ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 72. SPZ člen 27, 27/1, 28.
pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem – dobra vera
Razlika glede presoje dobrovernosti posesti med ODZ in ZTLR na eni strani in SPZ na drugi strani je očitna. Po določbah ODZ in ZTLR se je za zakonito in dobroverno posest štela posest, ki je temeljila na veljavnem pravnem naslovu in ki ni bila pridobljena na nepristen način. Po SPZ pa je dobrovernost podana le tedaj, kadar posestnik misli, da so se stekle vse predpostavke za pridobitev lastninske pravice, saj je le tedaj bil v upravičeni zmoti glede svoje lastninske pravice. Ob presoji dobrovernosti posesti po ODZ in ZTLR je sodna praksa vse do leta 2002 upoštevala, da je dobroveren ali pošten posestnik tisti, ki je prepričan, da je stvar, ki jo poseduje, njegova last. Dobrovernosti ni, če posestnik ve ali mora po okoliščinah domnevati, da stvar pripada drugemu.
OZ člen 131, 174, 174/2. ZPP člen 4, 5, 7, 8, 215, 285, 286, 286/2.
povrnitev premoženjske škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja – denarna renta – napredovanje na delovnem mestu – vzročna zveza – dokazni standard – pravočasno navajanje dejstev – materialno procesno vodstvo
Tožnik bi moral zatrjevati in dokazati, da bi v primeru, če do nesreče ne bi prišlo, z obstoječo izobrazbo redno napredoval na višje ocenjeno delovno mesto. Pri tem bi moral izkazati potrebe delodajalca po takšnem kadru in da bi bil izmed vseh delavcev napredovanja deležen ravno oz. tudi on, tako da bi sodišče lahko z dovolj visoko stopnjo verjetnosti zaključilo, da bi do tega po rednem teku stvari prišlo.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/2, 433, 433/1, 435, 435/2, 435/2-1.
pogoji za izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - dovoljenje solastnika za poslovanje družbe – poslovni naslov
Solastnika drug drugemu ne moreta omejevati pravice, da poslujeta na osnovnem naslovu, ki je vpisan v sodni register in ki je bil naslov objekta, katerega solastnika sta, ker sta na tem naslovu oba upravičena poslovati kot lastnika.
Za vprašanje upravičenosti poslovati na naslovu vpisanem v sodnem registru v registrskem postopku zadostuje dokazana trditev družbe, da je za uporabo nepremičnine na naslovu, ki je vpisan v sodnem registru kot njen poslovni naslov, sklenila s solastnico objekta najemno pogodbo.
ZPP člen 181, 319, 339, 339/2. ZZK-1 člen 243, 246, 246/6. Uredba o naložitvi in vodenju zemljiške knjige z uporabo računalniške tehnologije ter o uskladitvi podatkov s podatki zemljiškega katastra člen 1, 2, 43.
ugotovitvena tožba – pravni interes – zavrženje tožbe - izbrisna tožba – izjava o pripoznavi tožbenega zahtevka – sodba na podlagi pripoznave
Ugotovitveno tožbo je mogoče vložiti vselej, kadar to dopušča poseben predpis. Tak specifičen predpis je tudi ZZK-1, ki dopušča izbrisno tožbo, katere del je tudi ugotovitveni del tožbenega zahtevka.
nasilje v družini – žrtev nasilja v družini – časovna omejenost ukrepov
Odločitev o veljavnosti prepovedi od pravnomočnosti sklepa je v nasprotju z določili ZPND, saj bi pomenila nedopustno podaljšanje trajanja ukrepov, ki so po ZPND časovno omejeni.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/3, 142, 392, 393. ZST-1 člen 39.
taksa kot procesna predpostavka – uporaba ZST in ZST-1 – nepravdni postopek – sklep o stroških
Ker je bil postopek sprožen pred uveljavitvijo ZST-1, njegovih določb ni mogoče uporabiti, temveč je treba ugotoviti, ali je obveznost plačila takse obstajala že po dotedanjih predpisih (ZST).
regulacijska začasna odredba – vsebina regulacijske začasne odredbe - motenje posesti – posestno varstvo – predpostavke za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve – težko nadomestljiva škoda
Po določbi 1. odstavka 24. člena SPZ je posest neposredna dejanska oblast nad stvarjo. V dejansko oblast na stvari pa posega tisti, ki vsiljuje od dotedanjega načina uporabe stvari drugačen način. Pravica do varstva posesti zato pooblašča posestnika, da prisili osebo, ki je omejila njegovo dejansko oblast na stvari oziroma dotedanjo uporabo, da s tem preneha oziroma da vzpostavi takšno stanje, kot je bilo pred njenim posegom (34. člen SPZ).
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 150.
odškodninska odgovornost – nesreča pri delu – nevarno delo – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost
Nezavarovan kanalizacijski jašek sicer sam po sebi ni nevarna stvar, vendar je delo na gradbišču, kjer se nahajajo nezavarovani jaški, delo, pri katerem obstaja večja nevarnost za nastanek škode od običajne. To velja še posebej ob upoštevanju okoliščine, da je tožnik na gradbišču hodil vzvratno, da je lahko pri vožnji usmerjal voznika tovornjaka, ki je nameraval peljati vzvratno mimo jaškov. Tožena stranka za škodo, ki jo je tožnik ob tem utrpel, odgovarja objektivno.
Tožena stranka je za nastalo škodo tudi krivdno odgovorna, ker dela na gradbišču ni organizirala tako, da bi bilo varno za delavce. Nezavarovane jaške bi morala ustrezno zaščititi oziroma bi morala organizirati delovni proces, tako da do nesreč, ki bi bile povezane z nezavarovanimi jaški, ne bi prišlo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0058867
OZ člen 171, 179, 179/1. ZPP člen 315, 315/1. Kodeks slovenskih novinarjev (2002) člen 1, 3, 4, 21.
povrnitev nepremoženjske škode - varstvo osebnostnih pravic - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - odgovornost izdajatelja - novinarstvo - razžalitev v tisku - objava neresničnih in nepreverjenih informacij - svoboda izražanja - pravica do zasebnosti - vmesna sodba
Glede na to, da je tožena stranka objavila neresnične in nepreverjene informacije, tehtanje med kršitvijo pravice do zasebnosti in pravice do obveščenosti ter svobode izražanja ni bilo potrebno. Objava neresničnih informacij ne more biti v interesu javnosti, prav tako pa ni zaobsežena s svobodo izražanja, zato o koliziji med pravico do zasebnosti in pravico do obveščenosti ni mogoče govoriti.Kadar je v odškodninskem sporu izdana vmesna sodba za ugotovitev utemeljenosti zahtevka po temelju, zadošča, da sodišče z veliko verjetnostjo ugotovi, da je zaradi očitanega protipravnega ravnanja, tožnici nastala škoda. Kakšna, pa bo ugotovljeno v nadaljnjem postopku, ko bo sodišče odločalo o višini odškodnine.
varstvo lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem – negatorna tožba – protipravno vznemirjanje
Ne gre za protipravno vznemirjanje lastnika, če upravičenec uporablja sporno traso poti za dostop do poslovnih prostorov, tožnik pa zahteva prepoved dostopa do parkiranih prostorov na drugi strani poti, ki jih upravičenec uporablja za svoje delavce.
Konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče člen 3. ZMZPP člen 4.
ZOR člen 186, 200, 277. ZUKZ člen 3. UZITUL člen 3. Orientacijski kriteriji za določanje odškodnine za nepremoženjsko škodo Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške (2002).
spor z mednarodnim elementom - uporaba tujega (hrvaškega) prava - prometna nezgoda - odškodnina - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - telesne bolečine - trajno zmanjšanje življenjske aktivnosti - skaženost - tek zakonskih zamudnih obresti od premoženjske in nepremoženjske škode
V primeru, ko slovensko sodišče v sporu iz razmerja z mednarodnim elementom uporabi tuje pravo, na katerega odkazuje kolizijsko pravilo, ga mora uporabiti tako, kot bi ga uporabil sodnik tujega pravnega reda. Sodišče prve stopnje ga je tako tudi uporabilo in v zvezi z vprašanjem, v kakšni višini se odmerja odškodnina za nepremoženjsko škodo (torej v zvezi z uporabo pravnega standarda pravične denarne odškodnine), pridobilo podatke o vsebini tujega prava.
Odmera pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo po hrvaškem pravu.
prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi – tujec – delovno dovoljenje
Ker je tožniku (sicer naknadno) Zavod RS za zaposlovanje izdal osebno delovno dovoljenje za določen čas od dne, ko mu je prenehalo veljati prej veljavno delovno dovoljenje, je odpadla ovira za nadaljevanje delovnega razmerja za nedoločen čas in s tem razlog za prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, ki sicer preneha veljati z dnem prenehanja veljavnosti delovnega dovoljenja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zloraba bolniškega staleža – rok za podajo odpovedi – subjektivni rok – seznanitev z razlogom za odpoved
Subjektivni rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je začel teči, ko je bila tožena stranka seznanjena o vseh relevantnih okoliščinah očitane zlorabe bolniškega staleža, to je, ko je prejela poročilo detektiva, ki vsebuje ugotovitve glede bivanja tožnice v tujini, in fotografije, na katerih je tožnico prepoznala. Fotografije predstavljajo ugotovitev ključnega dejstva, da se je tožnica dejansko v določenem časovnem obdobju nahajala izven kraja bivališča in tako ni upoštevala navodil lečeče zdravnice, kar je razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – strah – stopnja in dolžina trajanja strahu
Tožnica vtožuje denarno odškodnino zaradi strahu, ki ga je pretrpela zaradi telesnega in psihičnega nasilja toženca v času njune štiriletne zveze. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožnica ni izkazala, da stopnja strahu in njegovo trajanje opravičujeta prisojo denarne odškodnine.
S pravnomočnostjo sklepa o razdružitvi skupnega premoženja, po katerem je bilo stanovanje dodeljeno v last in posest enemu zakoncu, ki je bil dolžan drugemu zakoncu izplačati vrednost njegovega deleža, postane prvi izključni lastnik stanovanja. Ker drugi zakonec od tedaj dalje zaseda stanovanje brez pravne podlage, je dolžan plačati uporabnino po 198. členu OZ.
priposestvovanje stvarne služnosti – pogodba o ustanovitvi služnosti – dobra vera
Tožnici, ki je izvrševala služnost hoje in vožnje na podlagi pogodbe, v kateri je bila dogovorjena služnost, ni mogoče očitati slabe vere zgolj zato, ker ta ni bila vpisana v zemljiški knjigi.
sodba na podlagi stanja spisa – pogoji za izdajo sodbe na podlagi stanja spisa – dovolj pojasnjeno dejansko stanje – navajanje dejstev in dokazov – prekluzija – pritožbene novote
Tožeča stranka je zaradi neudeležbe tožene stranke na naroku predlagala odločitev na podlagi stanja spisa. V sodbi na podlagi stanja spisa po toženi stranki zatrjevano odločilno dejstvo ni ostalo neraziskano. Sodišče ga je ugotavljalo z zaslišanjem tožnikov, predlog tožene stranke za zaslišanje prič, zaradi realizacije katerega bi bilo treba glavno obravnavo preložiti, pa je zavrnilo.