Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je toženčev predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
Dohodki osebe niso edini element, ki je pomemben za presojo, ali je zaradi njihove izgube ogroženo preživljanje te osebe. Ta presoja lahko temelji le na celovitem prikazu njenega premoženjskega stanja, h kateremu ne prispevajo le dohodki, ampak tudi druge oblike premoženja.
Glede na vsebino izpodbijane odločbe o prenehanju pritožnikove licence za opravljanje poslov nepremičninskega posredovanja in vrnitvi izkaznice nepremičninskega posrednika se težko popravljiva škoda kaže kot nezmožnost, da bi pritožnik še naprej opravljal omenjeni poklic. Da bi bila omenjena posledica ali nanjo vezano prenehanje pritožnikove zaposlitve v njegovi družbi T., d. o. o., ob uspehu v upravnem sporu težko popravljiva, pritožnik ni navajal ne v predlogu za izdajo začasne odredbe ne v pritožbi. To pomeni, da začasne odredbe ni predlagal zaradi odklonitve težko popravljive škode, ki bi neposredno izvirala iz sporne odločitve, ampak zaradi posrednih posledic, ki so bodoče in potencialne, poleg vsega pa tudi neizkazane.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - videz nepristranskosti - sodnik sodišča druge stopnje kot stranka v postopku pred pristojnim sodiščem prve stopnje
Tožnik je sodnik Višjega sodišča v A., vodja gospodarskega oddelka, pod okrožje katerega sodita Okrožno sodišče v A. in Okrožno sodišče v B. Utegnila bi biti prizadeta objektivna nepristranskost, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije, če bi v zadevi odločalo sodišče, ki sodi v območje pristojnosti Višjega sodišča v A.
zahteva za varstvo zakonitosti - druga odločba - pomembno pravno vprašanje - sklep o stroških kazenskega postopka - pravica do nagrade in povrnitve potrebnih izdatkov - strokovni pomočnik
V obravnavani zadevi bi obdolženec z dokaznim predlogom za postavitev sodnega izvedenca dosegel, da bi sodišče odredilo izvedenstvo grafološke stroke. Zadostovalo bi že, da bi prerekal, da gre na listinah za njegove podpise (parafe) in bi se sodišče, ki na tem področju nima strokovnega znanja, saj odgovor na tako vprašanje presega standard splošne razgledanosti, moralo obrniti na izvedenca. Tega položaja ni mogoče enačiti s tistim, ko izvedenec, ki ga je odredilo sodišče, izdela za obdolženca obremenilno mnenje, ki pa ga obdolženec s pomočjo strokovnjaka, nato ovrže ali omaje, tako, da mora sodišče, če tudi s ponovnim zaslišanjem izvedenca nasprotij ali pomanjkljivosti ne odpravi, odrediti novo izvedenstvo.
ZNPosr člen 13, 13/1, 14, 14/2, 25, 25/1. OZ člen 850.
nepremičninsko posredovanje - posredniška pogodba - pogodba o nepremičninskem posredovanju - kršitev pogodbe - bistvene sestavine pogodbe - lastnosti predmeta pogodbe - skrbnost dobrega strokovnjaka - povrnitev premoženjske škode - odškodnina zaradi kršitve pogodbenih obveznosti - protipravnost - vzročna zveza - provizija za nepremičninsko posredovanje - izguba pravice do plačila - manjša površina nepremičnine
Revident utemeljeno graja, da presoja, ali sta toženki pogodbo o posredovanju nepravilno izpolnili ter ali mu je iz njunega ravnanja nastala škoda, ni odvisna od veljavnosti prodajne pogodbe. Presoja o morebitni kršitvi pogodbe o nepremičninskem posredovanju bo odvisna od ugotovitev, ali sta toženki upoštevali naročiteljeve interese in pričakovanja ter mu posredovali vse potrebne informacije.
Tožnik je plačilo provizije sicer opredelil kot škodo, vendar bi morali nižji sodišči njegove navedbe preizkusiti z vidika vseh možnih pravnih podlag. Iz njegovih navedb izhaja, da gre pravzaprav za vprašanje upravičenosti plačila toženk za opravljeno storitev, saj je trdil, da je plačal provizijo in stroške posredovanja nepremičninske agencije, ki je očitno posredovala v njegovo škodo. To v konkretnem primeru pomeni, da za zavrnitev tožbenega zahtevka ne zadošča sklep, da ena izmed predpostavk (vzročna zveza) odškodninske odgovornosti ni podana. Trditve o nepravilni izpolnitvi pogodbe o nepremičninskem posredovanju so namreč, izhajajoč iz spodnje premise, vsebovane v 850. členu OZ, narekovale tudi presojo, ali je druga toženka, ker je delovala v nasprotju s pogodbo, izgubila pravico do plačila. Utemeljenost zahtevka na tej podlagi pa ni odvisna od obstoja predpostavk odškodninske odgovornosti in je podana tudi v primeru, če naročitelju škoda sploh ne nastane.
OZ člen 1018, 1019, 1019/3, 1025, 1027,1033. ZPP člen 224, 319, 370, 370/3. URS člen 127, 127/1.
poroštvo - solidarno poroštvo - razmerje med porokom in dolžnikom - opustitev garancij s strani upnika - oprostitev poroka zaradi opustitve garancij - dolžnost obvestitve poroka o dolžnikovi opustitvi - subrogacija - prenehanje obveznosti dolžnika - regres plačnika nasproti porokom - ugovor vrstnega reda - odpoved kreditne pogodbe - finančni leasing - splošni pogoji - odpoved pogodbe o leasingu - vrnitev predmeta leasinga - izpodbijanje dejanskega stanja - pravica do poštenega sojenja - ustavna vloga Vrhovnega sodišča - dopuščena revizija
Nekateri pravni redi poznajo posebno vrsto ugovora vrstnega reda, v skladu s katerim ima porok pravico zahtevati, naj upnik najprej uveljavlja svojo pravico iz stvarne varščine oziroma zastavne pravice (beneficium excussionis realis). Pravilo iz 1027. člena OZ ni primer tovrstnega ugovora. Že v zadevi II Ips 183/2012 je bilo sklicujoč se na pravno literaturo pojasnjeno, da je porok dolg dolžan poravnati, nanj pa skladno z določbo 1018. člena OZ preide glavna terjatev skupaj s stranskimi pravicami in jamstvi za njeno izpolnitev. V takšnem položaju bi bilo ravnanje upnika nepošteno, če bi se tem garancijam odrekel ali če bi z njimi ravnal tako neskrbno, da bi jih izgubil. Glede zavarovanj ne sme storiti ničesar, kar bi porokov položaj poslabšalo, torej da bi zavarovanje prenehalo ali se zmanjšalo in bi bil zato onemogočen prehod zavarovanja na poroka. Če to obveznost krši, ni podlage za porokovo obveznost v znesku, ki bi ga mogel dobiti z izvrševanjem zavarovanj.
Ali predstavlja zavrnitev predloga s strani sodišča za izvedbo dokaza z zaslišanjem priče, ki je utemeljena oziroma obrazložena zgolj z argumentom, da je priča že bila zaslišana v (predhodnem) upravnem postopku, nedopusten poseg v strankino pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena URS in v pravico do obrazložene sodne odločbe iz prvega odstavka šestega člena EKČP?
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - napaka sodišča - protipravno ravnanje sodnika - izvršilni postopek - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - zavrnitev predloga
Sodišče obravnava predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, v katerem je predmet odločanja zgolj izvršitev obveznosti, določenih v izvršilnem naslovu. Čeprav je predmetni izvršilni postopek objektivno gledano nastal kot posledica napake, ki jo je v izvršilnem postopku In 25/2011 zagrešilo pristojno sodišče, v njem ta napaka ne bo predmet presoje, posledično pa videz nepristranskosti zaradi odločanja pristojnega sodišča o izvršilnem predlogu ne more biti prizadet.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS00018366
ZPP člen 29. ZMZPP člen 58, 58/1, 58/2, 63.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - pristojnost sodišč v sporih z mednarodnim elementom - pristojnost slovenskega sodišča - prebivališče strank v postopku - prebivališče strank v tujini - rubež na premičnino - zavrženje predloga za izvršbo
Presoja pristojnosti slovenskega sodišča za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
ZMed člen 26, 26/1, 26/4, 31, 31/1, 31/1-2. URS člen 39, 40, 74.
mediji - pravica do objave popravka - pogoji za objavo popravka - odklonitveni razlogi - vsebina popravka - vsebinsko zanikanje - poslovna skrivnost - ugled in dobro ime pravne osebe - kolizija ustavnih pravic - svoboda novinarskega izražanja - svobodna gospodarska pobuda - zavrnitev zahteve za objavo popravka
Konkretne okoliščine obravnavane zadeve niso takšne, da bi za varstvo tožničinih pravic zadoščalo že golo zanikanje navedb v objavljenem besedilu. Ker objavljeni prispevek temelji na visoko konkretiziranih in natančnih podatkih, je njihovo zanikanje oziroma prikaz nasprotnih dejstev mogoč le ob enaki ravni konkretiziranih podatkov.
začasna odredba - dovolitev izvršbe - izvršitev inšpekcijske odločbe - divja žival - težko popravljiva škoda ni izkazana
Pritožnik z navedbami o težko popravljivi škodi v smislu drugega odstavka 32. člena ZUS-1, ki se nanašajo na izvršilni naslov (predhodno odločitev inšpekcijskega organa), v upravnem sporu, v katerem izpodbija sklep o dovolitvi izvršbe odrejenega inšpekcijskega ukrepa, ne more uspeti. Teh navedb v tem pritožbenem postopku ni (več) mogoče obravnavati.
razlastitev - odškodnina zaradi razlastitve - lastninska pravica na nepremičnini - z razlastitvijo povezani stroški
V primeru odškodnine zaradi razlastitve je eden od zakonskih pogojev za povračilo škode to, da je oškodovanec v času razlastitve lastnik odvzetih zemljišč.
ZPP člen 367, 367/1, 375. URS člen 33, 67. ZD člen 10, 10/4, 12, 28, 28/2, 28/3, 28/4, 28/5.
dedovanje - pravica do nujnega deleža - prikrajšanje nujnega deleža - nujni dedič - zakoniti dedič - ugotovitev vrednosti zapuščine - obračunska vrednost zapuščine - vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža - darilo dediču - darila dana osebam, ki niso zakoniti dediči - smrt zakonitega dediča pred zapustnikom - smrt obdarjenca pred darovalcem - dediči in concreto - dediči in abstracto - pravica do zasebne lastnine in dedovanja - socialna funkcija lastnine - svoboda testiranja - svoboda razpolaganja inter vivos - varnost pravnega prometa - vstopna pravica - odgovor na revizijo - odgovor na odgovor
Razlaga besedila 28. člena ZD, za katero se zavzema tožnica, torej da bi bila dedinja ali obdarjenka (toženka) prvotnega obdarjenca, ki je umrl pred zapustnico, zavezanka za vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža, nasprotuje ustavni pravici do zasebne lastnine in dedovanja (33. člen Ustave) ter tudi 1. členu prvega protokola k EKČP.
Ustanova nujnega deleža sama po sebi posega v svobodo testiranja (ki je neločljiv del zapustnikove lastninske pravice). Poseg naj bi bil dopusten zaradi načela dedovanja v družini, kot izpeljavi načela socialne vezanosti lastnine (67. člen Ustave).
Pri pravni ustanovi vračanja daril zaradi prikrajšanega nujnega deleža je ta poseg še hujši. Posega namreč tako v zapustnikovo svobodo razpolaganja inter vivos, kakor tudi v že obstoječo lastninsko pravico obdarjenca. Prvi pogoj za dopustnost takšnega posega je, da je jasno določen v zakonu. Tak primer sta tudi določbi četrtega in petega odstavka 28. člena ZD. Razlaga, za kakršno se zavzema revidentka, pa je razširjujoča razlaga, ki bi napravila še korak dlje pri poseganju v zasebno lastnino zaradi varstva interesov nujnih dedičev. Posegla bi še v lastninsko pravico nadaljnjega pridobitelja (tretje osebe) in to celo mimo časovne omejitve iz petega odstavka 28. člena ZD, s tem pa tudi (vsaj v delu, kjer je šlo za pravnoposlovni prenos) v varnost pravnega prometa.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - pravica do sodnega varstva - pravica do nepristranskega sojenja - videz nepristranskosti
Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča o konkretni zadevi, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanja procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.
predlog za dopustitev revizije - sklep o stroških postopka - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Sklep o stroških postopka ni sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča. V skladu s prvim odstavkom 384. člena ZPP stranke lahko vložijo revizijo le zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan, kar pomeni, da revizija zoper sklep o stroških postopka ni dovoljena.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno glede opredelitve, ali tudi nošenje uniforme, spoštovanje Pravil Slovenske vojske in pravil obnašanja v vojaški bazi ter nedovoljenost zasebnih izhodov iz baze vplivajo na presojo, da pripadnik ne koristi tedenskega počitka oziroma pomenijo opravljanje dela za delodajalca oziroma pomenijo, da tedenski počitek pripadniku ni omogočen.
zavrženje revizije - pravni interes za revizijo - odpoved pogodbe o zaposlitvi - dve odpovedi - pravnomočnost
Tožnici je delovno razmerje pri toženki zakonito prenehalo že 28. 5. 2014 na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ki je predmet tega spora, ni imela učinkov na tožničino delovno razmerje. Na podlagi slednje bi namreč tožnici delovno razmerje pri toženki (dne 12. 7. 2014) prenehalo zgolj v primeru ugotovljene nezakonitosti izredne odpovedi z dne 27. 5. 2014.
Tožnica nima pravnega interesa za vloženo revizijo, saj se z odločitvijo o reviziji njen pravni položaj ne bi v ničemer izboljšal. Revizija se namreč nanaša zgolj na presojo zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 7. 3. 2014, ta pa ob upoštevanju sedaj že pravnomočne odločitve v zvezi z izredno odpovedjo z dne 28. 5. 2014, ni posegla v njeno delovno razmerje pri toženki in njene pravice iz delovnega razmerja.
direktor - odpoklic - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pogodbena določila
Neutemeljeno je stališče toženke, da je tožniku delovno razmerje prenehalo z odpoklicem s funkcije izvršnega direktorja in pisnim obvestilom o tem ter da zato sodišče ne bi smelo presojati očitkov v izredni odpovedi, ker je bila ta dala zgolj iz previdnosti. Toženka tožniku delovnega razmerja ni zaključila z odpoklicem 30. 9. 2013, niti ga o tem, da naj bi mu pogodba o zaposlitvi prenehala z odpoklicem, ni pisno obvestila. Z obvestilom z dne 30. 9. 2013 je tožnika obvestila zgolj o tem, da zoper njega uvaja postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kar pomeni, da ga je kljub odpoklicu še naprej štela za delavca v delovnem razmerju.
Določila tožnikove pogodbe o zaposlitvi (čeprav so nekoliko nejasna) omogočajo različne načine prenehanja delovnega razmerja, tako z odpoklicem samim, kot tudi po postopku izredne odpovedi, za katerega se je toženka sama odločila in ga izvedla.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - pobotni ugovor - neupravičena obogatitev - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Revizija se dopusti glede vprašanja bistvene kršitve določb postopka v zvezi z odločitvijo sodišča o pobotnem ugovoru toženca iz naslova neupravičene obogatitve.
ZDR-1 člen 143, 143/1, 143/2, 148, 148/6, 148/7. KPJS člen 45.
kolektivni delovni spor - izvrševanje kolektivne pogodbe - delo preko polnega delovnega časa - neenakomerno razporejen delovni čas - referenčno obdobje - nadure - policija - kompenzacija
Pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi delovnega časa se upošteva polni delovni čas kot povprečna delovna obveznost v obdobju, ki ne sme biti daljše od šestih mesecev. S tem je zakon določil referenčno obdobje, v katerem mora delodajalec opraviti izravnavo ur tako, da bo ob zaključku povprečna delovna obveznost znašala toliko ur, kot jih kot poln delovni čas določata zakon ali kolektivna pogodba. Za izravnavo ur s prenašanjem v naslednja referenčna obdobja v citiranih določbah ni podlage. Kljub temu je nasprotna udeleženka odredila koriščenje presežka ur v naslednjem referenčnem obdobju, saj do popolne izravnave znotraj referenčnih obdobij ni prišlo, zato je sodišče tako odrejene ure pravilno štelo za kompenzacijo.
Neenakomerna razporeditev delovnega časa pomeni, da je delovni čas v okviru šestmesečnega referenčnega obdobja v določenem časovnem obdobju lahko trajal več kot znaša redna (dnevna ali tedenska) delovna obveznost in v preostalem časovnem obdobju manj; moral pa se je v referenčnem šestmesečnem obdobju izravnati. Če so po koncu referenčnega obdobja ostale ure neizravnane, predstavljajo te ure delo preko polnega delovnega časa (nadure).