SPZ člen 75, 99. ZPP člen 353. Pravilnik o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah člen 1, 1/1.
prekomerne imisije toplote in svetlobe - odstranitev zasteklenih površin - krajevno običajne meje imisij
Ugotovitev izvedenca, da celo svetel fasadni omet, s katerim so običajno obdane stanovanjske hiše v naseljih, kot je naselje v ... (slednje je ugotovitev sodišča prve stopnje), odbije več energije, ki jo je prejel v obliki sončnega sevanja, kot steklo, nedvomno dokazuje, da odboj sončne svetlobe od spornih steklenih površin ne presega krajevno običajne meje in zato ne predstavlja prepovedane imisije v smislu 75. člena SPZ.
Tožnik je upravičen do odškodnine, ki je bila za primer nekrivdne razrešitve določena s pogodbo o zaposlitvi, ker tožena stranka ni dokazala, da je bil krivdno razrešen. Tožena stranka tega niti ni zatrjevala, zatrjevala je le, da je bil tožnik razrešen zaradi napredovanja (po lastni volji). Ker takšna razrešitev ni predvidena kot razlog, zaradi katerega do odškodnine ne bi bil upravičen, je tožbeni zahtevek utemeljen.
ZObr člen 98.f, 28, 100.a. ZSPJS člen 25, 25/2, 52, 52/2. KPJS člen 35, 35/1.
javni uslužbenec – vojak – dodatek za stalnost
Tožnik je upravičen do dodatka za stalnost za obdobje do 31. 7. 2008 v višini 0,5 % osnovne plače, z obdobje po 1. 8. 2008 pa v višini 0,33 % osnovne plače za vsako zaključeno leto delovne dobe, pri čemer je treba upoštevati tudi zaposlitev pri JLA.
pobotni ugovor – sodna pristojnost – stvarna pristojnost
Četudi delovno sodišče ni stvarno pristojno za odločanje o pobotnem ugovoru, ker v zvezi z njim ne gre za odločanje o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja, pobotnega ugovora ne zavrže, ker za odločanje zadošča, da je podana sodna pristojnost.
ustanovitev stvarne služnosti s pogodbo - vpis v zemljiško knjigo - ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku
Vpis je bil predlagan na podlagi pogodbe o ustanovitvi služnosti iz leta 1994, ko sta bili lastnici služečega zemljišča V. K. in S. B., vsaka do 1/2. Od izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila v letu 1994 pa do vložitve obravnavanega zemljiškoknjižnega predloga v letu 2006 je prišlo do spremembe zemljiškoknjižnega stanja, saj je sedaj do celote lastnica nepremičnine S. B.. Njena izjava v pogodbi iz leta 1994, ki jo je podala skupaj s tedanjo solastnico V. K., je bila dana glede na tedanje lastninsko stanje služečega zemljišča, ki pa se je do leta 2006, ko je predlagatelj B. K. predlagal vpis služnosti, spremenilo, zaradi česar prejšnje zemljiškoknjižno dovolilo ni več ustrezno.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – izostanek z dela
Tožnik ni storil očitane kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, saj po pozivu tožene stranke ni neupravičeno izostal z dela. Izostanek z dela ni bil neupravičen, tožnik se je na poziv nazaj na delo, ki je bil podan po pravnomočnosti sodbe o nezakonitem predhodnem prenehanju delovnega razmerja, odzval in se oglasil pri toženi stranki. Seznanil jo je, da se ima namen vrniti na delo in da je za določen čas zaposlen pri drugem delodajalcu ter da ima trimesečni odpovedni rok. Od njega ni bilo mogoče zahtevati, da takoj samovoljno brez odpovednega roka prekine pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem.
Ker zagovor obdolženca pomeni tudi udeležbo na narokih za izvedbo dokazov, na katerih zagovornik z aktivnim sodelovanjem pripomore k vsestranski razjasnitvi pravnopomembnih okoliščin za odločitev o odgovornosti obdolženca za storjeni prekršek, zlasti tistih, ki so obdolžencu v korist, je prvostopenjsko sodišče zagovorniku pravilno priznalo nagrado za zagovor obdolženca tudi za prisotnost na vsakem naroku za zaslišanje prič, ki se jih je zagovornik udeležil.
Upoštevaje načelo pravičnosti, na katerem temeljijo obogatitveni zahtevki, je medsebojni dajatvi kot posledici ničnosti potrebno obravnavati kot ekonomsko celoto. Čeprav je pogodba neveljavna, obstaja med strankama dejansko razmerje, gre za dejansko vzajemno spolnitev.
Če je stvar odtujena za določeno ceno, pomeni ta cena okoriščenje. V primeru uničenja ali izgube stvari pridobitelj koristi sicer nima, je pa odgovoren za prikrajšanje drugi stranki, v kolikor je do izgube ali uničenja prišlo po njegovi krivdi.
Prvostopno sodišče bi moralo, v kolikor je toženi stranki dopustilo, da odgovori na pripravljalni vlogi tožeče stranke, glavno obravnavo preložiti. Navedena kršitev v določenih situacijah lahko predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, ne pa vedno. Pri tem je odločilno, kakšne trditve je stranka v takšni vlogi podala in kako jih je sodišče upoštevalo.
Ugovor pobota je pravica tožene stranke, ki jo lahko uveljavlja vse do konca glavne obravnave, torej tudi v ponovljenem postopku, upoštevaje pri tem določbo 2. odst. 362. člena ZPP.
nadaljevanje izvršbe - novo izvršilno sredstvo - ustavitev izvršbe - enakost pred zakonom - enako varstvo pravic
Predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, vložen v času po izdaji sklepa o ustavitvi izvršbe, vendar še pred njegovo pravnomočnostjo, je pravočasna (34/3 člen ZIZ).
zahteva za sodno varstvo – umik zahteve za sodno varstvo – domneva umika zahteve za sodno varstvo
Čeprav je sodišče prve stopnje po narokih za zaslišanje odgovorne osebe pravne osebe in zakonitega zastopnika pravne osebe, ko opravičila za odgovorno osebo pravne osebe ni sprejelo (pravna oseba izostanka svojega zakonitega zastopnika sploh ni opravičila), dopolnjevalo dokazni postopek z zaslišanjem priče, ni mogoče šteti, da je s tem konkludentno upoštevalo opravilo odgovorne osebe pravne osebe.
spor z mednarodnim elementom – pristojnost slovenskega sodišča – odškodninska terjatev – nepogodbena odškodninska odgovornost – tuja pravna oseba kot tožena stranka – škodno dejanje v tujini
Za pristojnost slovenskega sodišča ne zadošča dejstvo, da tožnik trpi svojo nepremoženjsko škodo na ozemlju Republike Slovenije. Bistveno je, da je škodljiva posledica v njegovem primeru nastopila v kraju, kjer je tožnik utrpel telesne poškodbe, iz katerih izvirata njegova premoženjska in nepremoženjska škoda. Ni torej pomembno, kje in koliko časa se je tožnik zdravil.
program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo – izbris kazenskih točk
Glede na napotilo na izobraževanje in usposabljanje za varno vožnjo, ki ga je pritožnik prejel 21. 4. 2009, je do posredovanja obvestila okrajnemu sodišču s strani Ministrstva za pravosodje dne 22. 6. 2009 šele potekel rok dveh mesecev, v katerem je imel pritožnik možnost udeležiti se programa izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo. Iz potrdila, ki ga je pritožnik priložil pritožbi, je razvidno, da je ta program opravljal od 11. 6. 2009 do 16. 6. 2009 in ga tudi uspešno opravil, o čemer je bil obveščen 18. 6. 2009, torej še pred izdajo obvestila Ministrstva za pravosodje, s katerim to ugotavlja, da ima v skupni evidenci vpisanih osemnajst kazenskih točk. Po določbi 2. odstavka 189. člena ZVCP-1 se po uspešno zaključenem seminarju vozniku enkrat v dveh letih izbriše iz evidence štiri kazenske točke. Pritožnik tako utemeljeno uveljavlja, da sodišče prve stopnje pri seštevku ni upoštevalo uspešno opravljenega programa izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo in od skupnega števila osemnajst kazenskih točk odštelo štiri kazenske točke, saj pred odločitvijo z dne 2. 9. 2009, glede na podatke o storilčevem napotilu na izobraževanje, sploh ni preverilo, ali je storilec izobraževanje opravil in ali ga je uspešno zaključil.
ZPIZ-1 člen 101, 139, 186, 186/1, 390, 390/1, 391, 397, 446. ZPIZ/92 člen 133, 201, 201/1.
nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu
S tem, ko je tožniku v Republiki Sloveniji prenehalo delovno razmerje na drugem ustreznem delu (ker se je odselil v BiH in se tam zaposlil), ni bilo več pogojev za izplačevanje denarnega nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu. Določbe ZPIZ-1 oziroma prej veljavnega ZPIZ se nanašajo na delodajalce v Republiki Sloveniji, pri čemer so delodajalci dolžni delovnega invalida obdržati na delu in mu zagotoviti drugo ustrezno delo. Navedena dolžnost se ne razteza na delodajalce v tujini.
žalitev sodišča v vlogi - žaljiva vloga – varovanje ugleda in avtoritete sodstva
Očitek razpravljajoči sodnici, da je pri svojem delu zavestno kršila zakon, pomeni očitek storitve kaznivega dejanja po 258. členu KZ-1. To je glede na splošne moralne vrednote v družbi hud in objektivno žaljiv očitek, ki jemlje ugled razpravljajoči sodnici, sodišču in sodni oblasti v celoti.
To, da so nekatere pripravljalne vloge bile zelo kratke, še ne pomeni, da niso bile potrebne, saj je pomembna predvsem vsebina vlog in ne samo njihov obseg.
ZFPPIPP člen 239, 239/1, 383a, 384, 384/1, 384/3-1, 384/4.
predlog za začetek stečajnega postopka - osebni stečaj - poročilo o stanju premoženja - ugotavljanje pogojev na naroku - nepopolna vloga
Glede ugotavljanja pogojev za začetek stečaja je narok predviden le, kadar je predlagatelj upnik, oziroma če je vložen ugovor iz drugega odstavka 235. čl. v zvezi s 383. čl. ZFPPIPP.
Tožnik zoper toženo stranko uveljavlja terjatev, ki mu jo je s pogodbo odstopil delavec tožene stranke iz naslova odpravnine, plače, regresa za letni dopust, božičnice in zamudnih obresti. Kljub temu, da tožnik nima lastnosti delavca v razmerju do tožene stranke, je podana stvarna pristojnost delovnega sodišča, ker uveljavlja terjatev kot pravni naslednik delavca.
URS člen 26. ZOR člen 154, 154/1, 200, 376. ZTuj člen 81.
izbris iz registra prebivalstva RS - pravično zadoščenje - sojenje brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku) - odškodninska odgovornost države - zastaranje
Pred sprejemom ZVPSBNO priznanje pravičnega zadoščenja zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku pred slovenskimi sodišči ni bilo možno, ker takšna škoda ni predstavljala pravno priznane nepremoženjske škode po čl. 200 ZOR.
OZ člen 104, 104/1, 104/2, 104/3, 105, 105/2, 105/3.
zamuda dolžnika – fiksni rok - dodatni rok za izpolnitev pogodbe – neizpolnitev pogodbe – razdrtje pogodbe po samem zakonu - pobotanje
Ker dolžnik svoje obveznosti ni izpolnil niti v dodatnem, primernem roku, je pogodba razdrta po samem zakonu in njegov tožbeni zahtevek, ki temelji na razdrti pogodbi, ni utemeljen. Zato ni moglo priti do pobotanja dela tega zahtevka z zahtevkom po nasprotni tožbi. Ker pa ta ni bil pobotan, je toženec po nasprotni tožbi tožnici po nasprotni tožbi še vedno dolžan vrniti posojilo, kar pomeni, da je tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi materialnopravno utemeljen.