CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00017318
ZPotK člen 13, 13/1, 13/2, 14.
zavarovanje kredita - kreditna pogodba - potrošniški kredit - neizpolnitev obveznosti - zamuda s plačilom obrokov - rok za izpolnitev - dodaten rok za izpolnitev - plačilo neplačanih obrokov pred zapadlostjo - odstop od pogodbe - trditvena podlaga - dopuščena revizija
Okoliščina, da je tožnica tožbo utemeljila z materialnopravno zmotnim stališčem, da je banka veljavno odstopila od kreditne pogodbe z uresničitvijo odložnega pogoja, ne negira materialnopravne teze, da je banka zaradi neplačila dveh zaporednih obrokov na tožnico prenesla materialnopravno upravičenje zahtevati plačilo preostalih obrokov pred zapadlostjo oziroma z enostransko izjavo razdreti pogodbo. Toženca v odgovoru na revizijo napačno menita, da takšno materialnopravno stališče tvori nedopustno revizijsko novoto.
V konkretnem primeru je ključno, da iz dejanske podlage tožbe izhaja zaključek, da toženca nista plačala dveh zaporednih obrokov. Ker je v konkretnem primeru tožnica vstopila v pravni položaj banke, je napačno stališče, da tožnica v okoliščinah konkretnega primera ni mogla pravno učinkovito odstopiti od kreditne pogodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VS00021463
ZZdrS-D člen 6. ZZdrS člen 25, 25/4. URS člen 15, 15/3, 155, 155/1.
zdravniška služba - specializacija zdravnikov - odobritev zdravniške specializacije - odklonitev zaposlitve v regiji, za katero je bila zdravniku odobrena specializacija - povrnitev stroškov specializacije - sprememba zakona - prepoved retroaktivnosti - ustavna presoja - test sorazmernosti - obvezno zdravstveno zavarovanje - dopuščena revizija
Trenutek odobritve zdravniške specializacije je tudi trenutek pridobitve pravice do plačila stroškov specializacije iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Sodišči sta zato odločitev o utemeljenosti zahtevka za povrnitev stroškov celotne (petletne) specializacije pravilno oprli na zakon, ki je veljal v času, ko je bila tožencu specializacija odobrena in jo je pričel opravljati in ne na njegovo novelo (ZZdrS-D). Uporaba kasnejše zakonske novele o dolžnosti povrnitve teh stroškov bi pomenila poseg v tožnikove že pridobljene pravice in bi šlo za prepovedano pravo retroaktivnost.
ZKP člen 372, 371-1.. KZ-1 člen 253, 253/1.. ZN člen 42.
kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje overitve lažne vsebine - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki - spravljanje v zmoto
Ker notar v konkretnem primeru ni bil dolžan raziskovati dejanskega stanja preko tega, kar je ugotovil na podlagi uradnih evidenc in kar mu je povedal obdolženec, je zakonski znak „spraviti v zmoto“ podan, če je obdolženec notarju povedal kaj lažnega, česar notar ni mogel preveriti.
Kaznivo dejanje po prvem odstavku 253. člena KZ-1, stori tudi, kdor spravi v zmoto pristojni organ, tako da določene okoliščine zamolči, izključno na podlagi teh navedb pa pristojni organ v javni listini, zapisniku, knjigi ali poslovni listini, te lažne okoliščine potrdi.
Obdolženec, ki pooblastila oškodovanke kot druge skupne lastnice ni imel, zemljiški dolg na skupnem premoženju pa je bilo mogoče ustanoviti le na nepremičnini kot celoti, je bil razpolagalno nesposoben, zato je bil sklenjeni enostranski pravni posel nedopusten.
ZUS-1 člen 25, 25/4, 28, 28/2, 28/3. ZBPP člen 34, 34/4, 36, 39.
brezplačna pravna pomoč - tožba zaradi molka - po vložitvi tožbe izdana odločba - odpadel pravni interes - stroški upravnega spora
Ker je bilo tekom upravnega spora odločeno o zahtevi pritožnika, da se o njegovi prošnji za brezplačno pravno pomoč odloči, in ker je pritožnik odločitev prvostopenjskega organa v zavrnilnem delu že izpodbil v drugem upravnem sporu, pritožnik nima več pravnega interesa za odločitev sodišča o prvotno postavljenem tožbenem zahtevku. Pravni interes kot procesna predpostavka za vložitev tožbe mora biti podan ves čas trajanja upravnega spora.
začasna odredba - težko popravljiva škoda - trditveno in dokazno breme - inšpekcijski ukrep - rušitev objekta
Stranka mora glede na ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča že v zahtevi s svojimi konkretnimi navedbami in predloženimi dokazi prepričati sodišče o nujnosti začasnega zadržanja sicer izvršljivega in dokončnega sklepa državnega organa.
Namen začasne odredbe je poseči v izvrševanje izpodbijanega akta ob presoji konkretnih značilnosti posameznega primera. To pa v skladu z dosedanjo ustaljeno prakso Vrhovnega sodišča v primerih inšpekcijskih ukrepov zagotavlja le varstvo pred škodo, ki presega to, kar po naravi stvari spremlja izvršitev določenega ukrepa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR
VS00023193
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZUP člen 279, 279/1-3, 279/1-4.
dopuščena revizija - razveljavitev gradbenega dovoljenja v obnovljenem postopku - ničnost gradbenega dovoljenja - pravica do pravnega sredstva - zatrjevan odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- Ali posega v pravico do pravnega sredstva vlagatelja zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja stališče, da je odločitev o razveljavitvi gradbenega dovoljenja v obnovljenem postopku tudi odločitev o zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja in da se zato v istem postopku izdano gradbeno dovoljenje izreče za nično?
- Ali stališče o ničnosti gradbenega dovoljenja, izdanega v obnovljenem postopku, zaradi njegove neizvršljivosti odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - UPRAVNI SPOR
VS00023192
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - obveznost priklopa - javno vodovodno omrežje - ničnost odločbe - zatrjevan odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je ničen upravni akt, v katerem je stranki naložena priključitev objekta na javno vodovodno omrežje, če je postopek za izdajo tega akta tekel brez strankine zahteve?
ukrep gradbenega inšpektorja - začasna odredba - odstranitev objekta - težko popravljiva škoda - stečaj - trditveno in dokazno breme
Stranka, ki kot težko popravljivo škodo v smislu 32. člena ZUS-1 uveljavlja stečaj, mora vsaj s stopnjo verjetnosti izkazati, da je neposredna posledica (izvršitve) ravno tega izpodbijanega akta. Če to zatrjuje pa je sodišče prve stopnje, ob ustrezni trditveni podlagi, dolžno presojati okoliščine, ki bi na podlagi Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju lahko predstavljale podlago za verjetnost uvedbe stečaja. Stranka mora torej dokazati dejstva, s katerimi utemeljuje verjetnost uvedbe stečaja. Teh pa pritožnik tudi po presoji Vrhovnega sodišča, samo z golim zatrjevanjem in predložitvijo dokazov, ki relevantnih dejstev ne izkazujejo, ni niti verjetno izkazal.
Inšpekcijski ukrep odstranitve nelegalne gradnje, katerega namen je vzpostaviti zakonito stanje, sam po sebi ni težko popravljiva škoda, ki stranki grozi zaradi odločitve oblastnega organa, ampak le z zakonom določena posledica nezakonitega posega v prostor. Ta zakonski ukrep ima sicer lahko za posledico škodo, ki je težko popravljiva, vendar mora to posledico stranka zatrjevati in izkazati. Ob ustrezni trditveni podlagi je sodišče dolžno opraviti presojo teh posledic in presojo sorazmernosti posega v druge ustavne pravice. Ko gre za inšpekcijske ukrepe (kot v obravnavani zadevi), je namen začasne odredbe v zagotovitvi varstva pred škodo, ki presega to, kar po naravi stvari spremlja izvršitev določenega ukrepa.
ZUS-1 člen 32, 75, 75/3. ZPP člen 339, 339/1-14. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 107, 108, 108/3.
lekarniška dejavnost - začasna odredba - vsebina spora - uporaba prava EU
V konkretnem upravnem sporu se sporno pravno razmerje nanaša le na vprašanje legitimacije za vložitev vloge za izdajo dovoljenja za opravljanje lekarniške dejavnosti oziroma na vprašanje pravnega interesa za sodelovanje v postopkih izdaje tega dovoljenja tretjim osebam. Vprašanje državne pomoči in s tem povezano vprašanje zadržanja pomoči zato ni in tudi ne more biti predmet tega spornega razmerja oz. upravnega spora, kjer se odloča (le) o procesnih predpostavkah za vodenje oz. udeležbo v upravnih postopkih. Vprašanje državne pomoči torej ni v nobeni zvezi z vsebino tega spora, zato je pritožnikovo sklicevanje na 107. in 108. člen PDEU in sodbi SEU v tej zadevi očitno nerelevantno.
Začasna odredba je institut procesnega prava, ki v EU ni kodificiran niti unificiran. Izjemo predstavlja Bruseljska uredba št. 44/2011, ki se uporablja le za civilne in gospodarske zadeve in ki prav tako nalaga nacionalnim sodiščem, da izdajajo začasne odredbe po pogojih in po postopku, ki jih določa nacionalno pravo. V primerih, ko nacionalno sodišče obravnava zadevo iz pristojnosti SEU, oziroma kadar se pred nacionalnim sodiščem kot sporno pojavi vprašanje razlage PDEU ali vprašanje skladnosti nacionalnega prava z pravom EU, je zaradi zagotovitve enakega položaja udeležencev tako v postopku pred SEU kot pred nacionalnim sodiščem možno izdati začasno odredbo tudi po pravilih in pogojih SEU, če nacionalno pravo možnost izdaje začasnih ukrepov ne predvideva ob dodatnem pogoju, da nacionalno sodišče sproži postopek za obravnavanje predhodnega vprašanja pred SEU.
prepozna tožba - zavrženje tožbe - osebna vročitev - fikcija vročitve - začetek teka roka za vložitev tožbe
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je rok za vložitev tožbe pričel teči šele 10. 5. 2018, ker je bilo pisanje puščeno v hišnem predalčniku 9. 5. 2018. Ni namreč pomembno, kdaj je bilo pritožnici puščeno pismo v hišnem predalčniku, temveč je bistveno, da na podlagi četrtega odstavka 87. člena ZUP velja vročitev za opravljeno že z dnem preteka 15 dnevnega roka, tj. 8. 5. 2018, ko je nastopila fikcija vročitve.
Pritožba je po 357.a členu ZPP predvidena le zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe (ne sklepa) in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje. V obravnavanem primeru je bilo na prvi stopnji odločeno s sklepom in ne s sodbo; sodišče druge stopnje je torej razveljavilo sklep (in ne sodbe) sodišča prve stopnje.
Ker v takšnem primeru pritožba zoper sklep o razveljavitvi odločbe sodišča prve stopnje ni predvidena, je revizijsko sodišče obe pritožbi zavrglo kot nedovoljeni (šesti odstavek 357.a člena ZPP v povezavi s 346. in 352. členom ZPP).
Sodišče je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da zmanjšanje obsega prejetih faktur, ki jih je treba skenirati, ukinitev vpisovanja računov ter raznašanje pošte za druge oddelke, zaradi česar se je potreba po tožnikovem delu zmanjšala, preostanek njegovih nalog pa so si razdelili ostali zaposleni, pomeni ekonomski pa tudi organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po opravljanju tožnikovega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi v smislu določbe prve alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - kršitev načela konktradiktornosti - procesna kršitev, ki je pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti - obrazložitev razlogov
Iz izpodbijanega sklepa sodišča druge stopnje izhaja, da je sodišče prve stopnje kršilo načelo kontradiktornosti in da te kršitve "glede na njeno naravo ne more samo odpraviti". Kršitev načela kontradiktornosti sama po sebi ni takšna kršitev, da je sodišče druge stopnje ne bi moglo samo odpraviti. V konkretni zadevi pa je pomembno tudi, da izpodbijana odločitev ne vsebuje obrazložitve razlogov, zaradi katerih očitane kršitve ne bi moglo samo odpraviti.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - trpinčenje na delovnem mestu - nepremoženjska škoda
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je treba v tožbenem zahtevku iz naslova trpinčenja na delovnem mestu samostojno opredeliti posamezne pravno priznane pojavne oblike nepremoženjske škode, kot so predpisane v 179. členu OZ?
spor o pristojnosti - delodajalec - napotitev delavca - delo pri uporabniku - odškodnina
Dejstvo, da je bila tožeča stranka napotena na delo k toženi stranki, ne da bi bil med toženo stranko kot uporabnikom in delodajalcem tožeče stranke sklenjen dogovor v smislu 62. člena ZDR-1, za pristojnost delovnega sodišča ne zadošča.
odškodninska odgovornost države - ugotovitev lastnosti zavarovanca - nezakonita odločba - protipravnost - sprememba sodne prakse
Sodišči druge in prve stopnje sta pravilno presodili, da v konkretnem primeru toženi stranki ni mogoče očitati protipravnega ravnanja. Tožnik toženi stranki neutemeljeno očita, da ni upoštevala ustaljene sodne prakse kot izhaja iz odločb vrhovnega sodišča, ki jih citira, saj v času odločanja tožene stranke, te odločbe še niso bile sprejete.
Tožnik je s tožbo izpodbijal odločitev toženca glede oblikovanja pokojninske osnove. Navajal je konkretne podatke in predložil listine, ki po njegovem mnenju dokazujejo, da za leto 1985 niso upoštevani pravilni podatki o plačanih prispevkih oziroma zavarovalnih osnovah in za razjasnitev dejanskega stanja predlagal izvedbo dokaza z izvedencem. Sodišče prve stopnje na njegove navedbe v zvezi s tem ni odgovorilo, predlaganega dokaza ni izvedlo in ga tudi ni zavrnilo, v sodbi pa je izostala obrazložitev v zvezi s tem. Na ugovor tožnika, da sodišče prve stopnje ni izvedlo predlaganega dokaza, sodišče druge stopnje ni odgovorilo, prav tako ne na njegove navedbe o spremenjeni pravni podlagi za razvrstitev v zavarovalno osnovo in plačilo prispevkov. To pa predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Sodišče je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je ob ugotovitvi, da tožena stranka tožnici po priznanju statusa delovne invalidke III. kategorije ni mogla zagotoviti druge zaposlitve, ki bi ustrezala njeni strokovni izobrazbi, usposobljenosti in preostali delovni zmožnosti, presodilo, da je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita. Tožnici je bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana na podlagi četrte alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1, ki kot razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca določa nezmožnost za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje oziroma s predpisi, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR - VARSTVO KONKURENCE
VS00023178
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - zloraba prevladujočega položaja - glavna obravnava v upravnem sporu - načelo neposrednosti - načelo kontradiktornosti - bistvena kršitev določb postopka
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je Upravno sodišče s tem, ko v postopku sodnega varstva zoper odločbo Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence ni izvedlo glavne obravnave, kršilo načelo neposrednosti in kontradiktornosti postopka ter storilo bistveno kršitev določb postopka.