, za katera je posredoval tudi izjavo Upravnega organa v C. in potrdilo DURS-a o višini katastrskega dohodka. Pritožnik predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni in tožnika oprosti plačila sodnih taks, podrejeno pa, da sklep razveljavi in vrne prvemu sodišču v novo odločanje.
Pritožba je utemeljena.
Pogoji in postopek za oprostitev plačila sodnih taks ureja Zakon o sodnih taksah (ZST-1) v II. poglavju. Pisna izjava o premoženjskem stanju prosilca in ožjih družinskih članov je res obvezna priloga predloga za oprostitev. V 5. odstavku 12. člena ZST-1 je določeno, da zoper sklep, s katerim se predlogu za oprostitev plačila sodne takse ugodi, ni pritožbe. Sklepanje po nasprotnem razlogovanju privede do zaključka, da zoper sklep, s katerim predlogu ni ugodeno, pritožba je dovoljena.
Postopek v zvezi z obravnavanjem predloga za oprostitev plačila sodnih taks ni v celoti in podrobno predpisan. Ker ZST-1 ne določa subsidiarne uporabe določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), določila ZPP, na osnovi katerih je sodišče predlog zavrglo in pooblaščencu odreklo pozivanje na popravo, niso neposredno uporabljiva. Tudi smiselna uporaba teh določil ne pride v poštev, kajti postopek odmere in plačila sodnih taks po svoji naravi ni civilni postopek (ne gre za odločanje o razmerju dveh enakovrednih strank), ampak gre za razmerje med posameznikom in državo, ki je običajno predmet urejanja v upravnem postopku. ZST-1 postopanja s pritožbo in podrobnosti v zvezi z obravnavanjem predloga za oprostitev plačila sodnih taks ne predpisuje, niti ne določa subsidiarne uporabe določb katerega od procesnih zakonov. Gre za klasično pravno praznino, ki jo je treba zapolniti tako, da odločitev ne odstopa od rešitve v podobnih primerih, ki so normativno urejeni. Pravno najbližja materija so upravne sodne takse in procesna pravila upravnega postopka, zato je za izpolnitev pravne praznine (2. odstavek 3. člena Zakona o sodiščih) primerno uporabiti načela in pravila Zakona o upravnih taksah (ZUT-G, Ur. l. RS, št. 126/07) in Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Ur. l. RS, št. 70/2000 s spremembami), ki narekujejo drugačno odločitev, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje. ZUP, ki se na podlagi 2. in 4. člena uporablja tudi v drugih javno pravnih stvareh v primeru nepopolne vloge izrecno predvideva odpravo pomanjkljivosti na osnovi zahteve organa, ki v postopku odloča (67. člen ZUP). Niti ZUT-G niti ZUP ne predvidevata obravnave pooblaščencev, odvetnika strožje od drugih pooblaščencev ali strank samih. Izpodbijana odločitev nasprotuje tudi načelu varstva pravic strank in varstva javnih koristi (7. člen ZUP) ter načelu materialne resnice (8. člen ZUP). Po povedanem bi sodišče moralo pozvati predlagatelja, da dopolni nepopolni predlog za oprostitev plačila sodnih taks.
Ker so pritožbeni razlogi podani, je izpodbijani sklep razveljavljen in zadeva vrnjena sodišču prve stopnje, da tožečo stranko pozove k dopolnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks in o predlogu odloči.
zahtevek na ugotovitev obstoja prerekane terjatve – vrsta terjatve - izvršilni naslov
Upnik (RS, DURS) je v postopku na prvi stopnji trdil, da njegova terjatev temelji na izvršilnem naslovu. Sodišče je odločilo, kot da bi šlo za terjatev iz 1. odstavka 300. člena ZFPPIPP in odločilo, da mora upnik prerekano terjatev uveljaviti v posebnem postopku, pri tem pa ni navedlo razlogov o tem, zakaj je štelo, da njegova terjatev ne temelji na izvršilnem naslovu.
Ker je za toženo stranko na poravnalni narok pristopila pooblaščenka, ki ni odvetnica niti nima opravljenega državnega pravniškega izpita, se šteje, da za toženo stranko na poravnalni narok ni pristopil nihče, tako da so – ob ugotovitvi, da je tožba sklepčna – podani pogoji za izdajo zamudne sodbe.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zloraba bolniškega staleža – rok za podajo odpovedi – subjektivni rok – seznanitev z razlogom za odpoved
Subjektivni rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je začel teči, ko je bila tožena stranka seznanjena o vseh relevantnih okoliščinah očitane zlorabe bolniškega staleža, to je, ko je prejela poročilo detektiva, ki vsebuje ugotovitve glede bivanja tožnice v tujini, in fotografije, na katerih je tožnico prepoznala. Fotografije predstavljajo ugotovitev ključnega dejstva, da se je tožnica dejansko v določenem časovnem obdobju nahajala izven kraja bivališča in tako ni upoštevala navodil lečeče zdravnice, kar je razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/2, 433, 433/1, 435, 435/2, 435/2-1.
pogoji za izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - dovoljenje solastnika za poslovanje družbe – poslovni naslov
Solastnika drug drugemu ne moreta omejevati pravice, da poslujeta na osnovnem naslovu, ki je vpisan v sodni register in ki je bil naslov objekta, katerega solastnika sta, ker sta na tem naslovu oba upravičena poslovati kot lastnika.
Za vprašanje upravičenosti poslovati na naslovu vpisanem v sodnem registru v registrskem postopku zadostuje dokazana trditev družbe, da je za uporabo nepremičnine na naslovu, ki je vpisan v sodnem registru kot njen poslovni naslov, sklenila s solastnico objekta najemno pogodbo.
povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – strah – stopnja in dolžina trajanja strahu
Tožnica vtožuje denarno odškodnino zaradi strahu, ki ga je pretrpela zaradi telesnega in psihičnega nasilja toženca v času njune štiriletne zveze. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožnica ni izkazala, da stopnja strahu in njegovo trajanje opravičujeta prisojo denarne odškodnine.
OZ člen 179, 183. ZPP člen 353, 354, 354/1. URS člen 25.
denarna odškodnina pravni osebi – okrnitev ugleda ali dobrega imena pravne osebe - pravna oseba kot umetna tvorba – nastopanje pravne osebe – zakoniti zastopnik pravne osebe – aktivna legitimacija
Ugled in dobro ime pravne osebe sta nujno (neločljivo) povezana z ugledom fizičnih oseb, ki to pravno osebo predstavljajo, zato so neresnične trditve o fizičnih osebah hkrati podlaga za odškodninsko odgovornost v razmerju do fizične osebe (179. člen OZ) in v razmerju do pravne osebe (183. člen OZ).
Konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče člen 3. ZMZPP člen 4.
ZOR člen 186, 200, 277. ZUKZ člen 3. UZITUL člen 3. Orientacijski kriteriji za določanje odškodnine za nepremoženjsko škodo Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške (2002).
spor z mednarodnim elementom - uporaba tujega (hrvaškega) prava - prometna nezgoda - odškodnina - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - telesne bolečine - trajno zmanjšanje življenjske aktivnosti - skaženost - tek zakonskih zamudnih obresti od premoženjske in nepremoženjske škode
V primeru, ko slovensko sodišče v sporu iz razmerja z mednarodnim elementom uporabi tuje pravo, na katerega odkazuje kolizijsko pravilo, ga mora uporabiti tako, kot bi ga uporabil sodnik tujega pravnega reda. Sodišče prve stopnje ga je tako tudi uporabilo in v zvezi z vprašanjem, v kakšni višini se odmerja odškodnina za nepremoženjsko škodo (torej v zvezi z uporabo pravnega standarda pravične denarne odškodnine), pridobilo podatke o vsebini tujega prava.
Odmera pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo po hrvaškem pravu.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poskusno delo – obrazložitev odpovedi
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je vsebovala vse formalne sestavine, določene z ZDR, in ni nezakonita, ker tožena stranka ni obširneje obrazložila razlogov, zakaj tožnik ni uspešno opravil poskusnega dela.
regulacijska začasna odredba – vsebina regulacijske začasne odredbe - motenje posesti – posestno varstvo – predpostavke za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve – težko nadomestljiva škoda
Po določbi 1. odstavka 24. člena SPZ je posest neposredna dejanska oblast nad stvarjo. V dejansko oblast na stvari pa posega tisti, ki vsiljuje od dotedanjega načina uporabe stvari drugačen način. Pravica do varstva posesti zato pooblašča posestnika, da prisili osebo, ki je omejila njegovo dejansko oblast na stvari oziroma dotedanjo uporabo, da s tem preneha oziroma da vzpostavi takšno stanje, kot je bilo pred njenim posegom (34. člen SPZ).
Tožnik je upravičen do plačila razlike v neto urni postavki pri plačah na podlagi ustnega dogovora o izplačilu višje plače „na roke“ ne glede na pogodbeno določilo o znesku osnovne plače, ki temelji na nižji urni postavki. Takšnega dodatnega dogovora o višji plači ZDR ne prepoveduje, dogovor tudi ni ničen, ker predvideva izplačilo „na roke“, saj tožniku za sklenitev takšnega dogovora ni mogoče pripisati odgovornosti.
ZPP člen 181, 319, 339, 339/2. ZZK-1 člen 243, 246, 246/6. Uredba o naložitvi in vodenju zemljiške knjige z uporabo računalniške tehnologije ter o uskladitvi podatkov s podatki zemljiškega katastra člen 1, 2, 43.
ugotovitvena tožba – pravni interes – zavrženje tožbe - izbrisna tožba – izjava o pripoznavi tožbenega zahtevka – sodba na podlagi pripoznave
Ugotovitveno tožbo je mogoče vložiti vselej, kadar to dopušča poseben predpis. Tak specifičen predpis je tudi ZZK-1, ki dopušča izbrisno tožbo, katere del je tudi ugotovitveni del tožbenega zahtevka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0058867
OZ člen 171, 179, 179/1. ZPP člen 315, 315/1. Kodeks slovenskih novinarjev (2002) člen 1, 3, 4, 21.
povrnitev nepremoženjske škode - varstvo osebnostnih pravic - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - odgovornost izdajatelja - novinarstvo - razžalitev v tisku - objava neresničnih in nepreverjenih informacij - svoboda izražanja - pravica do zasebnosti - vmesna sodba
Glede na to, da je tožena stranka objavila neresnične in nepreverjene informacije, tehtanje med kršitvijo pravice do zasebnosti in pravice do obveščenosti ter svobode izražanja ni bilo potrebno. Objava neresničnih informacij ne more biti v interesu javnosti, prav tako pa ni zaobsežena s svobodo izražanja, zato o koliziji med pravico do zasebnosti in pravico do obveščenosti ni mogoče govoriti.Kadar je v odškodninskem sporu izdana vmesna sodba za ugotovitev utemeljenosti zahtevka po temelju, zadošča, da sodišče z veliko verjetnostjo ugotovi, da je zaradi očitanega protipravnega ravnanja, tožnici nastala škoda. Kakšna, pa bo ugotovljeno v nadaljnjem postopku, ko bo sodišče odločalo o višini odškodnine.
obnova postopka – predlog za obnovo postopka – predlagatelj – pravniški državni izpit
Ker predlagatelj obnove postopka v predlogu za obnovo postopka, ki ga je vložil sam, ni zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit, se predlog za obnovo postopka zavrže.
OZ člen 461, 461/1, 464, 464/1, 468, 468/1, 468/1-2.
stvarne napake – grajanje napak – obvestilo o napaki
V 1. odstavku 464. člena OZ je določeno, da mora kupec v obvestilu o napaki natančneje opisati napako in povabiti prodajalca, da stvar pregleda. Pritožbene navedbe, da toženec tožniku ni bil dolžan navesti vzroka napake ter da za uveljavljanje pravic zaradi stvarnih napak zadošča zgolj obvestilo, da vozilo ne dela v redu, zato niso utemeljene.