skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - darilo - vrnitev darila - preklic darila - vlaganje v posebno premoženje zakonca - nastanek nove stvari - stvarnopravno upravičenje zakonca - dostop do nepremičnine - pravica do posesti - dejanska razlastitev
Taka lastnina, ki tožnici onemogoča izvrševanje enega od njenih bistvenih upravičenj, namreč imeti posest na predmetu lastnine, ga uporabljati in uživati na najobsežnejši način (primerjaj prvi odstavek 37. člena SPZ), je pomanjkljiva, nepopolna, dejansko in ekonomsko izvotljena ter zato ostaja le še kot gola lastnina. Formalno priznanje lastnine brez možnosti dostopa do njenega predmeta pomeni dejansko zasebnopravno razlastitev.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - uslužbenka pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Drug tehten razlog je lahko tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, pri kateri gre za vprašanje, ali se po kriteriju razumnega opazovalca v javnosti ustvarja videz, da naj bi vsi sodniki danega sodišča zaradi določene okoliščine ne mogli prosto odločati po svoji vesti. Okoliščina, da je udeleženka v postopku zaposlena na sodišču, pred katerim je v teku konkretni postopek, je po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča takšna okoliščina.
dopuščena revizija - vrnitveni zahtevek - zahtevek za plačilo uporabnine - aktivna legitimacija - lastnik - dosmrtni užitkar
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči nižjih stopenj pri odločanju o tožbenem zahtevku pravilno odločili glede aktivne legitimacije tožnika.
tožba za ugotovitev solastninskega deleža na nepremičnini - originarna pridobitev lastninske pravice - vlaganje v tujo nepremičnino - gradnja na tujem svetu - nastanek nove stvari - identiteta hiše
V primeru, ko so bila v obdobju veljavnosti ZTLR več kot desetletna vlaganja zakoncev (tožnice in njenega pokojnega moža) v stanovanjski objekt tako obsežna, da je od stare „hiše“ (ki v resnici ni bila primerna/sposobna za dostojno bivanje) oziroma od prejšnjega objekta ostalo zgolj 12%, torej sta zakonca staro hišo v pretežni meri porušila in na njenih temeljih zgradila hišo, sposobno za bivanje, gre po presoji Vrhovnega sodišča za novo stvar oziroma spremenjeno identiteto zgradbe.
kršitev kazenskega zakona - pogojna obsodba - preklic pogojne obsodbe - rok za preklic pogojne obsodbe - trajanje preizkusne dobe
V prvem odstavku 62. člena KZ-1 je določeno, da se sme pogojna obsodba preklicati v preizkusni dobi. Določeno je splošno pravilo o roku za preklic pogojne obsodbe in to pravilo se uporabi tudi, kadar sodišče prekliče pogojno obsodbo zaradi prej storjenega kaznivega dejanja. Če sodišče odloči, da pogojne obsodbe ne bo preklicalo, lahko to odločitev sprejme le v času, ko še teče preizkusna doba za prej storjeno kaznivo dejanje.
Glede na različno pripisovanje pomena pojmu "stanje kredita" je pravilno izhodišče presoje, da je treba njegovo pravo vsebino dognati s pomočjo razlagalnih pravil.
Tožnik ne zatrjuje kršitve zakonskih določb o zastavi vrednostnih papirjev ali o kreditni pogodbi, pa tudi ne določb Zakona o potrošniških kreditih. Golo poudarjanje, da naj bi sodišči ne upoštevali bistva lombardnega kredita, tako ostaja na povsem abstraktni ravni in je zato brez pomena. Če pa banka morda ni sprejela ustreznih ukrepov zaradi zagotovitve potrebne stopnje zavarovanja danega kredita in je zaradi opustitve dopolnitve danih zavarovanj kredita prevzela višje finančno tveganje, kot je to običajno pri tovrstnih poslih, to ne posega v pogodbeno razmerje med banko in tožnikom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELAVCI V DRŽAVNIH ORGANIH - NEPRAVDNO PRAVO
VS00024704
ZNP člen 12, 12/1, 16, 16/1, 37.
spor o pristojnosti - nepravdni postopek - postopek razglasitve pogrešane osebe za mrtvo - krajevna pristojnost - bivališče nasprotnega udeleženca
Preizkus krajevne pristojnosti je v pravdnem postopku zaradi uresničitve načela ekonomičnosti in pospešitve postopka časovno zelo omejen. ZNP pa ima o vprašanju, do katerega trenutka se lahko sodišče izreče za krajevno nepristojno, posebno (specialno) določilo, zaradi česar je smiselna uporaba določb ZPP izključena (37. člena ZNP). Tako prvi odstavek 16. člena ZNP določa, da lahko sodišče po uradni dolžnosti ali na predlog udeleženca izreče, da ni krajevno pristojno, najkasneje do izdaje odločbe na prvi stopnji.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - razlogi za delegacijo pristojnosti - nezadovoljstvo z delom sodnika - izločitev sodnika - razlogi za izločitev sodnika
Enaki razlogi, ki so predvideni za izločitev sodnika, ne pogojujejo in utemeljujejo tudi predloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča oziroma zaradi zavrnitve predloga za izločitev sodnice ni nastopil "drug tehten razlog" iz 67. člena ZPP. Tudi očitkov na račun dosedanjega ravnanja sodišča v postopku ni mogoče subsumirati pod ta pravni standard.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00018550
KZ-1 člen 54, 54/1, 54/2, 217, 217/1, 217/3.. ZKP člen 427.
kaznivo dejanje prikrivanja - nadaljevano kaznivo dejanje - čas storitve kaznivega dejanja - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Ker Okrajno sodišče v Trbovljah ocenjuje za isto časovno obdobje neugotovljen dan poleti leta 2012 in neugotovljen dan v letu 2012, je tako vprašljiv zaključek sodišča v obravnavani zadevi, zakaj potem ni enotno časovno obdobje, poletje med 27. 5. 2012 in 31. 8. 2012. Isto velja glede enotnosti kraja storitve sedaj obravnavanih kaznivih dejanj in tistih po sodbi Okrajnega sodišča v Trebnjem. Glede pravilnosti dejanskih ugotovitev, pomembnih za pravilno pravno presojo obstoja pogojev po prvem odstavku 54. člena KZ-1, ki narekujejo uporabo konstrukcije nadaljevanega kaznivega dejanja, se je Vrhovnemu sodišču porodil precejšen dvom, zato je na podlagi 427. člena ZKP pravnomočno sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 23, 25. ZST-1 člen 16, 34. ZPP člen 371.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - izredna pravna sredstva - predlog za dopustitev revizije - pravica do dostopa do sodišča - pravica do učinkovitega sodnega varstva - odločba Ustavnega sodišča - obseg revizijskega preizkusa - odmera sodne takse po ZST-1 - višina sodne takse
Načeloma ni v nasprotju s pravico dostopa do sodišča, če je kot pozitivna predpostavka za vsebinsko odločanje v zadevi predpisano plačilo sodne takse oziroma če se odločanje pogojuje z vnaprejšnjim plačilom sodnih stroškov.
Ne glede na to, da je bil z ZPP-D spremenjen primarni namen revizije kot izrednega sredstva, gre vendarle za pravno sredstvo v rokah strank. Od vsakokratne presoje strank je odvisno, ali bodo preko javnega interesa, ki se kaže v rešitvi za pravni red in sodno prakso pomembnih pravnih vprašanj, zavarovale (tudi) svoje lastne individualne interese v posamičnem sporu; od njih je tudi odvisno, katera vprašanja bodo v svojem predlogu izpostavile kot pravno pomembna. Zato je zakonodajalec smel predpisati tudi takso za postopek s predlogom za dopustitev revizije, in to kljub temu da se v tej prvi fazi postopka o pravnem sredstvu še ne odloča meritorno. Ne gre namreč spregledati tudi pozitivnih (želenih) učinkov sodnih taks, ki so (tudi) v tem, da vsebovan finančni riziko stranke pred opravo procesnih dejanj sili k oceni njihove možnosti za uspeh ter jih odvrača od vlaganja očitno neutemeljenih predlogov. Glede na to določbe ZST-1 v postopku odmere takse za postopek s predlogom za dopustitev revizije določajo le način izvrševanja tožničine pravice do sodnega varstva pred Vrhovnim sodiščem in ne posegajo v to njeno pravico.
ZPP člen 367, 367/2, 367/5, 370, 370/3, 371, 371/1, 378. ZZZDR člen 84, 84/1, 84/2 84/3.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - preklic darila - običajno darilo - vrnitev danega - trditveno in dokazno breme - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Revidentka (zgolj) z navedbami o splošno znanem dejstvu neobičajnosti njenega darila v konkretnem primeru ne more uspeti. Ni pravilen namreč avtomatični zaključek, da je treba darilo med razvezanima zakoncema vrniti na podlagi 84. člena ZZZDR, čim gre za večje darilo (primerja sklep Vrhovnega sodišča II Ips 29/2016 z dne 30. 11. 2017). Glede na okoliščine konkretnega primera v obravnavani zadevi, ko je bil toženec ob sklenitvi zakonske zveze lastnik nepremičnine parc. št. 333/0, ki je bila kasneje razdeljena na sporno nepremičnino (parc. št. 333/1) in parc. št. 333/2, vse k. o. ..., v letu 1987 pa je tožnici z darilno pogodbo podaril polovico deleža nepremičnine parc. št. 333/0, torej ji je podaril polovico sporne nepremičnine in tudi polovico nepremičnine parc. št. 333/2, bi tudi po presoji Vrhovnega sodišča tožnica morala dokazati, da je podarjen delež nepremičnine presegel običajno darovanje med zakoncema.
prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - videz nepristranskosti
Zgolj okoliščina, da je predsednica senata v obravnavani zadevi, hkrati sodnica Višjega sodišča v Ljubljani, ki bo odločalo o pritožbi zoper njene odločitve, ne more že sama po sebi vzbujati dvoma v videz nepristranskosti pritožbenega sodišča kot celote. Pri tem je potrebno upoštevati, da so višji sodniki pri odločanju o pritožbi vezani na Ustavo in zakone.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS00019776
ZPP člen 181. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10. URS člen 15, 34, 35, 39, 39/1.
ugotovitvena tožba - dopustnost ugotovitvene tožbe - zavrženje tožbe - povrnitev nepremoženjske škode - pravica do svobode izražanja - razžalitev dobrega imena in časti - pravica do osebnega dostojanstva - praktična konkordanca - športna dejavnost - trener - kritika javne osebe - relativno javna oseba
Toženec ni postavil kategorične izjave o tožnikovi vpletenosti v prirejanje rezultata predmetne tekme. Izrazil je le sum, pa še to z zelo previdno izjavo, ki ni direktno obtožila tožnika, da je ravnal nemoralno. Šlo mu je zgolj za to, da vpliva na razpravo o zadevi, ki je bila nedvomno javnega pomena oz. v javnem interesu (poštenem ravnanju v športu) in nikakor ne za žalitev oziroma sramotitev tožnika. Slednji pa je bil glede ravnanj pri opravljanju svoje funkcije športnega trenerja kluba, ki sicer ne spada v krog javnih osebnosti absolutnega značaja oziroma oseb par excellence (na primer politiki), ki so kot predstavniki najpomembnejših družbenih funkcij in zato v največji meri od vseh povezani z javnim interesom, najbolj lahko podvržene kritiki, oziroma morajo trpeti najširše meje kritike, temveč spada kot javna oseba iz popularne poklicne športne dejavnosti, v lokalnem okolju in širše, v drugo kategorijo – relativnih javnih oseb, vendarle dolžan trpeti širše meje še sprejemljive kritike, ki je v javnem interesu.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - izvršilni postopek - dovoljenost pritožbe - pritožba zoper sklep - razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje - zavrženje pritožbe
Zaradi različnosti procesnih položajev 357.a člen ZPP pritožbo zoper razveljavitveni sklep omeji le na primere, ko višje sodišče razveljavi sodbo sodišča prve stopnje. Sodišče druge stopnje je v obravnavani zadevi razveljavilo sklep v izvršilnem postopku, ki nima narave sodbe. Obravnavana pritožba se tako ne prilega institutu pritožbe po prvem odstavku 357.a člena ZPP in ni dovoljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00018564
ZFPPIPP člen 46, 269, 270, 270/2, 271. OZ člen 255.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - paulijanska tožba - prenehanje izpodbojne pravice po splošnih pravilih obligacijskega prava - osebni stečaj - prilagoditev tožbenega zahtevka - izpodbijanje pravnih dejanj v korist stečajne mase - načelo enakega obravnavanja upnikov - časovne meje izpodbojnosti
ZFPPIPP določa samo pravne posledice uvedbe stečajnega postopka za tedaj že vložene paulijanske tožbe - vložene v skladu s splošnimi pravili obligacijskega prava, torej tudi v skladu z roki, predvidenimi v 257. členu OZ. Za te tožbe, med katerimi so tudi take, s katerimi se izpodbijajo pravna dejanja, storjena pred obdobjem izpodbojnosti, kot ga opredeljuje 269. člen ZFPPIPP, ni določeno prav nič drugega in prav nič več kot to, kar je v tem odstavku zapisano, namreč, da "[č]e je upnik pred začetkom stečajnega postopka vložil tožbo, s katero uveljavlja zahtevke na podlagi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj po splošnih pravilih obligacijskega prava, lahko po začetku stečajnega postopka te zahtevke uveljavlja samo še za račun stečajnega dolžnika".
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSTVO - UPRAVNI SPOR
VS00023166
ZKme-1 člen 42, 42/2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - retroaktivna uporaba zakona - posebni primeri odprave, razveljavitve in spremembe odločbe
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali se lahko določba drugega odstavka 42. člena Zakona o kmetijstvu uporablja retroaktivno tudi za pravnomočne odločbe, ki so bile izdane pred dnem njene uveljavitve?
načelo de minimis non curat praetor - zavrženje tožbe - neznatne posledice - povrnitev stroškov zastopanja v postopku brezplačne pravne pomoči dodeljenega odvetnika
Sodišče prve stopnje zavrže tožbo, če pravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno nima nobenih posledic za tožnika, ali pa so te posledice zanemarljive, razen če gre za rešitev pomembnega pravnega vprašanja. Gre za t. i. imenovano načelo de minimis. Za take posledice gre na primer takrat, ko je sporen le minimalen znesek, ki ne bi opravičeval stroškov celotnega sodnega postopka. Zato tudi zavrženje tožbe v takem primeru ne more pomeniti kršitve pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS.
Če je torej teža posledic po izpodbijanem aktu za pritožnika majhna (zanemarljiva), je odločitev sodišča prve stopnje, da takšno tožbo zavrže in je ne presoja vsebinsko, zakonita.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - odškodnina od tuje države - pravica do odškodnine na podlagi bilateralne pogodbe med Zvezno republiko Nemčijo in Republiko Avstrijo (finančna in izravnalna pogodba, FIP) - odločba Ustavnega sodišča - ustavno načelo enakosti pred zakonom - odškodnina za podržavljene nepremičnine - sprememba pravnega stališča - ugoditev reviziji
Pravice do denacionalizacije ni mogoče odreči osebi, če na podlagi predpisov, ki jih je za izvedbo te pogodbe sprejela tuja država, odškodnine ne bi mogla dobiti, četudi bi jo uveljavljala.
Vrhovno sodišče ne odstopa od stališča, da ZDen ni pravni temelj za poravnavo morebitnega neizplačila ali prenizkega izplačila odškodnine v tuji državi, odstopa pa od razlage, da glede na določbe FIP in njenih izvedbenih predpisov ni pomembno, za katere vrste premoženja, se je Republika Avstrija odločila izplačati odškodnino.
Iz določb FIP oziroma UVEG izhaja, da so bile do odškodnine upravičene osebe, ki jim je na ozemlju tedanje Jugoslavije nastala materialna škoda zaradi odvzema, izgube ali uničenja gospodinjske opreme ali predmetov, potrebnih za opravljanje poklica. Zato ni mogoče šteti, da so bile do te odškodnine upravičene tudi osebe, ki take škode niso utrpele, jim je pa bilo podržavljeno drugo premoženje, npr. nepremičnine. Določbe FIP in izvedbenih predpisov take razlage ne omogočajo, saj taka vsebina iz besedila njihovih določb ni razvidna, prav tako to ne izhaja iz predmeta in cilja, kot sta ga opredelili pogodbeni stranki FIP.
Po navedenem torej pravica do odškodnine, kot je opredeljena v FIP in na njeni podlagi v UVEG, ni nujno pravica do odškodnine v smislu drugega odstavka 10. člena ZDen v vsakem primeru odločanja o denacionalizaciji podržavljenega premoženja.