obnova postopka – predlog za obnovo postopka – predlagatelj – pravniški državni izpit
Ker predlagatelj obnove postopka v predlogu za obnovo postopka, ki ga je vložil sam, ni zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit, se predlog za obnovo postopka zavrže.
Tožeča stranka kot pravna oseba, glede na kogentno določilo 4. odstavka 246. člena ZGD, da je član uprave lahko le fizična oseba, ne more biti poslovodja oziroma uprava družbe. Tista določila pogodbe, ki govore o tožeči stranki kot poslovodji, so torej nična.
S pravnomočnostjo sklepa o razdružitvi skupnega premoženja, po katerem je bilo stanovanje dodeljeno v last in posest enemu zakoncu, ki je bil dolžan drugemu zakoncu izplačati vrednost njegovega deleža, postane prvi izključni lastnik stanovanja. Ker drugi zakonec od tedaj dalje zaseda stanovanje brez pravne podlage, je dolžan plačati uporabnino po 198. členu OZ.
sodba na podlagi stanja spisa – pogoji za izdajo sodbe na podlagi stanja spisa – dovolj pojasnjeno dejansko stanje – navajanje dejstev in dokazov – prekluzija – pritožbene novote
Tožeča stranka je zaradi neudeležbe tožene stranke na naroku predlagala odločitev na podlagi stanja spisa. V sodbi na podlagi stanja spisa po toženi stranki zatrjevano odločilno dejstvo ni ostalo neraziskano. Sodišče ga je ugotavljalo z zaslišanjem tožnikov, predlog tožene stranke za zaslišanje prič, zaradi realizacije katerega bi bilo treba glavno obravnavo preložiti, pa je zavrnilo.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 150.
odškodninska odgovornost – nesreča pri delu – nevarno delo – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost
Nezavarovan kanalizacijski jašek sicer sam po sebi ni nevarna stvar, vendar je delo na gradbišču, kjer se nahajajo nezavarovani jaški, delo, pri katerem obstaja večja nevarnost za nastanek škode od običajne. To velja še posebej ob upoštevanju okoliščine, da je tožnik na gradbišču hodil vzvratno, da je lahko pri vožnji usmerjal voznika tovornjaka, ki je nameraval peljati vzvratno mimo jaškov. Tožena stranka za škodo, ki jo je tožnik ob tem utrpel, odgovarja objektivno.
Tožena stranka je za nastalo škodo tudi krivdno odgovorna, ker dela na gradbišču ni organizirala tako, da bi bilo varno za delavce. Nezavarovane jaške bi morala ustrezno zaščititi oziroma bi morala organizirati delovni proces, tako da do nesreč, ki bi bile povezane z nezavarovanimi jaški, ne bi prišlo.
Konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče člen 3. ZMZPP člen 4.
ZOR člen 186, 200, 277. ZUKZ člen 3. UZITUL člen 3. Orientacijski kriteriji za določanje odškodnine za nepremoženjsko škodo Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške (2002).
spor z mednarodnim elementom - uporaba tujega (hrvaškega) prava - prometna nezgoda - odškodnina - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - telesne bolečine - trajno zmanjšanje življenjske aktivnosti - skaženost - tek zakonskih zamudnih obresti od premoženjske in nepremoženjske škode
V primeru, ko slovensko sodišče v sporu iz razmerja z mednarodnim elementom uporabi tuje pravo, na katerega odkazuje kolizijsko pravilo, ga mora uporabiti tako, kot bi ga uporabil sodnik tujega pravnega reda. Sodišče prve stopnje ga je tako tudi uporabilo in v zvezi z vprašanjem, v kakšni višini se odmerja odškodnina za nepremoženjsko škodo (torej v zvezi z uporabo pravnega standarda pravične denarne odškodnine), pridobilo podatke o vsebini tujega prava.
Odmera pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo po hrvaškem pravu.
varstvo lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem – negatorna tožba – protipravno vznemirjanje
Ne gre za protipravno vznemirjanje lastnika, če upravičenec uporablja sporno traso poti za dostop do poslovnih prostorov, tožnik pa zahteva prepoved dostopa do parkiranih prostorov na drugi strani poti, ki jih upravičenec uporablja za svoje delavce.
OZ člen 179, 183. ZPP člen 353, 354, 354/1. URS člen 25.
denarna odškodnina pravni osebi – okrnitev ugleda ali dobrega imena pravne osebe - pravna oseba kot umetna tvorba – nastopanje pravne osebe – zakoniti zastopnik pravne osebe – aktivna legitimacija
Ugled in dobro ime pravne osebe sta nujno (neločljivo) povezana z ugledom fizičnih oseb, ki to pravno osebo predstavljajo, zato so neresnične trditve o fizičnih osebah hkrati podlaga za odškodninsko odgovornost v razmerju do fizične osebe (179. člen OZ) in v razmerju do pravne osebe (183. člen OZ).
padec na ledu – status nepremičnine - javna površina – odgovornost upravnika
Za odgovornost tožene stranke (upravnika) je pomemben status nepremičnine, kjer je tožnica padla. V kolikor je šlo pri sporni nepremičnini za javno površino, je bila na podlagi 26. člena ZVO, ki je veljal v času škodnega dogodka, dolžna za čiščenje teh površin v okviru obvezne javne službe poskrbeti občina in ne lastniki stanovanj oziroma upravniki večstanovanjskih objektov.
ZDR člen 72, 72/1, 72/1-6, 75, 88, 88/1, 88/1-2. ZGD člen 439, 439/1, 439/1-5, 449, 449/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – poslovodja – odpoklic
Poslovodja družbe z omejeno odgovornostjo, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, je z družbo v dvojnem položaju – v statusnopravnem položaju organa družbe in v delovnopravnem položaju na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Razrešitev oziroma odpoklic s statusnopravne funkcije ne pomeni sočasnega prenehanja delovnega razmerja, ampak lahko pogodba o zaposlitvi preneha le na enega izmed načinov, določenih z ZDR ali s pogodbo o zaposlitvi.
Pogoj za opravljanje funkcije poslovodje na podlagi pogodbe o zaposlitvi je imenovanje na poslovodno funkcijo. Če v pogodbi o zaposlitvi ni drugače določeno, razrešitev poslovodje s strani skupščine družbenikov pomeni, da delavec več ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela poslovodje, zaradi česar ne more izpolnjevati obveznosti iz dotedanje pogodbe o zaposlitvi. Tako že sama razrešitev oziroma odpoklic poslovodje predstavlja utemeljen razlog nesposobnosti za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Tožnik je upravičen do plačila razlike v neto urni postavki pri plačah na podlagi ustnega dogovora o izplačilu višje plače „na roke“ ne glede na pogodbeno določilo o znesku osnovne plače, ki temelji na nižji urni postavki. Takšnega dodatnega dogovora o višji plači ZDR ne prepoveduje, dogovor tudi ni ničen, ker predvideva izplačilo „na roke“, saj tožniku za sklenitev takšnega dogovora ni mogoče pripisati odgovornosti.
ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 72. SPZ člen 27, 27/1, 28.
pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem – dobra vera
Razlika glede presoje dobrovernosti posesti med ODZ in ZTLR na eni strani in SPZ na drugi strani je očitna. Po določbah ODZ in ZTLR se je za zakonito in dobroverno posest štela posest, ki je temeljila na veljavnem pravnem naslovu in ki ni bila pridobljena na nepristen način. Po SPZ pa je dobrovernost podana le tedaj, kadar posestnik misli, da so se stekle vse predpostavke za pridobitev lastninske pravice, saj je le tedaj bil v upravičeni zmoti glede svoje lastninske pravice. Ob presoji dobrovernosti posesti po ODZ in ZTLR je sodna praksa vse do leta 2002 upoštevala, da je dobroveren ali pošten posestnik tisti, ki je prepričan, da je stvar, ki jo poseduje, njegova last. Dobrovernosti ni, če posestnik ve ali mora po okoliščinah domnevati, da stvar pripada drugemu.
odškodninska odgovornost – nesreča pri delu – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost
Nevarna je tista dejavnost, ki pomeni večjo nevarnost od povprečne glede na konkretne okoliščine primera in glede na tistega, ki jo opravlja. Sodna praksa je enotna v tem, da delo policista, ki se je pri opravljanju svoje službe dolžan izpostaviti nevarnosti, ko intervenira zoper kršitelja predpisov, pomeni opravljanje nevarne dejavnosti. Nobenega razloga ni, da ne bi enakega kriterija za uporabo pravnega standarda nevarne dejavnosti uporabili za vajo, v kateri policist igra vlogo občana, ki se upira postopku, oziroma vlogo policista, ki ga mora kot kršitelja obvladati. Ker pri tem ni bistveno, da prejmejo udeleženci vaje navodila, da jo morajo izvesti tako, da ne pride do poškodb, je tožena stranka za škodo, ki jo je tožnik kot policist utrpel v takšni vaji, objektivno odgovorna.
nasilje v družini – žrtev nasilja v družini – časovna omejenost ukrepov
Odločitev o veljavnosti prepovedi od pravnomočnosti sklepa je v nasprotju z določili ZPND, saj bi pomenila nedopustno podaljšanje trajanja ukrepov, ki so po ZPND časovno omejeni.
pisna oporoka pred pričami – priče pri oporoki – neveljavna oporoka – neveljavna razpolaganja v oporoki – napačna uporaba materialnega prava - razveljavitev sodbe
Če oporoko kot priča podpiše oseba, ki ne more biti priča, njenega podpisa ni mogoče upoštevati. Tako pomanjkljiva pisna oporoka pred pričami ni veljavna. Ne gre zgolj za neveljavno razpolaganje v oporoki.
SZ člen 72, 72/2, 74, 74/2, 82. ZFPPIPP člen 424, 424/1, 427, 427/2, 427/2-2.
skupnost lastnikov stanovanj - izbris iz sodnega registra brez likvidacije
Predlagateljica želi doseči izbris skupnosti lastnikov stanovanj iz sodnega registra brez likvidacije iz razloga, ker le ta ne posluje več. Torej iz razloga, za katerega SZ v 82. členu določa postopek likvidacije, zato se določbe ZFPPIPP o postopku izbrisa pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije za skupnost lastnikov stanovanj ne uporabljajo.
Ker lahko začetek postopka izbrisa predlaga oseba, ki je lastnik objekta na naslovu, ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslov, etažni lastnik pa je hkrati ustanovitelj pravne osebe, vpisane v sodni register, že pojmovno ni mogoče za skupnost lastnikov stanovanj uporabiti določb ZFPPIPP o izbrisu iz sodnega registra brez likvidacije iz obravnavanega izbrisnega razloga.
prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi – tujec – delovno dovoljenje
Ker je tožniku (sicer naknadno) Zavod RS za zaposlovanje izdal osebno delovno dovoljenje za določen čas od dne, ko mu je prenehalo veljati prej veljavno delovno dovoljenje, je odpadla ovira za nadaljevanje delovnega razmerja za nedoločen čas in s tem razlog za prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, ki sicer preneha veljati z dnem prenehanja veljavnosti delovnega dovoljenja.