tuje pravo - švicarsko pravo - premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - realna subrogacija - sredstva iz pokojninskega sklada - uveljavljanje višjega deleža na skupnem premoženju - nasprotna tožba
Skupno premoženje zakoncev sestavljajo vse premoženjske pravice, ki so bile v času trajanja zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti pridobljene z delom, del skupnega premoženja pa so tudi stvari in pravice, ki so kupljene z denarjem, ki je bil njuno skupno premoženje, ali po načelu realne subrogacije pridobljene z zamenjavo oziroma z izkupičkom za prodano stvar iz skupnega premoženja. V primeru razveze zakonske zveze se tako deli le še preostala skupna vrednost v zakonu pridobljenega premoženja.
Tožencu, tudi če meni, da je njegov delež na skupnem premoženju večji od zakonsko domnevane polovice, ni treba vložiti nasprotne tožbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00014109
ZKP člen 372, 372-3.. URS člen 31.
kršitev kazenskega zakona - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) - lahka telesna poškodba
Za prepoved sojenja v isti stvari po 31. členu Ustave v obravnavani zadevi ne gre, saj prepoved sojenja o isti stvari pomeni, da sodišče ne sme iste osebe dvakrat obravnavati za isto kaznivo dejanje in jo za isto kaznivo dejanje dvakrat kaznovati ali ponovno odločiti o obtožbi zoper isto osebo, za dejanje, za katero je bilo o obtožbi s pravnomočno sodno odločbo že odločeno.
Zakonsko pravo terja, da se življenjske potrebe v zvezi z oddihom otroka prek plačevanja preživnine pravično razporedijo med oba starša. To pravilo pa ne more veljati, ko je konkretni dejanski stan v svojem teleološkem bistvu drugačen, ker so stroški otrokovega oddiha že tako ali tako razporejeni med oba starša, ker otroci v enaki meri počitnikujejo tako z enim kot z drugim staršem. V takšnem primeru gre za izjemen dejanski stan, za katerega je treba uporabiti izjemi prilagojeno pravilo - takšno, kot je tisto v odločbah višjih sodišč, na katere se sklicuje revident.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nepravdni postopek - sodnica pristojnega sodišča kot stranka v postopku - videz nepristranskosti
Ker je ena udeleženk postopka višja sodnica, ki sodniško službo opravlja na višjem sodišču, ki je pristojno za odločanje o pritožbi v konkretni nepravdni zadevi, bi utegnil biti prizadet videz nepristranskosti sojenja, če bi v zadevi odločalo to sodišče.
ZKP člen 149a, 149a/3, 150, 150/1-1, 155, 155/1, 155a, 155a/3, 166, 214, 371, 371/1-8, 371/1-11, 395.. ZNPPol člen 40, 40/1-4.
bistvene kršitve določb postopka - postopek identifikacije - odredba za hišno preiskavo - dokazni standard - obrazložitev odredbe - prikriti preiskovalni ukrepi - načelo sorazmernosti in subsidiarnosti - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - nujna preiskovalna dejanja - ugotavljanje nezakonitosti dokaza
Po četrti alineji prvega odstavka 40. člena ZNPPol smejo policisti ugotavljati identiteto osebe, ki z obnašanjem, ravnanjem, ali zadrževanje na določenem kraju ali ob določenem času zbuja sum, da bo storila, izvršuje, ali je storila kaznivo dejanje ali prekršek. Za ugotavljanje identitete zadošča obstoj suma, torej najnižja stopnja verjetnosti, da bo oseba storila, izvršuje, ali je storila kaznivo dejanje ali prekršek. Glede na to, da je za ugotavljanje identitete zadostna že najnižja stopnja verjetnosti (dokazni standard), to je sum, je treba sprejeti stališče obeh sodišč, da sta policistka in policist imela zadostno podlago, da sta se odločila legitimirati A. K. Zato se ni mogoče strinjati z zagovornikom, da je bila identifikacija opravljena nezakonito, ker da obnašanje K. ni bilo sumljivo, in da v sodbah ni nobene argumentacije, zakaj bi K. obisk pri H.policista povezala s kaznivim dejanjem preprodaje drog.
Glede na obnašanje D. H. in A. K., ko je ta zapuščal njegovo stanovanje, in dejstvo, da sta neposredno zatem policista pri K. zasegla prepovedano drogo heroin, je preiskovalna sodnica razumno sklepala, da so podani utemeljeni razlogi za sum, da je A. K. prepovedano drogo kupil ravno pri D. H., in ocenila, da je podana verjetnost, da bodo pri hišni preiskavi našli nadaljnje količine prepovedanih drog, podatke o morebitnih drugih odjemalcih, pripomočke za pakiranje in tehtanje prepovedanih drog in druge sledi ali predmete, ki bodo služili kot dokaz v kazenskem postopku. Glede na to, da je policija upravičena opraviti legitimiranje na podlagi suma, ki je najnižji dokazni standard, ta pa je bil v konkretnem primeru ugotavljanja identitete A. K. podan, takšno preverjanje zanesljivosti informatorja ni bilo potrebno. Obe sodišči sta se glede vprašanj, odločilnih za presojo zakonitosti odredbe za hišno preiskavo jasno opredelili, zato vložnikovo zatrjevanje, da je sodišče druge stopnje storilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP (očitno mišljeno po drugem odstavku 395. člena ZKP), ker da sodba sodišča druge stopnje nima razlogov o odločilnih dejstvih, niso utemeljene. Bistvenega pomena je, da je bila odredba za hišno preiskavo izdana na podlagi konkretnih zaznav policistov, v okviru rednega opravljanja del in nalog policije, in ne na nepreverjenih informacijah anonimnih oseb, kot to poskuša prikazati zagovornik. V bistvu je celoten niz, pozneje odrejenih prikritih preiskovalnih ukrepov, samo logična nadgradnja, ki temelji na zakonito pridobljenih dokazih v postopku ugotavljanja identitete A. K., pri izvedbi hišne preiskave stanovanja D. H. ter podatkih, ki jih je ta dal policiji. Kolikor zahteva trdi, da je šlo za nedovoljene dokaze in na tej podlagi uveljavlja bistveno kršitev iz 8.točke prvega odstavka 371. člena ZKP in kršitev pravic iz 35., 36. in 37. člena Ustave, zato ne more uspeti.
Stališče pritožbenega sodišča, da je treba dokazni standard utemeljenih razlogov za sum pri odrejanju hišne preiskave, kakor tudi pri odrejanju ukrepov po 155. členu ZKP, glede na nujnost postopanja po 166. členu ZKP, razlagati manj restriktivno, kot pa v primerih, ko ne gre za nujna preiskovalna dejanja, je napačno. Vendar pa glede na to, da so bili pogoji za odreditev hišne preiskave pri D. H. podani, zaradi takega napačnega stališča višjega sodišča, pravnomočna sodba ni nezakonita, saj to zgrešeno pravno stališče na njeno zakonitost ni v ničemer vplivala.
Preventivna funkcija odškodninskega prava tudi v luči splošnega načela neminem laedere ne seže tako daleč, da bi lahko oškodovanec zgolj zato, ker mu je nastala škoda na zemljišču, ki je sicer namenjeno tudi splošni rekreaciji oziroma uporabi širšemu krogu ljudi oziroma uporabnikov, od njegovega lastnika oz. upravljalca lahko terjal povrnitev škode. Na športnih rekreativnih površinah, kot so tudi športni stadioni, so postavljene lahko različne ovire oziroma naprave, namenjene prav uporabi takšnih objektov v športne in rekreativne namene, kot njihovi normalni sestavni oziroma funkcionalni deli. Le teh ob odsotnosti ustreznih predpisov oziroma običajev ni treba posebej zavarovati, uporabniki pa jih morajo upoštevati na ta način, da poskrbijo tudi za lastno varnost oz. za varno uporabo rekreativnih in športnih površin. To pa seveda predpostavlja tudi uporabo objektov, kakršen je stadion, v skladu s predpisanim režimom oziroma pravili v času, ko je vidljivost zadostna za normalno uporabo in seveda ob potrebni skrbnosti. Pričakuje se skrbnost povprečno skrbnega uporabnika, če te ni, se ravnanje lastnika oziroma upravljalca takšnega objekta ne obarva s protipravnostjo. Odgovor na dopuščeno vprašanje je ob vsem povedanem torej, da prvotoženi stranki ni mogoče očitati protipravnega ravnanja.
izločitev sodnika - višji sodnik - nezadovoljstvo z delom sodnika
Tudi če bi bilo res, da so bile v prejšnjem pritožbenem postopku podane procesne kršitve, napačno uporabljeno materialno pravo, ali sprejeta napačna dokazna ocena na morebitni pritožbeni obravnavi, to še ne bi bil razlog za izločitev sodnice poročevalke.
državni tožilec - ocena tožilske službe - državnotožilski svet - izpodbojna tožba - izpodbijani akt ni upravni akt - začasna odredba - preuranjena tožba - odločba vlade - subsidiarno sodno varstvo po 4. členu ZUS-1 - rok za vložitev tožbe v upravnem sporu - prepozna pritožba - pritožba zoper sklep o stroških - prenehanje državnotožilske funkcije
Ocena državnotožilske službe je po svoji vsebini strokovno opravilo in ne upravno odločanje. Iz ZDT-1 ne izhaja, da bi Državnotožilski svet v zvezi z izdelavo ocene moral izdati upravno odločbo, niti da bi z izdelavo ocene že odločil o posledicah, ki iz take ocene izvirajo. Pristojnost za odločitev o prenehanju državnotožilske funkcije zakon izrecno podeljuje Vladi, ki o tem izda ugotovitveno odločbo (74. člen ZDT-1). Če je ne, tudi ne more priti do prenehanja funkcije.
Rok za tožbo prične teči z vročitvijo upravnega akta (prvi odstavek 23. člena ZUS-1), tožbo pa je treba vložiti v tridesetih dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek (prvi odstavek 28. člena ZUS-1). Tožba, ki je vložena pred vročitvijo odločbe Vlade, je preuranjena, ne glede na to, ali je bila pritožnica na drug način že seznanjena z njeno vsebino. Rok za tožbo, ki teče od objave, velja le za akte organov, izdanih v obliki predpisa, kolikor urejajo posamična razmerja (drugi odstavek 23. člena ZUS-1), saj se ti ne vročajo, ampak objavijo v uradnem glasilu.
Zoper odločitev Državnotožilskega sveta je sodno varstvo zagotovljeno v upravnem sporu zoper ugotovitveno odločbo Vlade.
Tudi vložitev tožbe zaradi posamičnega dejanja na podlagi prvega odstavka 4. člena ZUS-1 je omejena z rokom. Ta začne teči, ko je bilo storjeno posamično dejanje, s katerim se posega v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika (prvi odstavek 23. člena ZUS-1). Ker se v upravnem sporu, v katerem se izpodbijajo dejanja javne oblasti, uporabljajo določbe tega zakona, ki se nanašajo na izpodbijanje upravnega akta (drugi odstavek 4. člena ZUS-1), pomeni, da je treba tožbo vložiti v roku trideset dni (prvi odstavek 28. člena ZUS-1) od storitve dejanja.
V upravnem sporu je glede na določbo prvega odstavka 82. člena ZUS-1 pritožba zoper sklep dovoljena le, če ako določa ZUS-1 in ne morda kak drug zakon. Vrhovno sodišče lahko poseže v odločitev o stroških kot stranski terjatvi le v primeru uspeha s pravnim sredstvom zoper odločitev o glavni stvari.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - dodatek za nego otroka
Dopusti se revizija glede vprašanja, ali je pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za priznanje pravice do višjega dodatka za nego otroka po tretjem odstavku 79. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih v povezavi z določbo 6. člena Pravilnika o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo, dovolj ugotovitev zdravniške komisije, da je pri otroku prisotna katerakoli bolezen iz seznama hudih bolezni.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - avtoprevoznik - nadurno delo - trditveno in dokazno breme - zavrnitev dokaznih predlogov - veljavnost sporazuma - kolektivna pogodba dejavnosti - pobotni ugovor
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je, sklicujoč se na odločbo Ustavnega sodišča RS št. Up-63/03-19 z dne 2. 2. 2005, zavzelo stališče, da se toženka v tej zadevi ne more uspešno sklicevati na sporazum, ki je bil med strankama sklenjen po prenehanju delovnega razmerja tožnika pri toženki in pri sklenitvi katerega je tožnika zastopal kvalificiran pooblaščenec - odvetnik?
- ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da v premoženjskem delovnem sporu (v konkretni zadevi sporu glede plačila nadur) velja obrnjeno trditveno in dokazno breme?
- ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da z zavrnitvijo dokaznih predlogov toženke slednji ni bilo onemogočeno dokazovanje odločilnih dejstev?
- ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je ugotovilo, da Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo velja tudi za toženko, čeprav je uveljavljala, da ta kolektivna pogodba zanjo na podlagi določil Obrtnega zakona ne velja?
- ali je sodišče druge stopnje v zvezi s pobotnim ugovorom toženke, kateremu tožnik na prvi stopnji ni ugovarjal, lahko uporabilo 191. člen Obligacijskega zakonika in tako zgolj ob uporabi materialnega prava pobotni ugovor toženke ob izostanku vsakršne trditvene podlage tožnika zavrnilo?
ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3, 32/4, 32/5, 65, 66. ZInfP člen 10, 10/3.
začasna odredba - dostop do informacij javnega značaja - poseg v pravnomočno odločitev - pravnomočno končan postopek
V skladu z drugim in tretjim odstavkom 32. člena ZUS-1 lahko upravno sodišče na podlagi tožnikove zahteve odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta tožniku prizadela težko popravljiva škoda, ali začasno uredi stanje glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih, kot verjetno izkaže za potrebno. Ker je bila sodba sodišča prve stopnje sprejeta na podlagi 65. člena ZUS-1 in spremenjena odločitev temelji na drugačni razlagi materialnega prava, ne pa na drugače ugotovljenem dejanskem stanju, pritožba zoper sodbo ni dovoljena in je o stvari pravnomočno odločeno. V takem primeru pa po ustaljenem stališču Vrhovnega sodišča4 ni več izpolnjena procesna predpostavka za vsebinsko odločanje o predlagani začasni odredbi.
Ker je odločitev o zavrnitvi pritožničine zahteve za dostop do informacij javnega značaja pravnomočna, bi ugoditev njenemu predlogu za začasno odredbo pomenilo poseg v pravnomočno odločitev sodišča prve stopnje, ne da bi to sodišče za to imelo pooblastilo v zakonu. Pooblastila, da bi ob odločanju o pritožbi zoper sklep o zavrženju začasne odredbe presojalo njeno vsebinsko utemeljenost, nima niti Vrhovno sodišče RS.
akt zoper katerega je možen upravni spor - akt poslovanja občine - sklep občinskega sveta
Izpodbijani sklep tožene stranke o potrditvi dokumenta identifikacije investicijskega projekta ni posamični upravni akt, saj ne vsebuje vsebinske odločitve o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Gre za akt, sprejet v skladu z določbami Zakona o javnih financah zaradi spremembe načrta razvojnih programov tožene stranke in njegova vsebina in namen nista urejanje konkretnih pravic in pravnih razmerij, ampak služi kot podlaga nadaljnjim postopkom za izvrševanje občinskega proračuna.
Izpodbijani akt je tako dejansko akt poslovanja, s katerim se planira bodoča proračunska poraba in sam po sebi nima nobenih pravnih posledic za tožnike. Izpodbijani akt tudi z ničemer ne posega v lastninsko pravico tožnikov.
dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje - parkirišče - pomembno pravno vprašanje - pravni interes - subjektivni koncept upravnega spora - vplivi gradnje na sosedna zemljišča - zelo hude posledice niso izkazane
Z vprašanjem razlage 197. čelna ZGO-1 revident zasleduje objektivno zakonitost sodbe ne pa tudi svojega pravnega interesa. Kot izhaja iz revizijskih navedb naj bi bil ta prizadet (le) zaradi gradnje novega parkirišča, ki bo mejilo na njegovo zemljišče, kar naj bi povzročilo slabšo kvaliteto bivanja. Vendar v zvezi s tem revident vprašanja ni izpostavil. Ker lahko skladno s subjektivnim konceptom upravnega spora in zahtevo po pravnem interesu stranke za revizijo (83. člen ZUS-1), stranka z revizijo uveljavlja samo kršitve svojih pravic, ne pa objektivne zakonitosti sodbe, revidentovo vprašanje za dovoljenost revizije ne zadošča.
Navedba, da bo zaradi gradnje poslabšana kakovost njegovega bivanja, ker se bodo iz parkirišča širili različni vplivi - izpušni plini, hrup svetloba in drugo, ne glede na to, ali gre za vplive, ki so po predpisih v dopustnih mejah ali ne, zelo hudih posledic ne izkazuje, saj ni dovolj konkretizirana, da bi ji Vrhovno sodišče lahko sledilo, sploh ob dejstvu, da so bili vplivi gradnje v postopku izdaje gradbenega dovoljenja presojeni. Iz izpodbijane sodbe izhaja, da so bili ugovori revidenta o prekomernih vplivih zavrnjeni.
dovoljenost revizije - javni razpisi - pomembno pravno vprašanje - ni vprašanje pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava
Ni razvidno, da bi vprašanja revidenta kot zaposlenega v pravni osebi, ki je registrirana za opravljanje dejavnosti ribolova in je kot taka upravičena prijaviteljica na razpis, presegala pomen konkretne zadeve. Revident ne utemeljuje, da bi se vprašanja lahko pojavila izven okvira tega upravnega spora.