Za vročanje odločb v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora, se uporablja ZUP, ki v 87. členu določa, da se morajo odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni.
V primeru osebnega vročanja s fikcijo vročitve dan, ko je bilo pisanje puščeno v hišni predalčnik, ni pravno odločilen, saj ZUP veže pravne posledice na potek 15 dnevnega roka od prvega poskusa vročitve.
ZDoh-2 člen 35, 37, 38, 46. ZZdrS člen 65. ZDR člen 11, 11/2. Uredba o merilih za sklepanje podjemnih pogodb ali drugih pogodb civilnega prava za opravljanje zdravstvenih storitev v mreži javne zdravstvene službe (2009) člen 1, 2, 4. ZDavP-2 člen 5, 5/2, 74, 74/2. ZUS-1 člen 94, 94/2.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - zdravstvo - davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve - dohodki iz delovnega razmerja - dohodki iz drugega pogodbenega razmerja - opravljanje zdravniške službe - neveljavne pogodbe - obravnava poslovnih dogodkov skladno z njihovo ekonomsko vsebino - dohodek iz dejavnosti - dohodek iz zaposlitve - napačna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji
65. člen ZZdrS ni bil veljavna pravna podlaga za sklenitev pogodbe civilnega prava za opravljanje storitev zdravniške službe med javnimi zdravstvenimi zavodi (oziroma drugimi pravnimi ali fizičnimi osebami, ki opravljajo zdravstveno dejavnost v okviru javne zdravstvene službe) in gospodarskimi subjekti (torej tudi samostojnimi podjetniki). Na tej pravni podlagi je bilo javnim zdravstvenim zavodom pogodbe civilnega prava dovoljeno sklepati le z zdravniki kot fizičnimi osebami. Ker so pogodbe civilnega prava sklenjene v nasprotju s kogentnimi predpisi, se ti aktivno pridobljeni dohodki zdravnikov, ustvarjeni na (z davčnopravnega vidika) neveljavni podlagi, ne morejo obdavčiti kot dohodki, ki jih fizična oseba dosega v okviru svojega organiziranega podjetja (tj. kot samostojni podjetnik).
Glede na to, da se v davčnem pravu, če se ugotovi neveljavnost pravnega posla, šteje, da je nastala davčna obveznost, kakršna bi nastala ob upoštevanju razmerij, nastalih na podlagi gospodarskih (ekonomskih) dohodkov, je sodišče prve stopnje prejemke zdravnikov (čeprav formalno samostojnih podjetnikov), ki so jim bili izplačani na podlagi izstavljenih računov, (po njihovi ekonomski vsebini), glede na ugotovljene dejanske okoliščine, pravilno vrednotilo kot dohodke iz zaposlitve (35. člen ZDoh-2).
Dohodki vseh zdravnikov (čeprav formalno samostojnih podjetnikov), tako tistih zaposlenih pri revidentki kot tudi tistih, ki so bili v delovnih razmerjih z drugimi javnimi zdravstvenimi zavodi, ki jih je revidentka izplačevala na podlagi pogodb o opravljanju zdravstvenih storitev po izdanih računih, bi morali biti obravnavani kot dohodki iz drugega pogodbenega razmerja po 38. členu ZDoh-2.
začasna odredba - izbris iz registra avto šol - težko popravljiva škoda - zmotna uporaba materialnega prava - prejudiciranje odločitve o tožbi - ugoditev pritožbi
Po prepričanju Vrhovnega sodišča je materialnopravno zmotno stališče sodišča prve stopnje, da tožnica ne more opirati pogoja težko popravljive škode na škodo, izvirajočo iz prepovedi opravljanja dejavnosti, ki (glede na ugotovitve upravnih organov) ni v skladu s predpisi. Sodišče prve stopnje na ta način prejudicira končno odločitev, saj je predmet odločanja o glavni stvari prav vprašanje, ali je bil izbris pritožnice iz registra šol zakonit.
začasna odredba - dostop do informacij javnega značaja - vzpostavitev prejšnjega stanja - učinkovitost sodnega varstva - zadržanje izvršitve do pravnomočnosti odločitve - javna korist - težko popravljiva škoda
Po že ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča je dostop do informacij javnega značaja pred pravnomočnostjo sodbe mogoč le izjemoma, saj po (morebiti nezakonitem) posredovanju določenih informacij javnosti posledic le- tega po naravi stvari praviloma ni mogoče več odpraviti. Z izvršitvijo izpodbijane odločbe bi upravni spor izgubil svoj smisel, saj v primeru ugoditve tožbi ne bo več mogoča vzpostavitev pravnega razmerja, kakršno je pred razkritjem zahtevanih dokumentov.
V okviru pogodbene svobode sta se gibali pravdni stranki, ki sta posebej uredili tožnikovo odgovornost kot prodajalca deleža v družbi tako, da se je zavezal povrniti družbi plačila za obveznosti, ki jih je prevzela še v času, ko je bil sam družbenik v njej, pa o njih ni obvestil prodajalca, in plačati pogodbeno kazen, če ne bo izpolnil ostalih nedenarnih zavez.
Z odstopom terjatve se dolžnikov položaj ne sme poslabšati. Zato lahko dolžnik proti prevzemniku poleg ugovorov, ki jih ima proti njemu, uveljavlja tudi tiste ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal proti odstopniku do takrat, ko je zvedel za odstop, v pobot proti prevzemniku pa lahko uveljavlja tudi nekatere svoje terjatve, ki jih ima proti odstopniku, čeprav sicer pogoji za pobot (vzajemnost terjatev) niso izpolnjeni. To pa ne pomeni, da prevzemnik pridobljene terjatve ne sme pobotati ali uveljavljati v procesni pobot s terjatvijo, ki jo ima tožnik do njega, kakor želi prikazati v reviziji. Tožnikov položaj se s tem ni v ničemer poslabšal, na ta način je le izpolnil svojo obveznost, kot je bil dolžan.
OZ člen 5, 190, 198. SPZ člen 9, 66, 95, 95/8, 96.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - enodružinsko stanovanje - načelo vestnosti in poštenja - načelo izravnalne pravičnosti - solastnina - uporaba solastne stvari - nemožnost uporabe nepremičnine - verzija solastnika - uporabnina - obstoj prikrajšanja - dopuščena revizija
Zakonska ureditev in stališča ustaljene sodne prakse najprej kažejo na to, da je treba razlikovati med primeri, kot je sporni, ko gre za uveljavljanje verzijskega zahtevka za plačilo uporabnine enega solastnika zoper drugega solastnika, katerega pravno vrednotno izhodišče je po stališču Vrhovnega sodišča RS bistveno drugačno kot v primeru, ko se na dveh bregovih (domnevno) neupravičene pridobitve znajdeta lastnik kot (domnevni prikrajšanec) in nelastnik kot (domnevni okoriščenec). Solastnikova obveznost plačevanja uporabnine drugemu solastniku ni že apriori njegova obveznost, ki bi izhajala neposredno iz njegove solastninske pravice (66. člen SPZ). Takšna obveznost nastane šele tedaj, ko je podan položaj neupravičene pridobitve. To pa je odvisno od objektivnih okoliščin kot tudi od vsakokratnih ravnanj strank, ki jih je treba presojati (tudi ali celo predvsem) v luči temeljnih načel, ki pomagajo vsebinsko napolnjevati pravno vrednotno vzročno zvezo med prikrajšanjem in obogatitvijo. Temeljni načeli, ki prideta v tovrstnih primerih v poštev, sta tudi izravnalna pravičnost (justitia commutativa) ter načelo vestnosti in poštenja (5. člen OZ). Odločitev o (ne)utemeljenosti zahtevka za plačilo uporabnine (198. člen OZ) z uporabo tudi teh dveh načel je najbolj nazorna v skrajnih položajih. Ena skrajnost je podana, ko eden izmed solastnikov zavestno in (izrecno) prostovoljno ne uporablja svojega solastninskega deleža (se temu torej brezplačno odpoveduje v korist drugega solastnika). Druga skrajnost pa je podana, ko en solastnik drugega solastnika (ki je dotlej uporabljal svoj idealni delež) samovoljno izključi iz uporabe in mu to tudi v nadalje preprečuje.
Ravnanje toženca v obravnavanem primeru (opisane: nepripravljenost plačati uporabnino, kot tudi nepripravljenost ponuditi tožnici na primer ustrezno plačilo vrednosti njenega solastnega deleža, ob istočasnem vztrajanju pri nadaljnji izključni uporabi celotnega stanovanja) pomeni tudi kršitev omenjenega načela načela vestnosti in poštenja. Predstavlja celo neustaven poseg v lastninsko pravico „prizadetega“ solastnika, ki ima na razpolago glede upravičenja do uživanja in uporabe nepremičnine le še izvotljeno (so)lastninsko pravico, ki je ustavna kategorija (33. člen in 67. člen Ustave RS). Prevlada pravnega pomena tožničinega poziva za plačilo uporabnine v konkretnem primeru nad že omenjeno relevantnostjo zahteve za souporabo, ki je v konkretnem primeru tožnica iz pojasnjenih razlogov nemožnosti souporabe predmetne nepremičnine razumno ni postavila, zato pomeni ustavno skladen in upoštevaje omenjeno načelo izravnalne pravičnosti pravičen izhod iz zagate, ki jo predstavlja okoliščina nemožnosti istočasne uporabe nepremičnine s strani obeh solastnikov.
delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - objektivna nepristranost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - manjše sodišče - sorodnik partnerja stranke v postopku kot uslužbenec pristojnega sodišča - zavrnitev predloga
Zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh in zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi po kriteriju razumnega zunanjega opazovalca ne bo omajana, če bo o zahtevkih tožnic odločilo stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Sevnici, čeprav gre za sodišče z manjšim številom sodnikov in sodnega osebja in čeprav je tam zaposlena mati toženčeve partnerke.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - odvetnik kot stranka postopka - poznanstvo s sodniki pristojnega sodišča
Okoliščina, da so stranke v postopku odvetniki, ki zastopajo stranke v postopkih pred pristojnim sodiščem, ni tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo sodišče.
lastninjenje - lastninska pravica na nepremičnini - solastnina - status zemljišča - javna cesta - javna infrastruktura - vodno zemljišče - pravica do uporabe - prenos pravice uporabe
Sama zaznamba cestišča ob tem, da nepremičnine nikoli niso bile (javne) prometne površine, ne more biti odločilna. Le površine, splošnega pomena za promet, je kot ceste opredeljeval 2. člen v tem času veljaven ZC.
Če nepremičine niso bile ceste ne vodno zemljišče v pomenu zakona, ovir za veljaven prenos pravice uporabe na tožnika ni bilo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranost sodišča - pristojno sodišče kot stranka v postopku
Če stranka vlaga predlog zaradi postopanja pristojnega sodišča, bi bilo lahko z odločanjem o njenem predlogu pri tem sodišču ogroženo zaupanje strank in zaupanje javnosti v nepristranskost sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - stvarno pristojno sodišče - zavrnitev predloga
Iz razlogov smotrnosti lahko Vrhovno sodišče zadevo prenese na drugo krajevno pristojno sodišče, ne pa na sodišče druge stvarne pristojnosti. Predlog za delegacijo zadeve z okrajnega na okrožno sodišče je torej neutemeljen.
povrnitev nepremoženjske škode - pravična odškodnina - enotna odškodnina - višina odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - strah
Pri presoji pravilne uporabe načela pravične denarne odškodnine je pomembna primerjava odmerjenih enotnih odškodnin za vse oblike nepremoženjske škode in izolirana primerjava odškodnine za posamezno obliko škode in primerjava deležev med njimi v okviru enotne odškodnine ni ustrezna. Medsebojna primerjava enotnih odškodnin je nujen pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanje odškodnin zanje v ustreznih razmerjih. Le na takšen način je mogoče preizkusiti pravilnost uporabe načela objektivne pogojenosti odškodnine in opraviti razmejitev med običajnimi, težjimi in katastrofalnimi škodami
neupravičena pridobitev - podlaga obveznosti - pravnomočna sodba - subjektivne meje pravnomočnosti - spregled pravne osebnosti - trditve in dokazi - izbris družbe iz sodnega registra - deljive obveznosti - dopuščena revizija
Vsak toženec na podlagi sodbe najprej odgovarja le toliko, kolikor mu je z njo naloženo. Njegovega položaja praviloma ne spremeni status oseb, ki jim je naložena izpolnitev obveznosti z njim. Širitev subjektivnih meja pravnomočnosti je namreč izjema od splošnega pravila, dopustna le v določenih primerih, ki jih mora sodišče posebej utemeljiti.
V pravdah zaradi neupravičene obogatitve kljub že izdani sodbi med pravdnima strankama načeloma ni mogoče izključiti presoje, da je imelo opravljeno plačilo v višini, ki presega s sodbo naloženo, podlago v materialnem pravu, tudi v določbah o spregledu pravne osebnosti. A le v obsegu podanih trditev in dokazov ter ob predpostavki, da o tem še ni pravnomočno odločeno.
Čeprav je šlo za naknadno eventualno kumulacijo tožnik vrednosti spora za podredni nedenarni zahtevek ni postavil. Ker se pri takšni kumulaciji zahtevka medsebojno izključujeta, njuno seštevanje ne pride v poštev, saj bi privedlo do podvajanja vrednosti vsakega izmed kumuliranih zahtevkov. Zato se vrednost spornega predmeta in dovoljenost revizije presoja ločeno za vsak eventualno kumuliran zahtevek posebej.
ZGO-1 člen 2, 89, 89/1, 89/5, 90, 90/1, 95, 95/1, 96, 96/1. URS člen 26.
povrnitev premoženjske škode - pravica do povrnitve škode - uporabno dovoljenje - postopek izdaje uporabnega dovoljenja - napake v postopku - odškodninska odgovornost države - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost ravnanja upravnega organa - vzročna zveza - vmesna sodba - dopuščena revizija
Za presojo protipravnosti ravnanja upravnega organa je bistvena ugotovitev pravnomočne sodbe, da je investitor objekta izjavo le podpisal, ker je kot investitor objekta moral sodelovati do konca upravnega postopka, ugotovljenih pomanjkljivosti na tehničnem pregledu pa ni odpravil. Uradna oseba upravnega organa, ki je vodila postopek izdaje uporabnega dovoljenja, se s tako vsebinsko prazno izjavo ne bi smela zadovoljiti, najmanj kar bi se od nje pričakovalo je, da bi ugotovila, katere pomanjkljivosti so bile odpravljene, kdaj in na kakšen način.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - razlogi za delegacijo pristojnosti - preložitev naroka - razlogi za preložitev naroka
Po določbi prvega odstavka 115. člena ZPP lahko sodišče preloži narok, če je to potrebno za izvedbo dokazov ali če so za to drugi upravičeni razlogi. Skladno s to zakonsko določbo bi bilo mogoče prvostopenjskemu sodišču pripisati procesno kršitev, če bi se ugotovilo, da je naroke prelagalo iz neupravičenih razlogov. Po ustaljeni sodni praksi pa kršitev procesnih pravil ni razlog za delegacijo pristojnosti.
Sodišče mora torej ugotoviti ne le, da gre za nenadno in nepredvidljivo bolezen ali poškodbo, pač pa tudi, da je ta taka, da onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Kadar te okoliščine ugotavlja na podlagi zdravniškega potrdila, pa njegovo verodostojnost preveri, če vanjo dvomi.
sklepanje po pravilu o dokaznem bremenu - ugotavljanje dejstev - spoznavna kriza - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nepristranskost sojenja
V obravnavani situaciji ni šlo za spoznavno krizo (in zato tudi ni bilo podlage za argument sklepanja po pravilu o dokaznem bremenu), saj so bila dejstva o tem, da je sporne pogodbe toženec sklenil v imenu družbe, s strani sodišča prve stopnje zanesljivo ugotovljena.
Po stališču ESČP in Ustavnega sodišča RS sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kot objektivni kriterij.
predlog za dopustitev revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče lahko dopusti revizijo le v primerih, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 2.000,00 EUR in hkrati ne presega 40.000,00 EUR. V predlogu za dopustitev revizije je tožnica izrecno navedla, da predlog vlaga le v delu, ki se nanaša na plačilo obratovalnih oziroma vzdrževalnih stroškov v višini 1.104,01 EUR, kar predstavlja vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe. Ker ta ne presega 2.000,00 EUR, sodišče revizije ne more dopustiti (četrti odstavek 367. člena ZPP).
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - hišna preiskava - zaseg predmeta - odredba o hišni preiskavi - utemeljeni razlogi za sum - informacije anonimnega vira
Zaključek odredbe, da so podani utemeljeni razlogi za sum, da obdolženi izvršuje kazniva dejanja povezana z mamili, temelji izključno na izjavi anonimnega vira. Slednje pa, skladno z ustaljeno sodno prakso, ne more biti podlaga za izdajo odredbe o hišni preiskavi.