ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 39.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kriteriji za izbiro presežnih delavcev
V času podaje sporne redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je odpovedne razloge, pravice in obveznosti delodajalca ter postopek odpovedi določal ZDR, določbe v zvezi s tem pa je vsebovala tudi za toženo stranko veljavna kolektivna pogodba dejavnosti. Te določbe so se nanašale predvsem na način izbire presežnih delavcev in so določale kriteriji, ki bi jih tožena stranka pri izbiri delavca, kateremu bo podala odpoved, morala upoštevati.
pravična denarna odškodnina – nepremoženjska škoda – subjektivne značilnosti oškodovanca
Res je sicer, da se bolečinski prag pri posameznikih razlikuje, vendar je v odškodninskem pravu izhodišče za odmero odškodnine povprečni oškodovanec, medtem ko se subjektivne značilnosti konkretnega oškodovanca, skladno z načelom individualizacije odškodnine, upoštevajo le v razumni meri. Morebitna preobčutljivost oškodovanca zato ne opravičuje višje odškodnine.
zamudna sodba – vročanje tožbe – pravilna vročitev tožbe v odgovor – vročitev pravni osebi
Vročitev gospodarski družbi je pravilno opravljena na naslovu sedeža po podatkih sodnega registra, in sicer ne le osebi, ki je pooblaščena za sprejem, pač pa tudi drugemu delavcu, ki se najde v pisarni ali na sedežu. Pri tem ni pomembno, kakšna dela tak delavec opravlja za naslovnika, pa tudi ne, da je v delovnem razmerju pri njem. Lahko ima le pogodbo o delu ali pa zanj opravlja dela le priložnostno. Delavec v smislu 133. člena ZPP je lahko tudi tisti, ki je bil po kakršnemkoli naročilu ali z vednostjo pravne osebe v pisarni ali poslovnem prostoru, kjer je za pravno osebo opravljal kakršenkoli posel.
Za pravilno vročitev pravni osebi ni treba, da vročilnico podpiše njen zakoniti zastopnik.
stvarna pristojnost – delovno razmerje – plačilo za delo
Pravica do plače je sicer pravica, ki izvira iz delovnega razmerja, kar pomeni, da je pogoj za uveljavljanje te pravice ugotovitev, da je delovno razmerje med delavcem in delodajalcem obstajalo (bodisi na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi bodisi na podlagi domneve, da so bili podani elementi delovnega razmerja). Ker v konkretnem primeru tožnik s tožbo ni zahteval ugotovitve obstoja delovnega razmerja, ampak je vtoževal le plačilo za opravljeno delo, ni podana stvarna pristojnost delovnega sodišča.
stvarna pristojnost – premoženjskopravni spor – civilnopravna pogodba
Ker je bila med strankama sklenjena pogodba o profesionalnem igranju košarke in tožnik svoj zahtevek temelji na tej pogodbi, v tožbi pa niti ne zatrjuje, da bi bil pri toženi stranki v delovnem razmerju oziroma da bi uveljavljal pravico iz delovnega razmerja, gre za premoženjskopravni spor iz civilnopravne pogodbe, za rešitev katerega ni podana stvarna pristojnost delovnega sodišča.
odpoved najemnega razmerja – izpraznitev stanovanja – razlog odpovedi – neplačilo najemnine - neplačilo nesubvecioniranega dela najemnine – odločba o subvencioniranju najemnine
Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da odločba o subvencioniranju najemnine predstavlja razlog, zaradi katerega ni možno odpovedati najemne pogodbe zaradi neplačila nesubvencioniranega dela najemnine.
stanovanjska najemna razmerja – neprofitno najemno stanovanje – odpoved najemne pogodbe za neprofitno stanovanje – krivdni razlogi za odpoved najemne pogodbe – drugo primerno stanovanje
Stanodajalec lahko odpove najemno pogodbo za neprofitno stanovanje, če ima najemnik v lasti ali solasti primerno stanovanje.
SZ-1 res govori samo o lastništvu drugega primernega stanovanja, vendar v primeru, ko je nekdo solastnik v tako velikem obsegu (9/10-in), z njim tudi upravlja in razpolaga ter je lastnik še enega stanovanja, čeprav na drugi lokaciji, ne more biti nobenega dvoma, da ima v lasti primerno stanovanje in ne gre za utesnjujočo razlago določbe 5. odst. čl. 103 SZ-1
obnova postopka – nepretrgana odsotnost zaradi bivanja v tujini
Ker toženka ni dokazala, da je bila v času opravljenih vročitev po 141. členu ZPP nepretrgoma odsotna več kot tri mesece, predlog za obnovo postopka iz razloga po 3. točki 394. člena ZPP ni utemeljen.
Iz navedb v tožbi ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka za ugotovitev obstoja delovnega razmerja in za plačilo terjatev iz delovnega razmerja, ker tožnica ni navedla, da je sodno varstvo uveljavljata v tridesetdnevnem roku od prenehanja obstoja delovnega razmerja, zaradi česar niso bili podani pogoji za izdajo zamudne sodbe. Z izdajo takšne sodbe je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP.
ZPP člen 13, 181, 182, 182/3, 187, 187/3, 355. SPZ člen 45, 217. ZTLR člen 30, 30/2, 54, 70, 70/3.
služnostna pravica – stvarna služnost – služnost poti – priposestvovanje služnosti – uveljavljanje služnostne pravice z ugovorom – predhodno vprašanje – razveljavitev sodbe brez pritožbene obravnave – zmotna uporaba materialnega prava – nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker je v prvostopni sodbi izostalo ugotavljanje dejansko pravnega sklopa odločilnega spornega vprašanja, ali sta toženca na originaren način, s priposestvovanjem, pridobila sporno služnostno pravico, sodišče druge stopnje ni opravilo pritožbene obravnave, temveč je razveljavilo izpodbijano sodbo in zadevo vrnilo v novo sojenje.
V pravdi zaradi posega v lastninsko pravico tožeče stranke lahko tožena stranka tudi zgolj z ugovorom, da je priposestvovala služnostno pravico, nasprotuje tožbenemu zahtevku (vindikacijskem oz. negatornemu).
ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3, 171, 171/1, 171/2. SPZ člen 72, 72/1. ZZZDR člen 57, 57/1.
tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino – ugovor tretjega – nujno sosporništvo – materialno sosporništvo – premoženjska razmerja med zakonci – skupno premoženje
Zahtevek za nedopustnost izvršbe na predmet, ki je skupna last, je lahko utemeljen le glede deleža tretjega, ki tako pravico uveljavlja, ne pa glede deleža dolžnika.
Tožena stranka je v teku postopka izpolnila zahtevek, tožeča stranka pa tožbo nemudoma umaknila. Za tak primer ZPP ne predvideva povrnitve pravdnih stroškov tožene stranke.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – večje število presežnih delavcev
Pri toženi stranki je šlo za večje število presežnih delavcev v smislu določbe 96. člena ZDR, ker je v obdobju treh mesecev od trenutka, ko je tožena stranka izvedela, da ne bo več opravljala čiščenja prostorov v določenem objektu, do podaje odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici, prenehala potreba po delu več kot dvajset delavcev. V to številko je treba šteti tako delavce, ki so prejeli odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, kot delavce, ki so sami podali odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ker so se zaposlili v družbi, ki je s strani tožene stranke prevzela čiščenje prostorov v tem objektu.
povzročitev škode – povrnitev škode – povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – objektivni in subjektivni element zmanjšanja življenjskih aktivnosti – pravno priznana škoda – povrnitev bodoče škode
Zgolj manjša omejena gibljivost ledvene hrbtenice, če ni hkrati izkazana omejitev pri življenjskih aktivnostih, ne predstavlja pravno priznane oblike nepremoženjske škode.
Da gre za pravno priznano škodo iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, mora biti podana poleg objektivnega elementa škode, ki se kaže v zmanjšanju življenjske aktivnosti, tudi subjektivni, to so duševne bolečine zaradi tega zmanjšanja. Če tega ni, potem kljub obstoju objektivnega elementa, ne gre za pravno priznano škodo.
krajevna nepristojnost – odločanje o krajevni pristojnosti po uradni dolžnosti – odločanje o krajevni pristojnosti na ugovor
Okrajno sodišče v Krškem se ne bi smelo samo po uradni dolžnosti izreči za krajevno nepristojno in zadevo še pred vročitvijo tožbe toženki odstopiti Okrajnemu sodišču v Sevnici, ampak bi moralo tožbo vročiti toženki in šele v primeru, če bi toženka v odgovoru na tožbo ugovarjala krajevni pristojnosti sodišča v Krškem, bi se lahko do razpisa glavne obravnave izreklo za nepristojno. Zato je Okrajno sodišče v Krškem še naprej pristojno za odločanje v tem sporu.
ZIZ člen 30/5, 38. OT tar. št. 20, 20/1, 20/3, 27, 27/8.
izvršilni stroški – zastopanje na naroku – trije naroki za javno dražbo
Na prvem in drugem prodajnem naroku je sodišče le ugotavljalo, ali so izpolnjeni pogoji za narok in ugotovilo, da ni bila položena nobena varščina, prav tako pa tudi prisotna upnica v vodilni zadevi ni nastopila kot ponudnica. Zato je za vrednotenje zastopanja na prvem in drugem prodajnem naroku v konkretnem primeru treba uporabiti določbo osmega odstavka Tar. št. 27 OT v zvezi s tretjim odstavkom Tar. št. 20, torej za 50 % znižano nagrado iz Tar. št. 18 znižati za 25 %.
Tožbeni zahtevek za plačilo razlike v plači je utemeljen, saj tožena stranka tožnikove plače ni usklajevala tako, kot je določeno v tarifni prilogi aneksa h kolektivni pogodbi, ki določa, da je enako kot izhodiščne plače usklajujejo plače delavcev, ki so višje od izhodiščnih.
Pri odpravnini se upošteva celotna delovna doba tožnice pri toženi stranki, čeprav ji je v vmesnem času zaradi uvedbe stečajnega postopka, ki se je končal s potrjeno prisilno poravnavo, delovno razmerje prenehalo. Ker tedaj odpravnine ni prejela, ni nobene ovire za upoštevanje celotne delovne dobe kljub prekinitvi.
Protipravno ravnanje je našlo v opustitvi namestitve omejilcev na konca lesenih prečk, ki bi preprečila nekontrolirano premikanje jeklenih palic. To ravnanje je v nasprotju s predpisi o varstvu pri delu.
V konkretnem primeru je bila tožnikova naloga sicer enostavna, vendar že samo dejstvo, da je moral stati v bližini delovnih sredstev, iz katerih izvira povečana škodna nevarnost za okolico, oziroma jim streči, zadostuje, saj je bil s tem vključen v nevarno dejavnost. Prelaganje 500 kg težkih palic, ki so se sposobne kotaliti, nedvomno predstavlja nevarno dejavnost.