izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – pogoji za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – odplačno razpolaganje – neodplačno razpolaganje – rok za vložitev tožbe – razlaga pogodb – navidezna pogodba
Presoja, ali je dolžnik v škodo upnikov razpolagal odplačno ali neodplačno, je odvisna od dejanske vrednosti predmeta razpolaganja v času sklepanja pravnega posla, ne pa od vsebine določil tega posla. Pri tej presoji lahko upnik dokazuje, da gre za navidezno prodajno pogodbo, ki prikriva darilno pogodbo.
regresni zahtevek – odškodninski zahtevek - izključitev odškodninske odgovornosti – stanje nerazsodnosti v času škodnega dogodka – stanje neprištevnosti v času škodnega dogodka – stanje zmanjšane razsodnosti v času škodnega dogodka – znižanje odškodnine - šibko premoženjsko stanje
Ne gre za stanje nerazsodnosti iz 1. odstavka 159. člena ZOR, kot tudi ne za stanje prehodne nerazsodnosti, temveč le za stanje zmanjšanje oziroma bistveno zmanjšane razsodnosti. Navedeno pa ne izključuje toženčeve odškodninske odgovornosti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – rok za podajo odpovedi
Rok za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je začel teči, ko je tožena stranka prejela pravnomočno sodbo, s katero je bila disciplinska odločba o predhodnem prenehanju delovnega razmerja tožnika razveljavljena.
odškodninska odgovornost delodajalca – nevarna dejavnost – domneva vzročnosti – poklicna bolezen
Toženi stranki je uspelo dokazati, da med nevarno dejavnostjo, s katero se je ukvarjala, in nastalo škodo ni vzročne zveze, s čimer se je razbremenila svoje odgovornosti.
ODZ paragraf 1460, 1477, 1500. ZTLR člen 28, 28/3, 72, 72/2, 72/3. SPZ člen 43, 43/2, 44, 44/2, 45, 45/2. ZPP člen 7, 7/2, 339, 339/2, 339/2-8.
navajanje dejstev in dokazov - nezatrjevana dejstva - trditveno in dokazno breme - načelo kontradiktornosti - razpravno načelo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pridobitev lastninske pravice na nepremičninah - priposestvovanje - omejitev priposestvovanja - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - dobrovernost
Sodišče prve stopnje, ki je na nezatrjevana dejstva oprlo sodbo, je tožencem odvzelo pravico do obravnavanja v postopku, ker nista mogla pričakovati, da bo sodišče tožbenemu zahtevku ugodilo na drugi, nezatrjevani podlagi. Ob pravilni uporabi pravnega pravila paragrafa 1500 ODZ oziroma sedaj 2. odstavka 44. člena SPZ bi moralo sodišče prve stopnje, ker tožnik ni trdil, da so bili toženci oziroma njihovi pravni predniki, ki so lastninsko pravico pridobili na podlagi kupoprodajne pogodbe, nedobroverni, tožbeni zahtevek zavrniti.
Tožbeni zahtevek za plačilo razlike v plači je utemeljen, saj tožena stranka tožnikove plače ni usklajevala tako, kot je določeno v tarifni prilogi aneksa h kolektivni pogodbi, ki določa, da je enako kot izhodiščne plače usklajujejo plače delavcev, ki so višje od izhodiščnih.
Pri odpravnini se upošteva celotna delovna doba tožnice pri toženi stranki, čeprav ji je v vmesnem času zaradi uvedbe stečajnega postopka, ki se je končal s potrjeno prisilno poravnavo, delovno razmerje prenehalo. Ker tedaj odpravnine ni prejela, ni nobene ovire za upoštevanje celotne delovne dobe kljub prekinitvi.
ZPP člen 13, 181, 182, 182/3, 187, 187/3, 355. SPZ člen 45, 217. ZTLR člen 30, 30/2, 54, 70, 70/3.
služnostna pravica – stvarna služnost – služnost poti – priposestvovanje služnosti – uveljavljanje služnostne pravice z ugovorom – predhodno vprašanje – razveljavitev sodbe brez pritožbene obravnave – zmotna uporaba materialnega prava – nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker je v prvostopni sodbi izostalo ugotavljanje dejansko pravnega sklopa odločilnega spornega vprašanja, ali sta toženca na originaren način, s priposestvovanjem, pridobila sporno služnostno pravico, sodišče druge stopnje ni opravilo pritožbene obravnave, temveč je razveljavilo izpodbijano sodbo in zadevo vrnilo v novo sojenje.
V pravdi zaradi posega v lastninsko pravico tožeče stranke lahko tožena stranka tudi zgolj z ugovorom, da je priposestvovala služnostno pravico, nasprotuje tožbenemu zahtevku (vindikacijskem oz. negatornemu).
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 39.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kriteriji za izbiro presežnih delavcev
V času podaje sporne redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je odpovedne razloge, pravice in obveznosti delodajalca ter postopek odpovedi določal ZDR, določbe v zvezi s tem pa je vsebovala tudi za toženo stranko veljavna kolektivna pogodba dejavnosti. Te določbe so se nanašale predvsem na način izbire presežnih delavcev in so določale kriteriji, ki bi jih tožena stranka pri izbiri delavca, kateremu bo podala odpoved, morala upoštevati.
pravična denarna odškodnina – nepremoženjska škoda – subjektivne značilnosti oškodovanca
Res je sicer, da se bolečinski prag pri posameznikih razlikuje, vendar je v odškodninskem pravu izhodišče za odmero odškodnine povprečni oškodovanec, medtem ko se subjektivne značilnosti konkretnega oškodovanca, skladno z načelom individualizacije odškodnine, upoštevajo le v razumni meri. Morebitna preobčutljivost oškodovanca zato ne opravičuje višje odškodnine.
dokazovanje – dokazna sredstva – dokazna vrednost predračuna
V primeru, ko je škoda odpravljena, je običajen dokaz njene višine račun za material in delo, potrebno pri popravilu. V primeru, ko računa ni na razpolago, predračunu, s katerim se zgolj predvidevajo stroški v zvezi z odpravo škode, ni mogoče kar avtomatično in brez argumentov odreči dokazne vrednosti.
zamudna sodba – izostanek s prvega naroka – izostanek s poravnalnega naroka – nepristop na prvi narok
Posledice nepristopa na prvi narok v obliki zamudne sodbe lahko nastopijo le, če tožena stranka ne pristopi na poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavno, če poravnalni narok ni bil razpisan, ne pa tedaj, kadar je stranka na poravnalni narok pristopila, ni pa je bilo na prvi narok za glavno obravnavno.
odškodnina zaradi imisij - poseg v zdravo življenjsko okolje - hrup na cesti g1-3 - duševne bolečine zaradi okrnitve pravic osebnosti - tek zamudnih obresti
Tožnika sta v spornem obdobju prilagajala način svojega življenja zaradi prekomernih imisij v domačem življenjskem okolju (zaradi preseženih običajnih mej hrupa), vendar pa od njiju ni bilo mogoče pričakovati, da bosta za zmanjšanje nastanka škode (četrti odstavek 133. člena OZ) popolnoma spremenila način svojega življenja. Tožnika sta si prizadevala za zmanjšanje nastanka škode, ki jima je nastala na področju duševnega funkcioniranja, slednje pa je sodišče prve stopnje tudi upoštevalo pri odmeri odškodnine.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - tožba zaradi motenja posesti - zavrnitev predloga
Začasna odredba se lahko izda le za zavarovanje uveljavljane nedenarne terjatve, predlagano zavarovanje s prepovedjo trganja vinske trte pa ne meri na terjatev, s katero tožeči stranki zahtevata varovanje posesti travnika.
ZZK člen 9. ZZK-1 člen 6, 141. ZGO-1 člen 211, 212, 213, 214. ZJC člen 2, 3.
javno dobro - vpis služnostne pravice po ZJS – javna cesta – pridobitev služnosti na javnem dobru – lastnik javnega dobra
Javna cesta mora biti vpisana v zemljiško knjigo kot javno dobro v lasti države, če gre za državno cesto ali kot javno dobro v lasti občine, če gre za občinsko cesto. Na javni cesti je mogoče pridobiti služnost pod pogoji, ki so določeni s predpisi, ki urejajo javne ceste in v obsegu, kot ga določa 3. odstavek 2. člena ZJC. ZJC omogoča predlagatelju pridobitev služnosti, predlog predlagatelja pa je bil zavrnjen iz razloga, ker v zemljiški knjigi MOK ni vpisana kot lastnica nepremičnin. Predlagatelj ni priložil nobene listine, na podlagi katere bi bilo mogoče ugotoviti, kdo je lastnik nepremičnin, država ali MOK ali morda katera druga lokalna skupnost.
tekst :
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.
OBRAZLOŽITEV:
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor predlagatelja in potrdilo sklep Okrajnega sodišča v Kranju Dn. št. 2362/2006-8 z dne 2. 2. 2009 v izpodbijani točki II. izreka sklepa, s katerim je zemljiškoknjižni referent Okrajnega sodišča v Kranju zavrnil predlog predlagatelja za vknjižbo služnostne pravice pri nepremičninah parc. št. 1007, 1008/1, 1009/1, 1009/8, 1009/9, 1009/10, 1009/12, 1009/13, 1010, 1011/2, 1026/2 (1), vse vl. št. 2243 k.o. X, v korist parc. št. 467/3, 467/5 in 467/1 k.o. X.
2. Predlagatelj vlaga pritožbo zaradi napačne uporabe materialnega prava ter predlaga višjemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da dovoli vknjižbo služnostne pravice. Odločitev sodišča prve stopnje je napačna, saj nepremičnina ne more biti vpisana samo kot javno dobro, saj mora biti vedno vpisan tudi lastnik nepremičnine. Če so zemljiškoknjižni vpisi napačni, to ne sme škodovati predlagatelju, ki je veljavno pridobil služnostno pravico od MOK, ki je lastnica nepremičnin. Sodišče prve stopnje bi moralo hkrati z odločanjem o predlogu predlagatelja, po uradni dolžnosti popraviti napačen vpis. Predlagatelj ne more prevzeti odgovornosti za napačno vodeno zemljiško knjigo.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Vpisi so dovoljeni proti osebi, proti kateri učinkuje listina, ki je podlaga za vpis, in ki je v zemljiški knjigi vpisana kot imetnik pravice, na katero se vpis nanaša (2. odstavek 9. člena Zakona o zemljiški knjigi (2)). Predlagatelj je predlogu priložil »služnostno pogodbo« (3), iz katere izhaja, da MOK kot lastnica nepremičnin, dovoljuje predlagatelju, kot služnostnemu upravičencu, vknjižbo služnosti gradnje, vzdrževanja in dostopa do napeljav komunalnih vodov (4) na nepremičninah. Iz podatkov zemljiške knjige izhaja, da MOK ni vpisana kot lastnica nepremičnin, pri podatkih o lastnikih (B list) je le oznaka, da nepremičnine predstavljajo javno dobro, brez oznake lastnika nepremičnine (5).
5. Nepremičnine (verjetno) predstavljajo javne ceste in poti (6), zato je potrebno upoštevati določbe Zakona o javnih cestah (7). Javna cesta mora biti vpisana v zemljiško knjigo kot javno dobro v lasti države, če gre za državno cesto, ali kot javno dobro v lasti občine, če gre za občinsko cesto. Na javni cesti je mogoče pridobiti služnost pod pogoji, ki so določeni s predpisi, ki urejajo javne ceste in v obsegu kot ga določa 3. odstavek 2. člena ZJC (8). ZJC omogoča predlagatelju pridobitev služnosti, predlog predlagatelja pa je bil zavrnjen iz razloga, ker v zemljiški knjigi MOK ni vpisana kot lastnica nepremičnin. Predlagatelj ni priložil nobene listine, na podlagi katere bi bilo mogoče ugotoviti, kdo je lastnik nepremičnin, država ali MOK ali morda katera druga lokalna skupnost. Pogoje za pridobitev javnega dobra določa 21. člen Zakona o graditvi objektov (9). Objekt, ki je po določbah ZGO-1 grajeno javno dobro, pridobi status grajenega javnega dobra državnega pomena z ugotovitveno odločbo, ki jo na podlagi sklepa Vlade RS izda pristojno ministrstvo, v katerega delovno področje sodi takšen objekt oziroma pridobi status grajenega javnega dobra lokalnega pomena z ugotovitveno odločbo, ki jo na podlagi sklepa pristojnega občinskega organa po uradni dolžnosti izda pristojna občinska uprava. Na podlagi odločbe ministrstva ali občine je šele mogoče ugotoviti, v čigavi lasti so nepremičnine ali v državni ali v lasti lokalne skupnosti.
6. Nepremičnine so v zemljiški knjigi že vpisane kot javno dobro, kar pomeni, da so že pridobile status javnega dobra, zato ni potreben poseben akt državnega organa oziroma lokalne skupnosti o priznanju takšnega statusa nepremičninam (primerjaj 211. člen ZGO-1), zadostuje že ugotovitvena odločba ministrstva ali občinskega organa, ki bo podlaga za vpis lastninske pravice na nepremičninah na državo ali občino (10). Predlagatelj bo svojo služnostno pravico lahko vpisal v zemljiško knjigo šele potem, ko (če) bo zemljiška knjiga prejela predlog za vpis lastninske pravice na MOK ter odločbo občine, da so nepremičnine javno dobro lokalnega pomena (2. odstavek 212. člena ZGO-1) (11).
7. Glede pavšalnih pritožbenih navedb, da je zemljiška knjiga odgovorna, ker na nepremičninah ni vpisan lastnik, je potrebo predlagatelju pojasniti zgodovinski potek predpisov, ki so urejali vpise javnega dobra v zemljiško knjigo. Zaradi posebnega pomena in zaščite javnega dobra, saj gre za pravico javnega prava, ki je predmet splošne in ne morebitne posebne lastninske pravice, so se nepremičnine, ki predstavljajo javno dobro vpisovale v posebne sezname. Zakon o zemljiški knjigi (12) je posebne sezname opustil, določal je, da se nepremičnine v splošni rabi vpišejo kot javno dobro (16. člen ZZK), ter da se nepremičnine, ki so vpisane v seznamih kot javno dobro, po uradni dolžnosti prenesejo v vložke glavne knjige in vknjižijo kot javno dobro (141. členom ZZK). Zaznamba javnega dobra v zemljiško knjigo ni vsebovala podatka o vrsti javnega dobra (npr. ali gre za vodno dobro ali javno cesto, kar sedaj določa drugi odstavek 111. člen ZZK-1), zato so nekatere nepremičnine, ki so javno dobro, v zemljiško knjigo še vedno vpisane brez označbe lastnika, predvsem pa brez natančne označbe vrste javnega dobra. Iz navedenega razloga so ministrstva in občinske uprave dolžna po uradni dolžnosti izdati odločbe, da gre za zemljišča ali objekte, ki so javno dobro državnega ali lokalnega pomena (drugi odstavek 212. člena ZGO-1).
8. Ker niso podani pritožbeni razlogi in ker sodišče prve stopnje ni storilo kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen Zakona o pravdnem postopku (13) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je na podlagi 2. točke tretjega odstavka 161. člena ZZK-1 dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa.
Na odločitev o vrnitvi ali odvzemu v kazenskem postopku zaseženih predmetov vplivajo dejstva, ki se ugotavljajo v kazenskem postopku – ali je bil predmet uporabljen ali namenjen za kaznivo dejanje ali je s kaznivim dejanjem nastal... - zato gre za materijo, ki je v neposredni zvezi z očitanim kaznivim dejanjem in je urejena v kazenskih procesnih in materialnih predpisih ter predmet obravnave v kazenskem in ne civilnem postopku.
predlog za obnovo postopka – kriva izpovedba priče
Predlog za obnovo postopka, podan zaradi krive izpovedbe priče, ni utemeljen, ker tožnica ni zatrjevala, da bi bila katera od zaslišanih prič pravnomočno obsojena s kazensko sodbo, kakor tudi ne, da bi bil kazenski postopek zoper pričo ustavljen oziroma da bi bile podane okoliščine, zaradi katerih se kazenski postopek zoper pričo ne bi mogel izvesti. Zgolj s predlogom za zaslišanje sebe kot pravdne stranke tožnica ni mogla nadomestiti obveznosti, da v predlogu za obnovo postopka poda ustrezne trditve.
ZObr člen 98.f, 98.f/1, 98.f/2, 100.a. ZSPJS člen 25, 25/1, 52, 52/2.
vojak - prikrajšanje pri plači - dodatek k plači - dodatek za stalnost - denarna terjatev - sodno varstvo
Za čas od 1. 8. 2008, ko je bila opravljena prevedba plače, tožniku (vojaku) ne pripada več dodatek za stalnost v višini 0,5 % osnovne plače, ampak v višini 0,33 % osnovne plače za vsako izpolnjeno leto dela na vojaški dolžnosti.
ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3, 171, 171/1, 171/2. SPZ člen 72, 72/1. ZZZDR člen 57, 57/1.
tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino – ugovor tretjega – nujno sosporništvo – materialno sosporništvo – premoženjska razmerja med zakonci – skupno premoženje
Zahtevek za nedopustnost izvršbe na predmet, ki je skupna last, je lahko utemeljen le glede deleža tretjega, ki tako pravico uveljavlja, ne pa glede deleža dolžnika.
obnova postopka – nepretrgana odsotnost zaradi bivanja v tujini
Ker toženka ni dokazala, da je bila v času opravljenih vročitev po 141. členu ZPP nepretrgoma odsotna več kot tri mesece, predlog za obnovo postopka iz razloga po 3. točki 394. člena ZPP ni utemeljen.