ZJU člen 24.. URS člen 14.. ZSPJS člen 16, 16/3.. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 1, 1/3, 2, 2/2.
napredovanje v višji plačni razred - javni uslužbenec - enakost pred zakonom
Za izpolnitev pogojev za napredovanje po ZSPJS in Uredbi o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede morajo od prejšnjega napredovanja (prve zaposlitve ali premestitve) miniti polna tri leta.
Na podlagi presoje, da tožnica ne opravlja dela delovnega mesta urednik oddaj, je sodišče prve stopnje njen zahtevek iz naslova razlike v plači do plače višje vrednotenega delovnega mesta utemeljeno zavrnilo.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00033313
ZDR-1 člen 179.. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu
Ker je bil tožnik zaposlen na delovnem mestu mesar, bi moral biti poučen o pravilnem načinu odcejanja vroče juhe iz kotla, v katerem se je kuhala, v posodo na tleh. Spolzka tla, neprimerna obutev in neusposobljenost tožnika pa so vzrok za tožnikov nesrečo pri delu. Tožnik je dokazal, da mu je nepremoženjska škoda nastala zaradi protipravnega ravnanja toženke.
ZPP člen 394-11, 395, 396, 397, 397/2, 398, 398/1.. KZ-1 člen 197.
obnova postopka - zavrženje predloga za obnovo - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - šikaniranje na delovnem mestu - mobing - kazenska oprostilna sodba
Tožnik vztraja, da je predlog za obnovo postopka utemeljen, ker je bila v kazenskem postopku zoper njega izdana oprostilna sodba zaradi kaznivega dejanja šikaniranja na delovnem mestu (197. člen KZ-1). Sodišče prve stopnje je utemeljeno izpostavilo, da tožnik v predlogu ni izrecno navedel, kateri obnovitveni razlog uveljavlja. Drugi odstavek 397. člena ZPP namreč zahteva, da je treba v predlogu navesti zakoniti razlog, na podlagi katerega se zahteva obnova. Po prvem odstavku 398. člena ZPP sodišče zavrže predlog, ki je prepozen (396. člen ZPP), nepopoln (drugi odstavek 397. člen ZPP) ali nedovoljen (395. člen ZPP). Kljub procesni odločitvi o zavrženju predloga se je sodišče opredelilo tudi do vsebine predloga, ki je (tako kot pritožba) v bistvenem kritika ureditve obnovitvenega razloga iz 11. točke 394. člena ZPP, ker se nanaša le na kazensko obsodilno sodbo, ne pa tudi na oprostilno sodbo. Še zlasti tožnik na to opozarja v zvezi z ureditvijo odpovednega razloga v 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZPP, pri čemer pa slednje ureditve same po sebi niti ne problematizira.
Pravilno je sicer pritožbeno stališče, da lahko delodajalec v sodnem sporu dopolnjuje razloge, na katerih temelji izpodbijana ocena, vendar pa tožena stranka v predmetni zadevi pri tem ni bila uspešna.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00033381
KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP člen 167, 180.
zahteva za preiskavo - obstoj utemeljenega suma - kaznivo dejanje poslovne goljufije - subsidiarni tožilec
Kot v izpodbijanem sklepu utemeljeno navaja že prvostopno sodišče, v obravnavani zadevi ni podanega utemeljenega suma storitve očitanega kaznivega dejanja, saj ni dokazov v smeri goljufivega namena osumljenca.
tožba na ugotovitev očetovstva - priznanje očetovstva - priznanje očetovstva pred Centrom za socialno delo (CSD) - pravni interes za ugotovitveni zahtevek - ugotavljanje očetovstva - dokaz z analizo DNK - varstvo koristi otroka
V sodni praksi je že zavzeto stališče, da se priznanje in sodno ugotavljanje očetovstva izključujeta, razen v primeru, ko se s priznanjem očetovstva ne strinja otrokova mati in lahko zato tisti, ki je očetovstvo priznal, to dokaže le v sodnem postopku.
S priznanjem očetovstva je zadoščeno varstvu koristi otroka in zgolj s poudarjanjem teh koristi tožnica dokaza z DNK analizo ne more izsiliti.
Izhajajoč iz določb, ki urejajo izpodbijanje dolžnikov pravnih dejanj, je bistveno naslednje: (1) da je dejanje storjeno v škodo upnikov, (2) da zaradi dejanja dolžnik nima dovolj sredstev za izpolnitev upnikove terjatve, (3) pri neodplačnih razpolaganjih in z njimi izenačenih pravnih dejanjih pa se šteje, da je dolžnik vedel, da s takim razpolaganjem škoduje upnikom, in se za njihovo izpodbijanje ne zahteva, da je bilo tretjemu to znano ali da bi mu moralo biti znano.
Unovčenje premoženja, sestavljenega iz idealnega deleža, je izrazito težavno, izid izvršilnega postopka z vidika dosežene kupnine pa je močno vprašljiv.
negatorna tožba - protipravno vznemirjanje - opustitev posegov v lastninsko pravico - vrnitveni zahtevek - tožba za vrnitev stvari - rei vindikacija - odstranitev stvari - posest - meja - geodetski načrt - dokaz z izvedencem - odvodnjavanje meteornih voda
Negatorna tožba je tožba lastnika ali domnevnega lastnika proti tistemu, ki ga protipravno vznemirja kako drugače, ne z odvzemom stvari, s tožbenim zahtevkom pa se zahteva prenehanje vznemirjanja in prepoved nadaljnjega vznemirjanja. Z njo se lastnik brani pred vsemi posegi, ki mu onemogočajo ali otežujejo rabo njegove stvari ali ga ovirajo v izvrševanju njegove pravice, pri tem pa si tisti, ki ga vznemirja, na njegovi stvari ne lasti nobene pravice niti ne pretendira, da bi si jo pridobil.
S trditvami o postavitvi betonskega zidu in betonske plošče na njegovo nepremičnino in zahtevkom za njuno odstranitev tožnik uveljavlja zaščito svoje lastninske pravice po 92. členu SPZ. S pozidavo se namreč zemljišče lastniku dejansko odvzame, saj na delu zemljišča, na katerem nekdo tretji nekaj zgradi, lastnik praviloma nima posesti. Vrne pa se stvar lastniku v posest z odstranitvijo zgrajene stvari.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSC00033866
ZPP člen 482, 32/2-7. ZGD-1 člen 263.
stvarna pristojnost
V obravnavanem primeru gre po vsebini za spor družbe z omejeno odgovornostjo proti (nekdanjemu) direktorju za povrnitev denarnih sredstev, ki si jih je prilastil kot direktor družbe z neupravičeno uporabo bančne plačilne kartice družbe za zasebne namene in potrebe. Torej ne gre za spor o pravici, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, za katerega bi bilo pristojno Delovno sodišče, ampak za spor med družbo in direktorjem oziroma organom upravljanja za katerega je treba uporabiti pravo gospodarskih družb. Položaj direktorja in njegova odgovornost sta podrobno urejena v ZGD-1. Temelja odškodninske odgovornosti po 263. členu ZGD-1 in neupravičene obogatitve po 190. členu OZ pa sta si podobna in se deloma prekrivata. Ker je odškodninska odgovornost direktorja urejena v ZGD-1 je tudi zahtevek zaradi neupravičene obogatitve po OZ, ki izhaja iz iste dejanske podlage kot odškodninski zahtevek po ZGD-1, povezan z gospodarskim pravom. Po 2. točki prvega odstavka 482. člena ZPP veljajo v sporih med družbeniki, družbeniki in družbami ter družbami in člani organov upravljanja družb za katere je treba uporabiti pravo gospodarskih družb, pravila o postopku v gospodarskih sporih. V gospodarskih sporih po določbi 7. točke drugega odstavka 32. člena ZPP sodijo okrožna sodišča.
Če je tožnik investiral v hišo, kot navaja v pritožbi, bi bil to v zapuščinskem postopku lahko predmet izločitvenega zahtevka po 32. členu ZD. Takšnega zahtevka tožnik ni postavil.
URS člen 29, 137. ZKP člen 364, 364/7, 370, 371, 371/1-11, 371/2. ZOdv člen 2, 2/1.
zaseg predmetov, listin in naprav odvetnika - mobilni telefoni - hišna preiskava - preiskava odvetniške pisarne - odvetniška dejavnost - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pojem protispisnosti
Zmotna ugotovitev procesnih dejstev na eni strani ter pogojno imenovana protispisnost kot del zatrjevane bistvene kršitve določb kazenskega postopka na drugi, sta dve različni stvari. Pri slednji je njeno bistvo v napačni navedbi (povzetku) vsebine, ki je v posameznem dokazu posredovana in ki je lahko šele nato pravilno ali napačno ocenjena. Pomeni, da napačna navedba ne more biti posledica napačne ocene kot to v učinku izhaja iz prve pritožbe, ampak je kvečjemu obratno.
Biti skrbnik obdolženčevih procesnih jamstev iz 29. člena Ustave ni isto kot biti skrbnik odvetništva kot samostojne in neodvisne službe iz 137. člena Ustave, namenjene uresničevanju interesov strank pred sodišči in drugimi državnimi organi (prvi odstavek 2. člena Zakona o odvetništvu), zaradi česar tudi ni isto izkazati se z izkaznico Zbornice ter za obdolženca predložiti pooblastilo ali predložiti pooblastilo oziroma obvestilo predsednika Zbornice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00030929
ZPP člen 318, 318,/1, 318/2, 338, 338/2. OZ člen 1035. ZGD-1 člen 8.
zamudna sodba - domneva o priznanju dejstev - dovoljeni pritožbeni razlogi - trditveno breme - asignacija - način poplačila - odškodninska odgovornost družbenikov - odgovornost za dolgove družbe - odgovornost družbenika za dolg družbe - zloraba družbe - spregled pravne osebnosti - predpostavke za spregled pravne osebnosti - sklepčnost tožbe - pravnorelevantna dejstva
Zamudna sodba sankcionira toženčevo pasivnost, če na tožbo ne odgovori v zakonsko določenem roku. Sodišče resničnosti trditev tožeče stranke o pravnorelevantnih dejstvih ne preizkuša, saj sodba temelji na neovrgljivi domnevi, da toženec s svojo pasivnostjo priznava dejanske navedbe, na katere tožeča stranka opira svoj tožbeni zahtevek. Zato sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Tožnik je zadostil trditvenemu bremenu glede obstoja asignacijskega poplačila podizvajalcev.
Trditvena podlaga tožbe je umeščena pod 8. člen ZGD, ki ureja spregled pravne osebnosti. Gre za položaj, v katerem za obveznosti družbe odgovarjajo tudi njeni družbeniki.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 3, 3/1, 15, 15/3. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 39, 39/1, 39/1-2, 40, 40/1, 40/1-2, 49, 49/1.
nagrada za izvedensko delo - nagrada in stroški izvedenca za opravljeno izvedensko delo - pravica izvedenca do nagrade in povračila stroškov - nestrinjanje z vsebino izvedenskega mnenja - nepopolno izvedensko mnenje - specificirani stroškovnik - pripombe - upoštevanje navodil sodišča - dodatno delo - nagrada za študij spisa - materialni stroški izvedenca
Glede na nalogo, ki je bila izvedencu naložena, in sicer da ugotovi dejanski potek sporne poti, je izdelava geodetskega načrta oziroma skice, kot je opredeljena v stroškovniku, njegovo izvedensko delo, zato poimenovanje te postavke kot stroška za izdelavo geodetskega načrta na odmero nagrade iz tega naslova ni odločilno za oceno, ali gredo izvedencu priglašeni stroški.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSM00030953
ZPP člen 285, 286, 286a, 339, 339/2, 339/2-8. ZIZ člen 29a, 29a/1, 29a/3, 71, 71/1. URS člen 22, 35, 36.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - pravica do izjave in sodelovanja v postopku - materialno procesno vodstvo - pravica do doma - nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti - prekluzija glede navajanja dejstev in dokazov - oprava naroka v izvršilnem postopku
Sodišče prve stopnje je glede zavrnitve izvedbe dokaza z zaslišanjem dolžnice v zvezi z odločilnim dejstvom, ali je obravnavana nepremičnina dolžničin dom, podalo neutemeljene in nezadostne razloge, pri čemer je tudi prestrogo razlagalo zahteve trditvega bremena in opustilo svojo obveznost materialnega procesnega vodstva. Razlogi so do določene mere tudi nejasni.
Ker je sodišče prve stopnje prenagljeno zavzelo stališče, da ne gre za poseg v dolžničino pravico do spoštovanja doma, tudi ni moglo ustrezno opraviti tehtanja nasprotujočih si interesov upnika in dolžnika, ki ga zahteva določilo prvega odstavka 71. člena ZIZ.
Sodišče prve stopnje mora v tovrstni posebej občutljivi zadevi, kjer dolžnica tudi zatrjuje zelo prizadeto zdravstveno stanje, pristopiti do možnosti dolžnice, da se učinkovito izjavi, posebej skrbno. Sodišče prve stopnje ne bi smelo opreti svoje odločitve le na očitku pomanjkljivih trditev, ker samo ni izvedlo svoje obveznosti opozorila na pomanjkljivost iin ni dalo stranki možnosti dopolnitve procesnega gradiva.
Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je življenjsko sprejemljivo, da lahko živi posameznik tudi na dveh naslovih in oba prostora pojmuje kot svoj dom. Pomembna je le določena intenzivnost povezave (vezi) s prostorom. Pri tem ni nujno, da gre za objekt ali prostor, kjer ima posameznik formalno prijavljeno stalno prebivališče, čemur neutemeljeno daje sodišče prve stopnje odločilno težo. Lahko je celo objekt ali prostor, ki ga posameznik zaseda nezakonito.
odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti - ponoven predlog za odpust obveznosti - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari
Pritožbeno sodišče odgovarja, da ne more ponovno odločati o pravnomočno ugotovljenih dejstvih v zvezi z zakonsko ugotovljeno oviro za odpust iz 4. točke prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP, torej prevzemanja obveznosti, ki so nesorazmerne s premoženjem dolžnika (torej trditev pritožnika glede prodaje solastniškega deleža in vpisa hipoteke na dolžnikovo nepremičnino), saj je o tem že bilo pravnomočno odločeno v prejšnjem postopku. V ponovnem postopku sodišče prve stopnje in pritožbeno sodišče presoja le ovire za odpust, ki so nastale v tem postopku in ugotavlja, da so podane in sicer ni poteklo desetletno obdobje od pravnomočne zavrnitve odpusta (2. alineja drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP).
Pritožnik tudi v pritožbi zoper izpodbijani sklep navaja, da ponovno ugovarja na sklep sodišča St 0000/2015 z dne 30. 9. 2019 oziroma Srg 2019/38466 in torej ponovno izraža nestrinjanje z vpisom sklepa o končanju stečajnega postopka nad subjektom vpisa v sodni register. Razlogov za pritožbo zoper izpodbijani sklep ne navaja.
ZSReg člen 4, 4/4. ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-1, 427/1-2, 435, 435/1, 435/1-1, 438, 438/1, 438/1-2.
postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije - predlog lastnika objekta - izbrisni razlog - pravna oseba ne posluje na poslovnem naslovu - ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa - razlogi za ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa - neporavnane obveznosti družbe - ustavitev postopka izbrisa - odvzem dovoljenja
V izbrisnem postopku po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP je mogoče uveljaviti vsebinsko enak ugovor, kot v izbrisnem postopku po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
Domneva izbrisnega razloga iz druge alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP obstaja le, če lastnik objekta subjektu vpisa ni dal dovoljenja za poslovanje na naslovu, ki je vpisan v sodni register kot poslovni naslov subjekta vpisa in je hkrati naslov, na katerem je ta objekt, ne obstaja pa, če je subjekt vpisa takšno dovoljenje imel, pa mu je bilo kasneje odvzeto.
URS člen 25. ZPP člen 190, 190/1, 190/2, 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZFPPIPP člen 375, 375/2, 375/2-4, 440, 444, 444/1, 444/3, 444/3-3, 444/5.
prekinitev postopka - prekinitev in mirovanje postopka - nadaljevanje prekinjenega postopka - pravno nasledstvo - univerzalno pravno nasledstvo - singularno pravno nasledstvo - singularni pravni naslednik - univerzalni pravni naslednik - univerzalno in singularno pravno nasledstvo - obstoj pravde - prenos terjatve med pravdo - prenos stvarne legitimacije - izbris pravne osebe iz sodnega registra - prenehanje pravne osebe - izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - postopek za uveljavitev pravic izbrisane pravne osebe - prevzemnik terjatve - obrazloženost sklepa - neobrazloženost sklepa - pravni interes za pritožbo - pravica do pravnega sredstva - končanje stečajnega postopka - končno poročilo upravitelja
Postopek se s singularnim pravnim naslednikom nadaljuje takrat, kadar je singularno pravno nasledstvo v zvezi s prenehanjem pravdne stranke.
V primerih ko pride med pravdo do odtujitve stvari ali pravice, o kateri teče pravda, materialnopravno nasledstvo lahko pripelje do procesnega samo, če v to privolita obe stranki.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00030962
URS člen 23.. KZ-1 člen 258.. ZKP člen 35, 35/1.
prenos krajevne pristojnosti - kaznivo dejanje nevestnega dela v službi - dvom v nepristranskost sojenja
Okoliščina, da je v obravnavani zadevi osumljenka A. A. - sodnica Okrožnega sodišča v M., predstavlja tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti, saj bi v primeru, da bi zadevo obravnavali sodniki Okrožnega sodišča v M., glede na različna pojmovanja o delu sodišča in ko niso izključena tudi njihova osebna poznanstva, utegnilo omajati zaupanje udeležencev postopka in javnosti v nepristranskost pristojnega sodišča. To velja še toliko bolj, ker je osumljenki očitano kaznivo dejanje nevestnega dela v službi po 258. členu KZ-1 povezano ravno z osumljenkinim delom sodnice na Okrožnem sodišču v M.