ZDR člen 110, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 118, 118/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – utemeljen odpovedni razlog – nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Le pavšalno zatrjevanje kršitev in citiranje določil, v katerih so določene sankcije, ne predstavlja utemeljenega razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Slednja ni zakonita, ker tožniku konkretne kršitve, ki so predmet odpovedi, niso bile dokazane, ampak je tožena stranka navajala le posplošene očitke, da tožnik glede na svoj položaj oziroma zadolžitve kot vodstveni delavec odgovarja za ravnanja podrejenih, ne da bi pri tem opredelila, kje, kdaj in v zvezi s katerimi osebami je prišlo do kršitev pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja.
Kadar je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, ker ni dokazan utemeljen razlog oziroma ker očitane kršitve niso dokazane, ni mogoče utemeljevati nemožnosti nadaljevanja delovnega razloga v zvezi z možnostjo sodne razveze pogodbe o zaposlitvi z okoliščinami, ki se tičejo očitanih kršitev oziroma z izgubo zaupanja do delavca, ki naj bi bila povezana z očitanimi (nedokazanimi) kršitvami.
izročitev originala kupoprodajne pogodbe - individualno določena stvar - interes za izročitev
Tožbene trditve predstavljajo zahtevek za izročitev individualno določene stvari: originalne kupoprodajne pogodbe, ki jo tožeča stranka potrebuje zaradi vpisa svoje lastninske pravice v zemljiško knjigo. Drži sicer, da je zapis na papirju akt volje pogodbenih strank, vendar sta v obravnavanem primeru tožnika zatrjevala interes za izročitev izvirnega zapisa kupoprodajne pogodbe, sklenjene med njima in tretjo osebo – prodajalcem poslovnega prostora. Tožnika proti prvi toženi stranki nimata nobenega drugega zahtevka (npr. na sklenitev pogodbe oz. izjavo volje).
ustanovitev stvarne služnosti s pogodbo - vpis v zemljiško knjigo - ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku
Vpis je bil predlagan na podlagi pogodbe o ustanovitvi služnosti iz leta 1994, ko sta bili lastnici služečega zemljišča V. K. in S. B., vsaka do 1/2. Od izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila v letu 1994 pa do vložitve obravnavanega zemljiškoknjižnega predloga v letu 2006 je prišlo do spremembe zemljiškoknjižnega stanja, saj je sedaj do celote lastnica nepremičnine S. B.. Njena izjava v pogodbi iz leta 1994, ki jo je podala skupaj s tedanjo solastnico V. K., je bila dana glede na tedanje lastninsko stanje služečega zemljišča, ki pa se je do leta 2006, ko je predlagatelj B. K. predlagal vpis služnosti, spremenilo, zaradi česar prejšnje zemljiškoknjižno dovolilo ni več ustrezno.
ZObr člen 98.f, 28, 100.a. ZSPJS člen 25, 25/2, 52, 52/2. KPJS člen 35, 35/1.
javni uslužbenec – vojak – dodatek za stalnost
Tožnik je upravičen do dodatka za stalnost za obdobje do 31. 7. 2008 v višini 0,5 % osnovne plače, z obdobje po 1. 8. 2008 pa v višini 0,33 % osnovne plače za vsako zaključeno leto delovne dobe, pri čemer je treba upoštevati tudi zaposlitev pri JLA.
Tožnik je upravičen do odškodnine, ki je bila za primer nekrivdne razrešitve določena s pogodbo o zaposlitvi, ker tožena stranka ni dokazala, da je bil krivdno razrešen. Tožena stranka tega niti ni zatrjevala, zatrjevala je le, da je bil tožnik razrešen zaradi napredovanja (po lastni volji). Ker takšna razrešitev ni predvidena kot razlog, zaradi katerega do odškodnine ne bi bil upravičen, je tožbeni zahtevek utemeljen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – izostanek z dela
Tožnik ni storil očitane kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, saj po pozivu tožene stranke ni neupravičeno izostal z dela. Izostanek z dela ni bil neupravičen, tožnik se je na poziv nazaj na delo, ki je bil podan po pravnomočnosti sodbe o nezakonitem predhodnem prenehanju delovnega razmerja, odzval in se oglasil pri toženi stranki. Seznanil jo je, da se ima namen vrniti na delo in da je za določen čas zaposlen pri drugem delodajalcu ter da ima trimesečni odpovedni rok. Od njega ni bilo mogoče zahtevati, da takoj samovoljno brez odpovednega roka prekine pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem.
Ker zagovor obdolženca pomeni tudi udeležbo na narokih za izvedbo dokazov, na katerih zagovornik z aktivnim sodelovanjem pripomore k vsestranski razjasnitvi pravnopomembnih okoliščin za odločitev o odgovornosti obdolženca za storjeni prekršek, zlasti tistih, ki so obdolžencu v korist, je prvostopenjsko sodišče zagovorniku pravilno priznalo nagrado za zagovor obdolženca tudi za prisotnost na vsakem naroku za zaslišanje prič, ki se jih je zagovornik udeležil.
Upoštevaje načelo pravičnosti, na katerem temeljijo obogatitveni zahtevki, je medsebojni dajatvi kot posledici ničnosti potrebno obravnavati kot ekonomsko celoto. Čeprav je pogodba neveljavna, obstaja med strankama dejansko razmerje, gre za dejansko vzajemno spolnitev.
Če je stvar odtujena za določeno ceno, pomeni ta cena okoriščenje. V primeru uničenja ali izgube stvari pridobitelj koristi sicer nima, je pa odgovoren za prikrajšanje drugi stranki, v kolikor je do izgube ali uničenja prišlo po njegovi krivdi.
Prvostopno sodišče bi moralo, v kolikor je toženi stranki dopustilo, da odgovori na pripravljalni vlogi tožeče stranke, glavno obravnavo preložiti. Navedena kršitev v določenih situacijah lahko predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, ne pa vedno. Pri tem je odločilno, kakšne trditve je stranka v takšni vlogi podala in kako jih je sodišče upoštevalo.
Ugovor pobota je pravica tožene stranke, ki jo lahko uveljavlja vse do konca glavne obravnave, torej tudi v ponovljenem postopku, upoštevaje pri tem določbo 2. odst. 362. člena ZPP.
nadaljevanje izvršbe - novo izvršilno sredstvo - ustavitev izvršbe - enakost pred zakonom - enako varstvo pravic
Predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, vložen v času po izdaji sklepa o ustavitvi izvršbe, vendar še pred njegovo pravnomočnostjo, je pravočasna (34/3 člen ZIZ).
spor z mednarodnim elementom – pristojnost slovenskega sodišča – odškodninska terjatev – nepogodbena odškodninska odgovornost – tuja pravna oseba kot tožena stranka – škodno dejanje v tujini
Za pristojnost slovenskega sodišča ne zadošča dejstvo, da tožnik trpi svojo nepremoženjsko škodo na ozemlju Republike Slovenije. Bistveno je, da je škodljiva posledica v njegovem primeru nastopila v kraju, kjer je tožnik utrpel telesne poškodbe, iz katerih izvirata njegova premoženjska in nepremoženjska škoda. Ni torej pomembno, kje in koliko časa se je tožnik zdravil.
žalitev sodišča v vlogi - žaljiva vloga – varovanje ugleda in avtoritete sodstva
Očitek razpravljajoči sodnici, da je pri svojem delu zavestno kršila zakon, pomeni očitek storitve kaznivega dejanja po 258. členu KZ-1. To je glede na splošne moralne vrednote v družbi hud in objektivno žaljiv očitek, ki jemlje ugled razpravljajoči sodnici, sodišču in sodni oblasti v celoti.
zahteva za sodno varstvo – umik zahteve za sodno varstvo – domneva umika zahteve za sodno varstvo
Čeprav je sodišče prve stopnje po narokih za zaslišanje odgovorne osebe pravne osebe in zakonitega zastopnika pravne osebe, ko opravičila za odgovorno osebo pravne osebe ni sprejelo (pravna oseba izostanka svojega zakonitega zastopnika sploh ni opravičila), dopolnjevalo dokazni postopek z zaslišanjem priče, ni mogoče šteti, da je s tem konkludentno upoštevalo opravilo odgovorne osebe pravne osebe.
ZPIZ-1 člen 101, 139, 186, 186/1, 390, 390/1, 391, 397, 446. ZPIZ/92 člen 133, 201, 201/1.
nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu
S tem, ko je tožniku v Republiki Sloveniji prenehalo delovno razmerje na drugem ustreznem delu (ker se je odselil v BiH in se tam zaposlil), ni bilo več pogojev za izplačevanje denarnega nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu. Določbe ZPIZ-1 oziroma prej veljavnega ZPIZ se nanašajo na delodajalce v Republiki Sloveniji, pri čemer so delodajalci dolžni delovnega invalida obdržati na delu in mu zagotoviti drugo ustrezno delo. Navedena dolžnost se ne razteza na delodajalce v tujini.
program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo – izbris kazenskih točk
Glede na napotilo na izobraževanje in usposabljanje za varno vožnjo, ki ga je pritožnik prejel 21. 4. 2009, je do posredovanja obvestila okrajnemu sodišču s strani Ministrstva za pravosodje dne 22. 6. 2009 šele potekel rok dveh mesecev, v katerem je imel pritožnik možnost udeležiti se programa izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo. Iz potrdila, ki ga je pritožnik priložil pritožbi, je razvidno, da je ta program opravljal od 11. 6. 2009 do 16. 6. 2009 in ga tudi uspešno opravil, o čemer je bil obveščen 18. 6. 2009, torej še pred izdajo obvestila Ministrstva za pravosodje, s katerim to ugotavlja, da ima v skupni evidenci vpisanih osemnajst kazenskih točk. Po določbi 2. odstavka 189. člena ZVCP-1 se po uspešno zaključenem seminarju vozniku enkrat v dveh letih izbriše iz evidence štiri kazenske točke. Pritožnik tako utemeljeno uveljavlja, da sodišče prve stopnje pri seštevku ni upoštevalo uspešno opravljenega programa izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo in od skupnega števila osemnajst kazenskih točk odštelo štiri kazenske točke, saj pred odločitvijo z dne 2. 9. 2009, glede na podatke o storilčevem napotilu na izobraževanje, sploh ni preverilo, ali je storilec izobraževanje opravil in ali ga je uspešno zaključil.
ZPP člen 215, 285, 286, 286/1, 286/4, 339, 339/2, 339/2-8. ZOR člen 16, 154, 192.
odškodninska obveznost zdravstvene ustanove – medicinska napaka – zdravniška napaka – vzročna zveza – obseg povrnitve premoženjske škode – dokazi in izvajanje dokazov – splošne določbe – pravila o dokaznem bremenu – dokazni standard – prepričanje – verjetnost – mejni prag zadostne verjetnosti – materialno procesno vodstvo – navajanje dejstev in dokazov – trditveno breme – prekluzija
V primerih, ko vzroka škodnega dogodka ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, vzročne zveze ni treba dokazati s prepričanjem, pač pa z verjetnostjo, ki presega mejni prag (50 %).
Stranka, ki glede določenega dejstva nosi trditveno in dokazno breme, ne more pričakovati, da bo šele po prvem naroku za glavno obravnavo zbrala in predlagala dokaze v zvezi s trditvami, ki so bile sporne že prej.
delavec s posebnimi pooblastili – poslovodna oseba – individualna pogodba o zaposlitvi – pogodbena svoboda – kogentne norme
Osebe, glede katerih je skladno z 72. členom ZDR dovoljen odmik od temeljnega načela delovnega prava, po katerem je pogodbena volja strank v pogodbi o zaposlitvi omejena s kogentinimi minimalnimi delovnopravnimi normami, so le poslovodne osebe in prokuristi. Ker tožnik ni bil niti poslovodna oseba niti prokurist, ampak delavec s posebnimi pooblastili, pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja v njegovi pogodbi o zaposlitvi ne bi smele biti urejene drugače, kot to določa ZDR.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0056733
SPZ člen 99, 222. ZPP člen 243. ZST člen 4, 4/2, 4/2-2, 14, 14/1.
stvarna služnost – varstvo služnosti – prenehanje služnosti – prenehanje služnosti na podlagi odločbe – dokazi in izvajanje dokazov – izvedenci – potrebno strokovno znanje – sodne takse – nastanek taksne obveznosti – taksne oprostitve – obseg veljavnosti sklepa o oprostitvi plačila taks
Ugotovitev vsakdanjih dejstev, ki jih je mogoče preveriti s temeljnimi pravili logike, splošno izobrazbo in s splošnimi izkušnjami, ne zahteva strokovnega znanja, s katerim sodišče ne razpolaga.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSK0004494
ZP-1-UPB3 člen 157, 157/3. ZVCP-1 člen 132.
preizkus alkoholiziranosti - elektronski alkotest - novi dokazi in dejstva
Kot je razvidno iz zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom, je bil obdolžencu preizkus alkoholiziranosti odrejen kot vozniku osebnega avtomobila, sam preizkus je bil opravljen v skladu z navodili proizvajalca, rezultat preizkusa je bil ugotovljen v prisotnosti obdolženca, obdolženi pa se je z rezultatom preizkusa strinjal in je takšen zapisnik tudi podpisal. Res je sicer, da je v opombah tega zapisnika zapisano, da obdolženi ne more (sme) še enkrat pihati, čeprav to hoče, vendar takšna navedba nima nikakršne teže. Če namreč preizkus alkoholiziranosti ne bi bil pravilno opravljen, naprava rezultata preizkusa ne bi pokazala. Za ponoven preizkus alkoholiziranosti ni bilo nobene zakonske podlage, prav tako ne za preizkus z merilnikom alkohola v izdihanem zraku – etilometrom ali strokovni pregled. Preizkus z etilometrom ali strokovni pregled, bi policist odredil le v primeru, če bi obdolženi oporekal rezultatu preizkusa z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku (peti odstavek 132. čl. ZVCP-1).
invalid III. kategorije - omejitve pri delu - poslabšanje zdravstvenega stanja - pravica do premestitve - pravica do dela s krajšim delovnim časom
Omejitve, določene v odločbi toženke iz leta 2000, niso napačne, vendar je po letu 2000 prihajalo pri tožniku do zdravstvenih sprememb do te mere, da se je zaradi kroničnih bolezni zmanjševala tožnikova delovna zmožnost, zlasti zaradi težav z motnjo govora in nespretnosti levice ter psihiatričnih težav. Tožnik je bil v letu 2007 še sposoben opravljati delo v polnem delovnem času, od začetka leta 2008 pa le s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno, zato je podana podlaga za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja