ZFPPIPP člen 20, 20/1, 20/2, 46, 253, 254, 255, 296, 296/1, 296/5. OZ člen 34, 34/1.
stečajni postopek - lex specialis - začetek stečajnega postopka - predmet obveznosti - nedenarna terjatev - pretvorba nedenarne terjatve v denarno terjatev - prijava terjatve - prenehanje terjatve
Pravila ZFPPIPP imajo značilnost posebnih pravil, ki se uporabljajo le za nekatere obligacijske pravice in položaje. Začetek stečajnega postopka glede na izpolnitveno ravnanje tako vpliva na vse denarne terjatve ter na nedenarne dajatvene in storitvene terjatve (ki neposredno vplivajo na obseg stečajne mase).Z začetkom stečajnega postopka za prej opisane terjatve upnikov, nastanejo določene materialnopravne posledice, ki so urejene v pododdelku 5.3.2. ZFPPIPP. Nedenarne terjatve se pretvorijo v denarne terjatve in se morajo kot take tudi prijaviti v stečajnem postopku.
dovoljenost revizije - premoženjski spor z nedenarnim zahtevkom - skupno premoženje zakoncev - opredelitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje revizije
Tožnica je uveljavljala tožbeni zahtevek za ugotovitev obsega skupnega premoženja (stanovanja, poslovnega prostora in gospodarske družbe) ter deležev na njem. Ob tem je navedla le vrednost stanovanja (110.000,00 EUR) in poslovnega prostora (90.000,00 EUR). Kot vrednost spornega predmeta je zato označila seštevek (skupno vrednost), ki znaša vsaj 200.000,00 EUR. Vrednosti gospodarske družbe pa tožnica v tožbi ni podala, čeprav je navedla, da bo to storila. Izostanek navedbe spornega predmeta onemogoča preizkus dovoljenosti revizije po vrednostnem kriteriju.
predlog za dopustitev revizije - laičen predlog - postulacijska sposobnost - opravljen pravniški državni izpit - zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena ZPP). Izjemoma sme pravdna dejanja v tovrstnem postopku opravljati stranka sama ali njen zakoniti zastopnik v primerih, če ima ta opravljen pravniški državni izpit in v postopku predloži dokazilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu (četrti odstavek 86. člena ZPP v povezavi s 367.č členom ZPP).
Zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči za zastopanje v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi predlagatelja, ki nima opravljenega pravniškega državnega izpita, ne opravičuje, da bi smel sam vložiti predlog za dopustitev revizije.
obogatitveni zahtevek - odškodninski zahtevek - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku - načelo enotnosti skupnega premoženja - posebne okoliščine - materialno procesno vodstvo - prepoved reformacije in peius
Odločanje o skupnem premoženju kot o premoženjski celoti je pravilo, zgolj o njegovem delu pa izjema. Ob ugotovitvi, da posebne okoliščine, ki bi izjemo utemeljevale, v konkretnem primeru niso podane, je tako zavrnitev tožbenega zahtevka, pravilna.
Odločitev o tem, katera dejstva bodo zatrjevale in dokazovale, je v prvi vrsti naloga strank samih. Sodišče pa na podlagi trditev, ki jih te podajo (in dokažejo) odloči, ali je tožbeni zahtevek utemeljen. Zato tudi okoliščina, da naj sodišče strankama ne bi pojasnilo, katera dejstva naj bi se dokazovala, ne more pomeniti pomanjkljive oziroma neobrazložene dokazne ocene.
Dejstvo, da višje sodišče odločitev sodišča prve stopnje razveljavi in mu zadevo vrne v novo sojenje, ne pomeni, da mora biti nova odločitev za pritožnika ugodnejša. Pomeni le, da mora slednje na določen način dopolniti postopek in o zadevi ponovno odločiti. Nova odločitev pa je (vsaj v svojem izreku) lahko tudi enaka prejšnji.
objektivna odškodninska odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne stvari - mostovno dvigalo - pojem nevarne stvari - pravilna uporaba stvari - krivdna odgovornost
V primeru, da bi se dvigalo uporabljalo v skladu s predpisi o varstvu pri delu in v skladu z njegovim namenom, do škodnega dogodka, kakršen je obravnavani, sploh ne bi moglo priti. To pa pomeni, da mostno dvigalo samo po sebi ni nevarna stvar v smislu pravil odškodninskega prava in objektivne odškodninske odgovornosti.
Imetnik (nevarne) stvari ni objektivno odškodninsko odgovoren v primeru, ko stvar, ki sicer sama po sebi ni nevarna, takšna postane zaradi njegovega nedopustnega ravnanja (ali opustitve) ali zaradi nedopustnega ravnanja tretjih oseb. V takšnih primerih je odgovornost za škodo lahko le krivdna.
zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini - maksimalna hipoteka - hipotekarna tožba - odstop terjatve (cesija) - prenos terjatve banke - prenos maksimalne hipoteke - slabe terjatve banke
Namen ZUSKB je bil prav v tem, da „slabe“ terjatve, torej terjatve, ki so jih banke imele proti nesolventnim dolžnikom, prevzame DUTB z vsemi ukrepi zavarovanja in jih nato skuša poplačati ali vnovčiti s pomočjo danih zavarovanj. Tožnica ima prav, da bi stališče, kakršnega zastopa revidentka, izničilo osnovni namen ZUSKB. Po oceni vrhovnega sodišča je tako pravilno stališče sodišč prve in druge stopnje, da določbi 11. člena in drugega odstavka 29. člena ZUSKB predstavljata specialno pravilo gleda na splošno določbo četrtega odstavka 146. člena SPZ. Prenos premoženja skupaj s pripadajočimi zavarovanji, med katerimi je tudi maksimalna hipoteka, učinkuje med DUTB in dolžniki banke ne glede na omejitve, ki so določene z drugimi zakoni, med temi zakoni pa je tudi SPZ. Glede na takšno specialno določbo zato ni potrebno, da bi bilo na DUTB preneseno celotno upniško-dolžniško razmerje (ne glede na to, ali bi bilo to sploh mogoče). V obravnavanem primeru je šel glavni dolžnik v stečaj, zato nove terjatve iz posojilnih razmerij z njim niti niso mogle več nastajati in omejitev prenosa maksimalne hipoteke ni imela več pomena. Zato v konkretnem primeru tudi ni pomembno, ali so bile na DUTB prenesene vse terjatve banke iz upniško-dolžniškega razmerja proti konkretnemu dolžniku.
Tožničino sklicevanje na nepoznavanje prava pri vlaganju laične pritožbe ne more predstavljati opravičljivega razloga, s katerimi bi lahko uspela v revizijskem postopku. Pravni red lahko deluje le v okviru fikcije, da vsi subjekti poznajo pravna pravila, in da so se dolžni po njih ravnati.
URS člen 22. ZDavP-2 člen 68, 68/5. ZPP člen 8, 236.a. ZUS-1 člen 51, 52, 59.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 - povprečna davčna stopnja - ocena davčne osnove - nedoločnost - gotovina - glavna obravnava v upravnem sporu - opustitev predlagane glavne obravnave - zavrnitev dokaznih predlogov - izvedba predlaganih dokazov - načelo neposrednega izvajanja dokazov - bistvena kršitev določb postopka - ugoditev reviziji
Glede na zakonsko določen časovni okvir petih let, v katerem se lahko uvede postopek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2, Vrhovno sodišče ne pritrjuje revidentu, da je določitev obdobja preverjanja v celoti prepuščena prosti presoji davčnega organa, posledično tudi ne, da pri odmeri davka uporabi samovoljno stopnjo dohodnine. Prav takšna časovna omejitev za vodenje postopka omejuje davčne organe in omogoča varovanje davčnih zavezancev pred arbitrarnostjo njihovega odločanja. Ob tako določenem časovnem okviru pa je odločitev o tem, koliko koledarskih let znotraj navedenega obdobja bo predmet nadzora, razumljivo prepuščena davčnemu organu, saj je odvisna od okoliščin konkretnega primera oziroma podatkov o zavezančevem trošenju in premoženju ter napovedanih dohodkih, s katerimi razpolaga. Zaradi raznolikosti primerov tako ni mogoče pričakovati, da bi že zakon za vse primere določil natančno obdobje nadzora.
Če sodišče prve stopnje ni navedlo jasnega razloga oziroma okoliščin, ki bi utemeljevale zakonsko dopustno izjemo od izvajanja dokazov in odločanja na glavni obravnavi, skladno z ustavno zagotovljeno pravico do obrazloženosti sodbe ni mogoče šteti, da sodba vsebuje vse razloge o odločilnih dejstvih.
ustavitev postopka zaradi neplačane sodne takse - sprememba naslova za vročanje - naknadna delna oprostitev plačila sodne takse - razveljavitev starega plačilnega naloga - določitev nove višine sodne takse
S tem, ko je pritožničin brat na sodišče prve stopnje poslal dopis, s katerim je prosil, da se pisanja vročajo na njegov naslov, ta dopis pa je podpisala tudi pritožnica, je pritožnica dejansko določila drug naslov za vročanje njenih pisanj. Na ta naslov pa je sodišče prve stopnje naslovilo tudi sklep o delni oprostitvi plačila sodne takse. Vrhovno sodišče je zato presodilo, da je bila vročitev pritožnici veljavno opravljena na naslovu, ki ga je sama določila za vročanje sodnih pisanj.
Če višina obveznosti plačila sodne takse jasno izhaja iz izreka sklepa o delni oprostitvi plačila sodnih taks, sodišču prve stopnje ni treba izdati novega plačilnega naloga.
začasna odredba - ukrep gradbenega inšpektorja - materialna škoda - rušenje objekta - težko popravljiva škoda ni izkazana
Materialna škoda sama po sebi praviloma ne pomeni težko popravljive škode. Pritožnik s pavšalnim in nekonkretiziranim utemeljevanjem, da mu bo z odstranitvijo objekta nastala nepopravljiva materialna škoda, ne more uspešno izkazati težko popravljive škode v smislu 32. člena ZUS-1. Namen začasne odredbe je namreč poseči v izvrševanje izpodbijanega akta ob presoji konkretnih značilnosti posameznega primera. To pa v primerih inšpekcijskih ukrepov zagotavlja le varstvo pred škodo, ki presega to, kar po naravi stvari spremlja izvršitev določenega ukrepa. V obravnavani zadevi bi zato lahko bila upoštevna le škoda v smislu negativnih posledic rušenja objekta, ki bi izhajale iz pritožnikovih razmer, torej ob upoštevanju njegovih subjektivnih okoliščin. Takih okoliščin pa tožnik v tožbi (ne v pritožbi) ni zatrjeval.
DAVKI - PRAVO EVROPSKE UNIJE - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00048921
Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 2, 2/1, 2/1-c, 9, 9/1, 63, 68, 68/1, 137, 137/1, 137/1-d, 167, 168. Šesta direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih - Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero člen 17. URS člen 25. ZDDV-1 člen 3, 3/1, 3/1-3, 5, 5/1, 6, 6/2, 6/2-b, 44, 44/1, 44/1-2, 44/1-7, 44/1-8, 45, 45/1, 45/2, 63, 63/1, 65, 76, 76/1. ZUP člen 253, 253/2, 274, 274/2. ZDavP-2 člen 2, 2/3, 88, 88/2.
dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - davčni inšpekcijski nadzor - davek na dodano vrednost (DDV) - odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - prepoved reformatio in peius - odbitek vstopnega DDV - pravica do odbitka vstopnega DDV - pogoji za odbitek vstopnega DDV - nepriznan odbitek vstopnega DDV - obdavčljiva transakcija - najem nepremičnine - popravek odbitka DDV - obseg pravice do odbitka ddv - ugoditev reviziji - napačna uporaba materialnega prava
Odbitek vstopnega DDV, katerega je davčni zavezanec ob dobavi upravičeno odbil v celoti, se ne more nanašati na transakcije, ki so oproščene plačila DDV, med drugim (kot v obravnavani zadevi) za transakcijo najema nepremičnine (2. točka prvega odstavka 44. člena ZDDV-1). Vendar je ZDDV-1 za ta primer dopustil izjemo ter s tem izkoristil možnost, ki jo daje Direktiva o DDV v točki d) prvega odstavka 137. člena, da lahko države članice dovolijo davčnim zavezancem pravico do izbire za obdavčitev dajanja nepremičnine v najem.
Če želi davčni zavezanec doseči obdavčitev transakcije, ki je po zakonu oproščena DDV, mora svojo namero sporočiti davčnemu organu, kar stori z izjavo iz 45. člena ZDDV-1.
Ker revident in njegov najemnik omenjene izjave nista predložila in niti iz ostalih dejanskih okoliščin zadeve ne izhaja, da sta izbrala obdavčitev svoje transakcije, je revident ob predpostavki, da je pravica do odbitka nastala, upravičen do odbitka vstopnega DDV le v obsegu, ki ga je mogoče pripisati transakcijam, pri katerih se DDV lahko odbije v skladu s 63. členom ZDDV-1 (65. člen tega zakona).
Uporaba določb 63. in 65. člena na ZDDV-1 v izpodbijani sodbi pomeni, da nastanek pravice do odbitka niti ni sporen, sporen je le njen obseg – v konkretnem primeru zaradi revidentove uporabe nepremičnine po njeni pridobitvi tako za oproščen najem kot za obdavčene transakcije. S tem pa je neločljivo povezan sistem popravkov prvotno odbitega DDV. Tako mora davčni zavezanec prvotni odbitek popraviti, če je odbitek višji ali nižji od odbitka, do katerega je bil davčni zavezanec upravičen (prvi odstavek 68. člena ZDDV-1). Takšno je tudi stališče SEU, ki poudarja, da je uporaba mehanizma popravkov odvisna od tega, ali je nastala pravica do odbitka. Ta pa nastane takrat, ko nastane obveznost za obračun odbitnega davka. Posledično lahko samo položaj, v katerem posameznik takrat deluje, določi obstoj pravice do odbitka. Poleg tega uporaba investicijskega blaga – tako dejanska kot nameravana – določa samo obseg prvotnega odbitka, do katerega je davčni zavezanec upravičen v skladu s členom 17 Šeste direktive, in obseg morebitnih popravkov med naslednjimi obdobji, ne vpliva pa na nastanek pravice do odbitka. Neposredna uporaba blaga za obdavčene transakcije tako ni sama po sebi pogoj uporabe sistema popravkov odbitkov.
Po navedenem razprava o obsegu odbitnega DDV, do katerega je davčni zavezanec upravičen, in morebitna ugotovitev, da je po obdobju odbitka prišlo do sprememb, izključuje zanikanje nastanka pravice do odbitka. To je razvidno tudi iz že navedenega stališča SEU glede razlage člena 168 Direktive o DDV, ki ločuje pogoj za nastanek pravice do odbitka DDV (da je davčni zavezanec ob pridobitvi blaga deloval kot tak) in upravičeni obseg odbitka (v delu, v katerem davčni zavezanec pridobljeno blago blago uporabi za svoje obdavčene transakcije). Pri tem je SEU glede obdavčitve lizinga in dajanja v najem navedlo, da je pravica do odbitka, ki pripada tej obdavčitvi, odvisna ne le od tega, ali je država članica uporabila možnost, določeno v členu 137(1)(d) Direktive o DDV, ampak tudi od tega, da davčni zavezanci izvajajo pravico do izbire, ki jim jo je država članica dala. In še: uveljavljanje te izbire nima nobenega učinka na nastanek pravice do odbitka.
sklep o prekinitvi upravnega postopka - zavrženje tožbe - procesni sklepi - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - tožba po 4. členu ZUS-1 - pogoji
V upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je ustaljeno stališče, da s sklepom o zavrnitvi predloga o prekinitvi upravnega postopka, ni bilo odločeno o materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika, niti ni bil z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Gre zgolj za procesni sklep, ki ga ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
V primeru nastanka primanjkljaja trošarinskih izdelkov iz 6. točke drugega odstavka 12. člena ZTro mora za odpust obveznosti plačila trošarine imetnik trošarinskega dovoljenja pridobiti posebno dovoljenje od carinskega organa, in sicer na podlagi pisnega zahtevka. Navedeno velja torej tudi za primanjkljaj trošarinskih izdelkov, za katerega imetnik trošarinskega dovoljenja dokaže, da je neločljivo povezan s procesom proizvodnje.
DAVKI - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI POSTOPEK
VS00018846
ZUS-1 člen 72, 83. ZDDV-1 člen 6, 14, 76a, 76b. SPZ člen 257. ZDavP-2 člen 141, 125. ZGO-1 člen 56.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davek na dodano vrednost (DDV) - stavbna pravica - superficies solo cedit - ne bis in idem - dobava blaga - davčni inšpekcijski nadzor - sklep o ustavitvi - načelo nemo plus iuris transferre potest quam ipse habet - formalna in materialna pravnomočnost
Stavbna pravica nastane šele z vpisom v zemljiško knjigo (prvi odstavek 257. člena SPZ-1).
Dejstvo, da je po specialni ureditvi, določeni v 56. členu takrat veljavnega ZGO-1 gradbeno dovoljenje lahko pridobila tudi stranka, ki je svojo pravico graditi izkala z notarsko overjeno pogodbo z dokazilom o vložitvi predloga za vpis stvarne pravice v zemljiško knjigo, ne more vplivati na presojo ali gre v obravnavani zadevi za dobavo blaga ali ne. Opisana ureditev je bila specialno določena v takrat veljavnem ZGO-1 in je bila predvidena zgolj za uporabo v postopkih pridobivanja gradbenega dovoljenja.
Pojem pravnomočnosti iz petega odstavka 141. člena ZDavP-2 se nanaša le na materialno pravnomočnost. Davčni inšpekcijski nadzor se ne more ponoviti glede pravnomočnih vsebinskih ugotovitev in dejanj predhodno zaključenega davčnega inšpekcijskega nadzora.
ZP-1 člen 156, 156-1.. ZVPNPP člen 5, 5/1-2, 15, 15/1-1.
kršitev materialnih določb zakona - opis prekrška v izreku - zakonski znaki - zavajajoča poslovna praksa
V konkretnem primeru je podana kršitev materialnega zakona, saj v izreku odločbe o prekršku ni navedena nobena okoliščina, ki bi opredeljevala izvršitveno ravnanje zavajajoče informacije oziroma njen vpliv na povprečnega potrošnika, kot ju uzakonja 2. alineja prvega odstavka 5. člena ZVPNPP. Očitno je, da je prekrškovni organ za zavajajočo informacijo štel premajhno količino znižanih izdelkov, kar ne predstavlja nobenega izmed elementov, naštetih v citirani materialnopravni določbi, sodišče pa je brez formalnega posega v izrek odločbe takšen očitek utemeljilo na način, da je informacija o znižanju izdelkov zavajala glede razpoložljivosti izdelkov. V opisu prekrška ni navedeno, kaj se šteje za primerno količino znižanih artiklov, takšne opredelitve pa ne ponuja niti materialnopravni predpis. Iz opisa je namreč mogoče razbrati samo to, da je bilo na zalogi 2091 različnih vrst artiklov, od katerih je bilo znižanih 528 vrst artiklov. Kolikšna bi bila v konkretnem primeru, glede na celotno število artiklov, primerna količina znižanih artiklov, iz opisa ne sledi, takšne zahteve pa ne nalaga niti zakonski predpis.
kršitev kazenskega zakona - huda telesna poškodba - sostorilstvo - pomoč pri storitvi kaznivega dejanja - sprememba pravne opredelitve dejanja - sprememba kazenske sankcije
V drugem odstavku 38. člena KZ-1B so primeroma našteta ravnanja, ki pomenijo pomoč pri storitvi kaznivega dejanja. Med temi tudi, da je takšna oblika udeležbe podana tudi takrat, ko kdo storilcu da nasvet ali navodila, kako naj stori kaznivo dejanje. Predhodno navodilo v opisu dejanja glede obsojenca v izreku ni vsebinsko napolnjeno, vendar pa opis kaznivega dejanja vsebuje določen očitek, ki je bil v postopku dokazan, da je obsojenec ostalim, ki oškodovanega V. niso poznali, povedal kje ta prebiva in kdaj ter po kateri poti bo ponoči zaradi odhoda na nočno službo zapustil stanovanjski blok, s tem pa udejanjil zakonske znake pomoči h kaznivemu dejanju hude telesne poškodbe po prvem odstavku 123. člena v zvezi s 38. členom KZ-1B. Višje sodišče utemeljeno ugotavlja, da se obsojencu opisano ravnanje po vsebini logično navezuje na opis izvršitvenega dejanja soobsojencev, ki je imelo za posledico hudo telesno poškodbo oškodovanca.
Ker tožnik ni izkazal, da bi predlagal dopustitev revizije oziroma, da jo je Vrhovno sodišče dopustilo, je Vrhovno sodišče na podlagi določbe 377. člena v zvezi s 374. členom ZPP revizijo kot nedovoljeno zavrglo.
krajevna pristojnost - kraj storitve prekrška - prepovedana posledica - delavnostna teorija
Opustitev je bila izvršena na sedežu pravne osebe v Ljubljani, saj je delovanje pravne in odgovorne osebe, ki je njen zakoniti zastopnik, ki deluje na sedežu pravne osebe, v konkretnem primeru mogoče vezati le na njen sedež, kjer bi morali biti sprejeti potrebni ukrepi o ustreznem obveščanju potnikov.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1. KZ-1 člen 241, 241/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - kazenski postopek - rok za podajo odpovedi
Pri ugotavljanju, kdaj je pričel teči subjektivni rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je treba upoštevati vse okoliščine konkretnega primera in ugotoviti, kdaj je bila pristojna oseba seznanjena, da je delavec kršil pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja, kot tudi, da ima njegova kršitev vse znake kaznivega dejanja.
dve odpovedi pogodbe o zaposlitvi - izredna odpoved delavca - izredna odpoved delodajalca - učinkovanje odpovedi
V času, ko je tožena stranka podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku, je ta pogodba že prenehala veljati na podlagi tožnikove odpovedi, zato odpoved tožene stranke ni mogla imeti pravnih učinkov, ne glede na to, ali bi na njeni podlagi tožniku delovno razmerje sicer lahko prenehalo že s prvim dnem odsotnosti z dela. To bi se lahko zgodilo le, če ne bi bilo ovire, da je bila pogodba pred tem že odpovedana in je ta prva odpoved takrat še veljala. Povedano drugače: odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podala tožena stranka bi s prvim dnem tožnikove odsotnosti z dela lahko učinkovala le, če bi ta pogodba še veljala v času delodajalčeve odpovedi.