CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00031542
ZPP člen 394, 394-2, 396, 396-2, 397, 397/2. ZNP člen 37.
predlog za obnovo postopka - postopek po ZVEtL - nepravdni postopek - odločanje o dopustitvi udeležbe v postopku za vzpostavitev etažne lastnine - pravnomočno končan postopek - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - pravočasen predlog - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem - odvzeta možnost obravnavanja - pravica do izjave v postopku
Bistvo obnovitvenega postopka je, da se pravnim naslednikom udeleženca omogoči udeležba v postopku po ZVEtL, če ta ne bo uspešna (in bo za dosego njihovega cilja potrebna pot pravde), pa ni stvar odločanja o dovolitvi obnove postopka.
izvršba na nepremičnino - odlog izvršbe na predlog tretjega - pravica tretjega na predmetu izvršbe - verjetno izkazana pravica - pravda za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - vezanost na sodbo pravdnega sodišča o nedopustnosti izvršbe - trajanje odloga
V primeru, ko je tretji napoten na pravdo zaradi ugotovitve nedopustnosti izvršbe na določen predmet, je odlog izvršbe na ta predmet mogoč le do pravnomočnega zaključka navedene pravde. Če se ta pravda pravnomočno zaključi z zavrnitvijo tožbenega zahtevka tretjega za ugotovitev nedopustnosti izvršbe, namreč prav to dejstvo kaže na to, da obstoj pravice tretjega na predmetu izvršbe s pravnomočno sodbo zagotovo ni izkazan (a contrario razlaga prvega odstavka 73. člena ZIZ) ter da je posledično še toliko manj mogoče govoriti o verjetnosti obstoja te pravice. V tem primeru tudi vložitev nove, v konkretnem primeru izbrisne tožbe, ne izkazuje oziroma ne vzpostavlja verjetnosti obstoja pravice tretje na predmetu izvršbe, zato zgolj vložitev takšne tožbe ni okoliščina, ki bi jo sodišče lahko upoštevalo pri presoji predloga tretje za odlog izvršbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00037708
ZNP-1 člen 6, 6/2, 7, 22, 33, 33/1, 33/2, 33/3, 42, 57, 57/3. ZPP člen 363, 363/2. DZ člen 240, 245, 245/2.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - udeležba v nepravdnem postopku - skrbništvo - pritožba zoper končni sklep - rok za pritožbo - preiskovalno načelo - varstvo osebe z duševno motnjo v postopku - varstvo pravic oziroma pravnih koristi - naloge skrbnika
Pritožnik ni predlagatelj ali druga oseba, ki bi bila skladno z določili 21., 58. in 59. člena ZNP-1 udeleženec postopka za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, zato mu sodišče lahko udeležbo v postopku dovoli le, če ugotovi, da bo ali utegne biti z izdajo sodne odločbe prizadet njegov pravni položaj, to je njegove pravice ali obveznosti (22. člen ZNP-1). Vpliva postopka na njegove pravice ali obveznosti pa pritožnik ne v predlogu za dopustitev udeležbe ne v pritožbi niti ne zatrjuje.
pravica do pritožbe - ustavna pravica - omejitev pravice do pritožbe s pogojevanjem plačila takse - procesna predpostavka
Omejitev pravice do pritožbe s pogojevanjem plačila takse kot procene predpostavke ne more pomeniti nedopustnega omejevanja pravice do pritožbe. Cilj zakonodajalca, kot ga je mogoče razbrati iz zakonodajnega gradiva ob sprejemanju 8. člena ZST-1 je bil, da se s takšno ureditvijo doseže pospešitev in ekonomičnost postopka ter večja učinkovitost pravice do sodnega varstva. Takšna ureditev namreč sili stranko, da še pred vložitvijo pritožbe oceni svoje možnosti za uspeh in jo odvrača od vlaganja očitno neutemeljenih pritožb. Osebam s slabim premoženjskim stanjem je zagotovljena možnost, da se jih pod določenimi pogoji oprosti plačila takse, zato pristop do pritožbenega sodišča ni nesorazmerno otežen, ureditev posledično ni ustavno nedopustna, niti v nasprotju s 6. členom EKČP.
plačilo sodne takse - zavezanec za plačilo sodne takse
V konkretnem primeru gre za pravdni postopek, kjer kot stranki nastopata tožeča in tožena stranka. Odločitev sodišča prve stopnje, da je tožnik tisti, ki je dolžan plačati takso, je zato materialnopravno pravilna.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 51, 51/2.
nagrada izvedenca - ustno podajanje izvedenskega mnenja
V obravnavanem primeru je sodišče izvedencu omogočilo, da je na pripombe strank odgovoril tako pisno kot ustno, in sicer je izvedensko mnenje še ustno trikrat pisno dopolnil, na naroku 24. 10. 2019 pa je izvedensko mnenje dodatno pojasnjeval. Pri tem ni odgovarjal na vprašanja, ki mu še ne bi bila zastavljena oziroma na vprašanja, na katera mu pred tem še ne bi bilo treba odgovoriti. Navedeno torej pomeni, da izvedenec na naroku 24. 10. 2019 v dopolnilnem mnenju ni odgovarjal na dodatna vprašanja sodišča in s tem ni opravil nove naloge, ampak je odgovarjal na pripombe v zvezi s prvim izvedenskim mnenjem. Zato tudi ni upravičen do dodatnega plačila storitev in nagrade za ustno podajanje mnenja, ker je le dopolnjeval svoje delo oziroma še ni v celoti izpolnil svoje naloge.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00033785
ZVPot člen 24. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 4, 4/2. ZPP člen 347, 347/2.
kreditna pogodba v CHF - potrošniški kredit - ničnost kreditne pogodbe - valutno razmerje - valutno tveganje - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - nepošteni pogodbeni pogoji - varstvo potrošnikov - nepoštena poslovna praksa - sodna praksa Sodišča EU - odstop od pogodbe - glavni predmet pogodbe - Direktiva Sveta 93/13/EGS - načelo lojalne razlage prava EU - pojasnilna dolžnost banke - kršitev pojasnilne dolžnosti - dobra vera - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - nejasnost pogodbe - pritožbena obravnava
Odločitev potrošnika za sklenitev posojilne pogodbe v tuji valuti mora biti torej sprejeta v ustreznem informacijskem položaju. Pri tem je treba pri presoji, ali je lahko potrošnik na podlagi danih informacij realno ocenil tveganja, ki zanj izhajajo iz tega pogodbenega določila, upoštevati, da je s sklenitvijo posojilne pogodbe v tuji valuti v pogodbeno razmerje vnesel element tveganja, ki pomembno odstopa od običajnega kreditnega razmerja, na katerega potrošnik nima vpliva in je neomejeno. Povprečni potrošnik, ki pride v banko zaradi rešitve svojega stanovanjskega problema in ne s špekulativnimi nameni, nima potrebnega ekonomskega znanja za oceno tega rizika in svoje neznanje nadomešča z zaupanjem banki.
Na podlagi danih pojasnil bi se tako moral potrošnik zavedati, kaj je razlika med kreditom v EUR in kreditom v CHF, kako valutno tveganje vpliva na obseg njegovih obveznosti (posebej, ker prejema dohodke v drugi valuti), da je valutno tveganje realno in ni omejeno ter predstavlja resno tveganje za izpolnjevanje njegovih obveznosti iz kreditne pogodbe.
Sodišče prve stopnje je v tej zadevi izhajalo iz pravilnega materialnopravnega stališča, da je pogodbeni pogoj o valuti posojila iz presoje nepoštenosti izvzet, če je bila pojasnilna dolžnost ustrezno in pošteno opravljena in je ta pogoj posledično šteti za jasen in razumljiv.
Zapis v kreditni pogodbi, da toženka daje kredit v CHF in ga je tožnica dolžna vrniti v CHF, je slovnično jasen in formalno razumljiv, kar pa ni odvezovalo toženke tožnici posredovati informacij, na podlagi katerih bi lahko ta presodila dejanski obseg tega pogodbenega pogoja.
Posledica kršitve pojasnilne dolžnosti ni ničnost, ampak le nejasnost pogodbenega določila. Za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka je tako treba opraviti še presojo nepoštenosti pogodbenega pogoja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00031936
ZKP člen 15, 311, 311/3, 344, 355, 369, 369/4. KZ člen 244. ZGD člen 240, 241.
zloraba položaja ali pravic - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - sprememba obtožbe - pravna opredelitev kaznivega dejanja - izvajanje dokazov - znova začeta glavna obravnava - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - vzročna zveza - pravica do zagovora - zloraba pravice - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - obogatitveni namen - premoženjska korist - delictum proprium - zloraba položaja - pravilo podjetniške presoje (business judgement rule)
Dokazi na znova začeti glavni obravnavi se niso izvajali v skladu z določbami ZKP, saj ni mogoče, da bi prvostopenjsko sodišče v tako kratkem času izvedlo dokazno gradivo v takšnem obsegu, vendar pritožnik ne izkaže vzročne zveze - v ničemer ne pojasni, kako naj bi navedena kršitev vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.
oporočno dedovanje - sklep o dedovanju - zapuščinska obravnava - pravica do izjave - vabljenje na narok - vročanje - vabilo - kršitev pravice do izjave
Upoštevaje povedano iz spisa ne izhaja, da (glej izrek izpodbijanega sklepa) ″se pritožnik na narok(e) ni zglasil in ni oporekal veljavnosti zapustnikove oporoke″. Vabilo pritožniku za narok 20. 8. 2019 ni bilo izkazano, medtem ko je upoštevaje fikcijo vročitve (glej 142. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD) vabilo za narok dne 25. 9. 2019 prejel šele po preteku 15 dnevnega roka po danem obvestilu z dne 13. 9. 2019, kar je prepozno in torej tudi vabilo pritožniku za ta narok ni izkazano. Drugih narokov do izdaje izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje ni opravilo. Povedano drugače, drži zavzemanje pritožbe, da je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD. Pritožniku je bila namreč kršena pravica do izjave, saj ni bil vabljen na narok v zapuščinski obravnavi in se posledično tudi ni imel možnosti izreči o sporni oporoki.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00031095
ZDZdr člen 39, 39/1.
prisilno pridržanje na zdravljenju v psihiatrični bolnišnici - pogoji za zdravljenje brez privolitve - paranoidna shizofrenija
Izvedenka psihiatrične stroke se je opredelila tudi do možnih drugih oblik zdravljenja. Poudarila je, da je zaradi nesodelovanja in poslabšanja stanja potrebna namestitev v psihiatrični bolnišnici.
ZPP člen 206, 206/1, 206/1 - 1. ZPP člen 208, 208/2.
prekinitev postopka - nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka - prekinitev postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja - pravnomočna odločitev o predhodnem vprašanju
Glede na določila 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP in drugega odstavka 208. člena ZPP je odločitev o prekinitvi in nadaljevanju prekinjenega postopka v dispoziciji sodišča.
nepremoženjska škoda - presoja višine odškodnine - telesne bolečine - zmanjšanje življenjske aktivnosti
Upoštevaje dejstvo, da je v obravnavanem primeru tožnica utrpela predvsem udarnino glave, ki je rezultirala tudi v zmanjšanju življenjske aktivnosti, in zvin desnega skočnega sklepa, je njeno nepremoženjsko škodo po pregledu sodne prakse in upoštevaje preostale konkretne okoliščine tega primera treba smiselno povezati z odmerami odškodnin v okvirno podobnih zadevah (npr. z zadevami VS RS II Ips 688/2009 (6 PNP za telesne bolečine in strah), II Ips 210/2007 (5 PNP za telesne bolečine in strah), II DoR 151/2010 (6,51 PNP za telesne bolečine, strah in zmanjšanje življenjske aktivnosti), II Ips 8/2006 (7 PNP za telesne bolečine, strah in zmanjšanje življenjske aktivnosti), II Ips 665/2007 (8 PNP za telesne bolečine, strah in zmanjšanje življenjske aktivnosti) in podobnimi).
sprejem na zdravljenje brez privolitve - zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - ogrožanje življenja in zdravja - demenca
Iz mnenja izvedenca izhaja, da potrebuje pridržani zaradi demence, psihičnih in telesnih simptomov, stalno strokovno oskrbo, brez katere prepuščen sam sebi, ne bi zmogel preživeti. Potrebuje stalen nadzor in vsestransko pomoč za zadovoljevanje vseh nujnih življenjskih potreb, sam ni sposoben niti priklicati pomoči. Navedeno pomeni, da je ogroženo ne le zdravje pridržanega, ampak tudi življenje. Zdravljenje in pomoč se mu lahko nudi le na oddelku pod posebnim nadzorom, zato ni utemeljena pritožbena navedba, da ne potrebuje zdravljenja pod posebnim nadzorom v psihiatrični kliniki.
priposestvovanje dela nepremičnine - pravična ocena - kriteriji - kriteriji posesti - ureditev meje - močnejša pravica
Sodišče prve stopnje se ni bilo dolžno izrecno opredeliti do priposestvovanja, saj gre za materialno pravno vprašanje, pri čemer predlagateljici nista izkazali že izključne (lastniške) rabe spornega pasu. V takšni situaciji o priposestvovanju vsekakor ni mogoče govoriti in sodišče prve stopnje, ker meja tudi ni bila dokončno določena v upravnem (geodetskem) postopku, pravilno ni odločalo o razmejitvi spornega prostora na podlagi močnejše pravice (glej 77. člen SPZ). Izpodbijani sklep je tako, ker so ugotovljena vsa pravno relevantna dejstva, vsekakor mogoče preizkusiti in ne obstojijo pomanjkljivosti v tej smeri. Ker ni bila izkazana izključna posest spornega prostora, je odpadla še možnost odločanja po kriteriju zadnje mirne posesti in sodišče prve stopnje se je pravilno odločilo za uporabo kriterija na podlagi pravične ocene.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ukinitev delovnega mesta - organizacijski razlog - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - starejši delavec
Ukinitev delovnega mesta, je organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po delu, ki ga je tožnik opravljal pod pogoji odpovedane pogodbe o zaposlitvi in predstavlja utemeljen poslovni razlog po 1. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00035421
ZKP člen 277, 277/1, 402, 402/3. KZ-1 člen 228, 228/1, 54, 54/2.
sklep o ugovoru zoper obtožnico - pritožba oškodovanca kot tožilca - nadaljevano kaznivo dejanje - kaznivo dejanje poslovne goljufije - formalni preizkus obtožnice - konkretizacija zakonskih znakov - goljufiv namen - preslepitev - lažnivo prikazovanje dejanskih okoliščin
Zakonski znak preslepitve torej ni opisan zgolj z navedbo, da je pri sklenitvi in izvajanju posla obljubil in obljubljal, da bo izdane račune za opravljene storitve plačal, temveč tudi z navedbami zapisanimi v zadnjem delu opisa kaznivega dejanja, kjer je navedeno njegovo sklicevanje na poslovne uspehe (gradnja večjega stanovanjskega objekta, konkretizacija te navedbe, zatrjevanje o obetih za gradnjo novih stanovanjskih objektov v letu 2015 in obljube večjega plačila), s čemer je zavajal oškodovano družbo, da bodo naročene storitve plačane, čeprav je vedel, da jih ne bo mogel plačati, kar je v opisu konkretizirano z navedbami o odprtih dolgovih njegove družbe do Ministrstva za finance RS in uvedbo stečajnega postopka zoper njegovo družbo oziroma družbo, v kateri je nastopal kot prokurist.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00032605
ZDR-1 člen 179.. OZ člen 131.. ZVZD-1 člen 12.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu
Prva toženka bi bila odgovorna tožnici za nastalo škodo le, če bi bila ta posledica njenega nedopustnega ravnanja. Sodišče prve stopnje je krivdno odgovornost prve toženke pravilno presojalo ob upoštevanju pravnega standarda profesionalne skrbnosti pri zagotavljanju varnosti pri soočenju zdravnikov s svojci pacientov (pri katerem je prišlo do škodnega dogodka) in v zvezi s tem pravilno ugotavljalo, ali je prva toženka z obstoječimi varnostnimi ukrepi zadostila temu standardu. Po oceni izvedenih dokazov je pravilno zaključilo, da tožnici škoda ni nastala z nedopustnim ravnanjem prve toženke, niti po njeni krivdi oziroma zaradi njene nezadostne skrbnosti.
Sodno socialni spori so po 58. členu ZDSS-1 spori o pravicah, obveznostih in pravnih koristih fizičnih, pravnih ali drugih oseb, če so lahko nosilec pravice in obveznosti iz sistema socialne varnosti in za katere so v skladu z zakonom pristojna socialna sodišča. V njih se zagotavlja sodno varstvo proti odločitvam in dejanjem državnih in drugih pooblaščenih organov po postopku, določenim z zakonom. Eden od bistvenih pogojev za sodno varstvo je tudi obstoj procesne predpostavke za meritorno sojenje. Socialni spor je po 63. členu ZDSS-1 namreč dopusten, če stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in ji vročen v zakonitem roku.
Meritorno sojenje je torej dopustno, ko gre za izpodbojno tožbo zoper vsebinski dokončni posamični upravni akt, saj ima lahko le vsebinska bodisi pozitivna ali negativna odločitev za posledico prizadetost stranke v njenih pravicah in pravnih koristih. Takšno procesno stanje pa v primerih, ko je z drugostopenjsko odločbo odpravljena prvostopenjska upravna odločba in zadeva vrnjena organu prve stopnje v ponovno vsebinsko odločanje, ne more biti podano.
ZPP člen 7, 212. ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/3, 11/4, 11/5, 12a, 12b.
predlog za oprostitev oziroma obročno plačilo ali odlog plačila sodne takse - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse - vpogled v poslovne knjige - bilanca stanja - čisti dobiček - obstoj premoženja - trditveno in dokazno breme - nezadostne trditve - zaslišanje zakonitega zastopnika pravne osebe - dokaz v informativne namene - neprimeren dokaz
V kolikor stranka razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora trditi in izkazati, da slednjega ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo sodne takse in zakaj ne. Trditveno in dokazno breme v zvezi s tem je na njej. Tožeča stranka pa tega ni zatrjevala niti pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbi ne izpodbija njegovih ugotovitev. Zaradi tega tožene stranke ni mogoče oprostiti plačila sodne takse v višini 54 EUR, niti ni mogoče dopustiti odloga ali obročnega plačila. Glede na podatke iz poslovnih knjig tožene stranke, ta namreč izkazuje obstoj premoženja, iz katerega bi zlahka plačala tako nizek znesek. Dejstev, da tega navkljub obstoju premoženja ne zmore oziroma zakaj premoženja ne more unovčiti, pa tožena stranka ni navedla. Prav tako pa ima sodišče prve stopnje prav, da tožena stranka ni podala nikakršnih navedb, da bi takojšnje plačilo sodne takse ogrozilo njeno dejavnost. Zaradi tega je tudi neutemeljen njen dokazni predlog z zaslišanjem zastopnika tožene stranke. Ne le, da dokaz ne more nadomestiti nezadostnih trditev, pač pa je tudi neprimeren v postopku glede oprostitve plačila sodne takse, kjer se primarno odloča na podlagi podatkov iz zbirk in evidenc, ki se vodijo po zakonu (12.a in 12.b člen ZST-1). Predlog tožene stranke za oprostitev, odlog in obročno plačilo sodne takse je zato sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo (tretji odstavek 11. člena ZST-1).