prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi – tujec – delovno dovoljenje
Ker je tožniku (sicer naknadno) Zavod RS za zaposlovanje izdal osebno delovno dovoljenje za določen čas od dne, ko mu je prenehalo veljati prej veljavno delovno dovoljenje, je odpadla ovira za nadaljevanje delovnega razmerja za nedoločen čas in s tem razlog za prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, ki sicer preneha veljati z dnem prenehanja veljavnosti delovnega dovoljenja.
regulacijska začasna odredba – vsebina regulacijske začasne odredbe - motenje posesti – posestno varstvo – predpostavke za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve – težko nadomestljiva škoda
Po določbi 1. odstavka 24. člena SPZ je posest neposredna dejanska oblast nad stvarjo. V dejansko oblast na stvari pa posega tisti, ki vsiljuje od dotedanjega načina uporabe stvari drugačen način. Pravica do varstva posesti zato pooblašča posestnika, da prisili osebo, ki je omejila njegovo dejansko oblast na stvari oziroma dotedanjo uporabo, da s tem preneha oziroma da vzpostavi takšno stanje, kot je bilo pred njenim posegom (34. člen SPZ).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zloraba bolniškega staleža – rok za podajo odpovedi – subjektivni rok – seznanitev z razlogom za odpoved
Subjektivni rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je začel teči, ko je bila tožena stranka seznanjena o vseh relevantnih okoliščinah očitane zlorabe bolniškega staleža, to je, ko je prejela poročilo detektiva, ki vsebuje ugotovitve glede bivanja tožnice v tujini, in fotografije, na katerih je tožnico prepoznala. Fotografije predstavljajo ugotovitev ključnega dejstva, da se je tožnica dejansko v določenem časovnem obdobju nahajala izven kraja bivališča in tako ni upoštevala navodil lečeče zdravnice, kar je razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/3, 142, 392, 393. ZST-1 člen 39.
taksa kot procesna predpostavka – uporaba ZST in ZST-1 – nepravdni postopek – sklep o stroških
Ker je bil postopek sprožen pred uveljavitvijo ZST-1, njegovih določb ni mogoče uporabiti, temveč je treba ugotoviti, ali je obveznost plačila takse obstajala že po dotedanjih predpisih (ZST).
obnova postopka – predlog za obnovo postopka – predlagatelj – pravniški državni izpit
Ker predlagatelj obnove postopka v predlogu za obnovo postopka, ki ga je vložil sam, ni zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit, se predlog za obnovo postopka zavrže.
Ker je za toženo stranko na poravnalni narok pristopila pooblaščenka, ki ni odvetnica niti nima opravljenega državnega pravniškega izpita, se šteje, da za toženo stranko na poravnalni narok ni pristopil nihče, tako da so – ob ugotovitvi, da je tožba sklepčna – podani pogoji za izdajo zamudne sodbe.
ZPP člen 168. ZST-1 člen 11. ZUP člen 2, 4, 7, 8, 67. ZS člen 3/2.
oprostitev plačila sodnih taks – pravna praznina - uporaba pravil upravnega postopka - poziv na dopolnitev nepopolnega predloga
ZST-1 glede predloga za oprostitev plačila sodnih taks ne vsebuje podrobnejših procesnih določb, niti ne napotuje na subsidiarno uporabo drugega zakona. Za izpolnitev pravne praznine (2. odst. 3. čl. ZS) se glede na to, da gre za razmerje med posameznikom in državo, uporabijo načela in določbe ZUT in ZUP. V primeru nepopolne vloge mora sodišče stranko pozvati na dopolnitev (67. čl. ZUP).
tekst :
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne prvemu sodišču v novo odločanje.
O b r a z l o ž i t e v :
Sodišče prve stopnje je z napadenim sklepom zavrglo tožnikov predlog za oprostitev plačila sodne takse.
Zoper sklep se je v roku pritožil tožnik. Pritožuje se iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP. Navaja, da k predlogu za oprostitev plačila taks res ni predložil pisne izjave o premoženjskem stanju v skladu s pravilnikom, je pa v utemeljitev predloga predložil vse potrebne listine, ki potrjujejo njegovo premoženjsko stanje in vsebinsko utemeljujejo predlog. Listine dokazujejo, da nima premoženja ne v Sloveniji ne v Bosni. Tako je povedal, da je nezaposlen, da živi v C. skupaj s starši, za katera je posredoval tudi izjavo Upravnega organa v C. in potrdilo DURS-a o višini katastrskega dohodka. Pritožnik predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni in tožnika oprosti plačila sodnih taks, podrejeno pa, da sklep razveljavi in vrne prvemu sodišču v novo odločanje.
Pritožba je utemeljena.
Pogoji in postopek za oprostitev plačila sodnih taks ureja Zakon o sodnih taksah (ZST-1) v II. poglavju. Pisna izjava o premoženjskem stanju prosilca in ožjih družinskih članov je res obvezna priloga predloga za oprostitev. V 5. odstavku 12. člena ZST-1 je določeno, da zoper sklep, s katerim se predlogu za oprostitev plačila sodne takse ugodi, ni pritožbe. Sklepanje po nasprotnem razlogovanju privede do zaključka, da zoper sklep, s katerim predlogu ni ugodeno, pritožba je dovoljena.
Postopek v zvezi z obravnavanjem predloga za oprostitev plačila sodnih taks ni v celoti in podrobno predpisan. Ker ZST-1 ne določa subsidiarne uporabe določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), določila ZPP, na osnovi katerih je sodišče predlog zavrglo in pooblaščencu odreklo pozivanje na popravo, niso neposredno uporabljiva. Tudi smiselna uporaba teh določil ne pride v poštev, kajti postopek odmere in plačila sodnih taks po svoji naravi ni civilni postopek (ne gre za odločanje o razmerju dveh enakovrednih strank), ampak gre za razmerje med posameznikom in državo, ki je običajno predmet urejanja v upravnem postopku. ZST-1 postopanja s pritožbo in podrobnosti v zvezi z obravnavanjem predloga za oprostitev plačila sodnih taks ne predpisuje, niti ne določa subsidiarne uporabe določb katerega od procesnih zakonov. Gre za klasično pravno praznino, ki jo je treba zapolniti tako, da odločitev ne odstopa od rešitve v podobnih primerih, ki so normativno urejeni. Pravno najbližja materija so upravne sodne takse in procesna pravila upravnega postopka, zato je za izpolnitev pravne praznine (2. odstavek 3. člena Zakona o sodiščih) primerno uporabiti načela in pravila Zakona o upravnih taksah (ZUT-G, Ur. l. RS, št. 126/07) in Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Ur. l. RS, št. 70/2000 s spremembami), ki narekujejo drugačno odločitev, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje. ZUP, ki se na podlagi 2. in 4. člena uporablja tudi v drugih javno pravnih stvareh v primeru nepopolne vloge izrecno predvideva odpravo pomanjkljivosti na osnovi zahteve organa, ki v postopku odloča (67. člen ZUP). Niti ZUT-G niti ZUP ne predvidevata obravnave pooblaščencev, odvetnika strožje od drugih pooblaščencev ali strank samih. Izpodbijana odločitev nasprotuje tudi načelu varstva pravic strank in varstva javnih koristi (7. člen ZUP) ter načelu materialne resnice (8. člen ZUP). Po povedanem bi sodišče moralo pozvati predlagatelja, da dopolni nepopolni predlog za oprostitev plačila sodnih taks.
Ker so pritožbeni razlogi podani, je izpodbijani sklep razveljavljen in zadeva vrnjena sodišču prve stopnje, da tožečo stranko pozove k dopolnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks in o predlogu odloči.
Konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče člen 3. ZMZPP člen 4.
ZOR člen 186, 200, 277. ZUKZ člen 3. UZITUL člen 3. Orientacijski kriteriji za določanje odškodnine za nepremoženjsko škodo Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške (2002).
spor z mednarodnim elementom - uporaba tujega (hrvaškega) prava - prometna nezgoda - odškodnina - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - telesne bolečine - trajno zmanjšanje življenjske aktivnosti - skaženost - tek zakonskih zamudnih obresti od premoženjske in nepremoženjske škode
V primeru, ko slovensko sodišče v sporu iz razmerja z mednarodnim elementom uporabi tuje pravo, na katerega odkazuje kolizijsko pravilo, ga mora uporabiti tako, kot bi ga uporabil sodnik tujega pravnega reda. Sodišče prve stopnje ga je tako tudi uporabilo in v zvezi z vprašanjem, v kakšni višini se odmerja odškodnina za nepremoženjsko škodo (torej v zvezi z uporabo pravnega standarda pravične denarne odškodnine), pridobilo podatke o vsebini tujega prava.
Odmera pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo po hrvaškem pravu.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 150.
odškodninska odgovornost – nesreča pri delu – nevarno delo – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost
Nezavarovan kanalizacijski jašek sicer sam po sebi ni nevarna stvar, vendar je delo na gradbišču, kjer se nahajajo nezavarovani jaški, delo, pri katerem obstaja večja nevarnost za nastanek škode od običajne. To velja še posebej ob upoštevanju okoliščine, da je tožnik na gradbišču hodil vzvratno, da je lahko pri vožnji usmerjal voznika tovornjaka, ki je nameraval peljati vzvratno mimo jaškov. Tožena stranka za škodo, ki jo je tožnik ob tem utrpel, odgovarja objektivno.
Tožena stranka je za nastalo škodo tudi krivdno odgovorna, ker dela na gradbišču ni organizirala tako, da bi bilo varno za delavce. Nezavarovane jaške bi morala ustrezno zaščititi oziroma bi morala organizirati delovni proces, tako da do nesreč, ki bi bile povezane z nezavarovanimi jaški, ne bi prišlo.
OZ člen 179, 183. ZPP člen 353, 354, 354/1. URS člen 25.
denarna odškodnina pravni osebi – okrnitev ugleda ali dobrega imena pravne osebe - pravna oseba kot umetna tvorba – nastopanje pravne osebe – zakoniti zastopnik pravne osebe – aktivna legitimacija
Ugled in dobro ime pravne osebe sta nujno (neločljivo) povezana z ugledom fizičnih oseb, ki to pravno osebo predstavljajo, zato so neresnične trditve o fizičnih osebah hkrati podlaga za odškodninsko odgovornost v razmerju do fizične osebe (179. člen OZ) in v razmerju do pravne osebe (183. člen OZ).
Tožnik je upravičen do plačila razlike v neto urni postavki pri plačah na podlagi ustnega dogovora o izplačilu višje plače „na roke“ ne glede na pogodbeno določilo o znesku osnovne plače, ki temelji na nižji urni postavki. Takšnega dodatnega dogovora o višji plači ZDR ne prepoveduje, dogovor tudi ni ničen, ker predvideva izplačilo „na roke“, saj tožniku za sklenitev takšnega dogovora ni mogoče pripisati odgovornosti.
ZDR člen 72, 72/1, 72/1-6, 75, 88, 88/1, 88/1-2. ZGD člen 439, 439/1, 439/1-5, 449, 449/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – poslovodja – odpoklic
Poslovodja družbe z omejeno odgovornostjo, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, je z družbo v dvojnem položaju – v statusnopravnem položaju organa družbe in v delovnopravnem položaju na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Razrešitev oziroma odpoklic s statusnopravne funkcije ne pomeni sočasnega prenehanja delovnega razmerja, ampak lahko pogodba o zaposlitvi preneha le na enega izmed načinov, določenih z ZDR ali s pogodbo o zaposlitvi.
Pogoj za opravljanje funkcije poslovodje na podlagi pogodbe o zaposlitvi je imenovanje na poslovodno funkcijo. Če v pogodbi o zaposlitvi ni drugače določeno, razrešitev poslovodje s strani skupščine družbenikov pomeni, da delavec več ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela poslovodje, zaradi česar ne more izpolnjevati obveznosti iz dotedanje pogodbe o zaposlitvi. Tako že sama razrešitev oziroma odpoklic poslovodje predstavlja utemeljen razlog nesposobnosti za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 72. SPZ člen 27, 27/1, 28.
pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem – dobra vera
Razlika glede presoje dobrovernosti posesti med ODZ in ZTLR na eni strani in SPZ na drugi strani je očitna. Po določbah ODZ in ZTLR se je za zakonito in dobroverno posest štela posest, ki je temeljila na veljavnem pravnem naslovu in ki ni bila pridobljena na nepristen način. Po SPZ pa je dobrovernost podana le tedaj, kadar posestnik misli, da so se stekle vse predpostavke za pridobitev lastninske pravice, saj je le tedaj bil v upravičeni zmoti glede svoje lastninske pravice. Ob presoji dobrovernosti posesti po ODZ in ZTLR je sodna praksa vse do leta 2002 upoštevala, da je dobroveren ali pošten posestnik tisti, ki je prepričan, da je stvar, ki jo poseduje, njegova last. Dobrovernosti ni, če posestnik ve ali mora po okoliščinah domnevati, da stvar pripada drugemu.
pisna oporoka pred pričami – priče pri oporoki – neveljavna oporoka – neveljavna razpolaganja v oporoki – napačna uporaba materialnega prava - razveljavitev sodbe
Če oporoko kot priča podpiše oseba, ki ne more biti priča, njenega podpisa ni mogoče upoštevati. Tako pomanjkljiva pisna oporoka pred pričami ni veljavna. Ne gre zgolj za neveljavno razpolaganje v oporoki.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/2, 433, 433/1, 435, 435/2, 435/2-1.
pogoji za izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - dovoljenje solastnika za poslovanje družbe – poslovni naslov
Solastnika drug drugemu ne moreta omejevati pravice, da poslujeta na osnovnem naslovu, ki je vpisan v sodni register in ki je bil naslov objekta, katerega solastnika sta, ker sta na tem naslovu oba upravičena poslovati kot lastnika.
Za vprašanje upravičenosti poslovati na naslovu vpisanem v sodnem registru v registrskem postopku zadostuje dokazana trditev družbe, da je za uporabo nepremičnine na naslovu, ki je vpisan v sodnem registru kot njen poslovni naslov, sklenila s solastnico objekta najemno pogodbo.
Tožeča stranka kot pravna oseba, glede na kogentno določilo 4. odstavka 246. člena ZGD, da je član uprave lahko le fizična oseba, ne more biti poslovodja oziroma uprava družbe. Tista določila pogodbe, ki govore o tožeči stranki kot poslovodji, so torej nična.
varstvo lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem – negatorna tožba – protipravno vznemirjanje
Ne gre za protipravno vznemirjanje lastnika, če upravičenec uporablja sporno traso poti za dostop do poslovnih prostorov, tožnik pa zahteva prepoved dostopa do parkiranih prostorov na drugi strani poti, ki jih upravičenec uporablja za svoje delavce.