ZPIZ-2 člen 30, 30/1, 30/2, 30/3, 30/4, 36, 37, 140.
odmera starostne pokojnine
Po 3. odstavku 30. člena ZPIZ-2 se za leto zavarovanja pri izračunu pokojninske osnove upošteva koledarsko leto, v katerem so bili za najmanj šest mesecev zavarovanja plačani prispevki od osnove, zavarovanec pa je dopolnil najmanj šest mesecev zavarovalne dobe. Če so bili v posameznem koledarskem letu prispevki od osnov plačani za krajše obdobje ali če obvezno zavarovanje sploh ni obstajalo oziroma če podatkov o osnovah ni mogoče pridobiti, se tako leto pri izračunu pokojninske osnove preskoči. Upošteva se prvo naslednje koledarsko leto, za katero obstajajo podatki o osnovah, od katerih so bili plačani prispevki (4. odstavek 30. člena ZPIZ-2). Pomeni, da osnov iz krajšega obdobja kot šest mesecev ali pa če je zavarovanec dopolnil krajše obdobje zavarovalne dobe, osnov iz tega koledarskega leta ni mogoče upoštevati. Enako velja tudi, če obvezno zavarovanje v posameznem koledarskem letu sploh ni obstajalo in če podatkov o višini osnov ni mogoče pridobiti. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje da določbe 30., 36. in 37. člena ZPIZ-2 niso neustavne.
Skladno s 140. členom ZPIZ-2 se pokojninska doba, plača in druga dejstva, ki vplivajo na pridobitev in odmero pravic, upoštevajo pri uveljavljanju pravic iz obveznega zavarovanja po podatkih iz matične evidence, ki ima značaj javne listine. Pomeni, da se dejstva, ki izhajajo iz matične evidence, štejejo za resnična, lahko pa se dokazuje drugače. Dokazno breme je na zavarovancu oziroma tistemu, ki zatrjuje nepravilnost podatkov. Nepravilnost vpisanih podatkov o plači se lahko dokazuje z listinskimi dokazi, na primer plačilnimi listami. Analitična primerjava zneskov neto plač po plačilnih listah s tovrstnimi podatki iz matične evidence se lahko opravi tudi s sodnim izvedenstvom.
sklep o prekinitvi postopka - skrbništvo - odvzem poslovne sposobnosti
Iz dopisa okrajnega sodišča izhaja, da je v teku postopek postavitve tožnice pod skrbništvo. Opravljena so bila tudi že določena procesna dejanja, ki jih v dopisu navaja omenjeno sodišče. Glede na dejstvo, da pred okrajnim sodiščem teče nepravdni postopek, je bilo sodišče prve stopnje zavezano k odreditvi prekinitve postopka. Da je v tem primeru sodišče dolžno izdati sklep o prekinitvi postopka izhaja tudi iz sodne prakse.
GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00030937
OZ člen 101, 125, 239. ZPPDUP člen 3, 4.
izpolnitev pogodbene obveznosti - sočasna izpolnitev obveznosti - najemna pogodba za grob - plačilo najemnine - izvajalec gospodarske javne službe - obveznosti najemodajalca - urejanje in vzdrževanje pokopališč - pokopališka in pogrebna dejavnost - krajevno običajen način - grobni prostor - odstranitev dreves
Tožeča stranka kot najemodajalka površin za grobove je dolžna skrbeti za red in čistočo na pokopališčih. Kot izvajalec gospodarske javne službe tožeča stranka opravlja pokopališko dejavnost in je dolžna urejati pokopališča na krajevno običajen način z dostojanstvom in spoštovanjem do umrlih.
V našem okolju je krajevno običajno, da so na pokopališčih posajena drevesa, naravna posledica pa je padanje iglic in storžev.
Očitek tožene stranke, da tožeča stranka svojih pogodbenih obveznosti, ki se nanašajo na vzdrževanje površine, ki je namenjena grobovom, ni izpolnila, ni utemeljen. Zato ji je za njene storitve dolžna plačati skladno s sklenjeno pogodbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - SODNE TAKSE
VSL00031546
ZPP člen 108, 108/4, 108/6, 335, 336, 339, 339/1, 343, 343/3. Uredba Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah člen 28. ZST-1 tarifna številka 30011.
ugovor zoper plačilni nalog - nepopolna vloga - vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev - pravno sredstvo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - priznanje izvršljivosti tuje sodne odločbe - ugovor zoper sklep o priznanju tuje sodne odločbe - taksna obveznost
Zmotno je stališče, da se nepopolnega ugovora zoper plačilni nalog stranki ne pošlje v popravo, in sicer s sklicevanjem na analogno uporabo 336. člena v zvezi s 108. členom ZPP. Izjema od splošnega pravila iz prvega odstavka 108. člena ZPP bi namreč morala biti posebej določena (kot je za pritožbo), poleg tega bi stranka v pravnem pouku plačilnega naloga morala biti opozorjena na takšno posledico (zavrženje ugovora).
poziv na odgovor na navedbe nasprotne stranke - dopolnitev trditvene podlage - poziv sodišča stranki na dopolnitev navedb - meje materialnega procesnega vodstva
Sodišče prve stopnje razen splošnega poziva v smislu določb 451., 452. in 453. člena ZPP toženi stranki ni bilo dolžno dati izrecnih navodil, na kakšen način naj odgovori na navedbe tožeče stranke oziroma da naj dopolni svoje navedbe tako, da pojasni, s kom pri tožeči stranki je bil dogovorjen popust v višini 40 % za storitev zamenjave odmične gredi. Takšno postopanje bi preseglo njegova pooblastila v konkretnem postopku. Na podlagi poziva I Pg 42/2019 bi tožena stranka (sploh v povezavi s trditvami tožeče stranke) mogla in morala sklepati, da mora, v kolikor nasprotuje navedbam nasprotne stranke, podati pisno vlogo z obrazložitvijo svojih ugovorov. Poleg tega tudi ni naloga sodišča, da pravdne stranke (dodatno) poziva, naj dopolnijo svojo trditveno podlago, če takšen poziv izhaja že iz navedb nasprotne stranke (kar se je zgodilo v obravnavanem primeru, ko je tožeča stranka v pripravljalni vlogi z dne 6. 5. 2019 navedla, da tožena stranka ni navedla, s kom konkretno naj bi se o tem popustu dogovorila).
odškodnina - višina škode - plačilo nadomestila - vzročna zveza - upravni postopek - regres Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije - poškodba delavca pri delu
V tem delu je ugotovljeno, da za navedena sporna obdobja obstojijo odločbe imenovanih zdravnikov ZZZS oziroma zdravstvene komisije ZZZS, da je delavka nezmožna za delo iz razloga poškodbe pri delu, ki jih toženka ni izpodbijala in na podlagi katerih so bila delavki izplačana nadomestila plače, toženka pa je od tožnice na njihovi podlagi zahtevala refundacije izplačil.
Odločbe imenovanega zdravnika ZZZS in komisije ZZZS niso javne listine, temveč so upravne odločbe, ki postanejo dokončne in pravnomočne ter so pravna podlaga za uveljavitev pravic v zvezi z nadomestilom plače. Delodajalci so stranke oziroma stranski intervenienti v tem upravnem postopku, zato dokončne in pravnomočne odločbe zavezujejo tudi njih. Zaradi predvidenih možnosti napak imajo pravna sredstva zoper odločbe, ki jih toženka ni izkoristila. Pri tem je odveč poudariti, da se je ta pravda pričela s tožbo v letu 2015 in da tožnica nasprotuje povračilu nadomestil plače, ki so se izplačevala skoraj do konca leta 2017. Kot povzročiteljica škode in kot udeleženka omenjenega upravnega postopka, bi morala toženka nenazadnje skladno z načelom vestnosti in poštenja (5. člen OZ), načelno prepovedjo povzročanja škode (131. člen OZ) ter posledično obveznostjo, da prepreči oziroma zmanjšuje morebitno škodo, ki je tožnici upoštevaje toženkine trditve nastajala neutemeljeno, nasprotovati omenjenim odločbam in zoper njih vložiti pravna sredstva. Toženka je imela torej ne samo položaj, v katerem bi mogla vplivati na vsebino odločb, za katere sedaj smiselno zatrjuje, da niso pravilne, čeprav tožnico vsekakor zavezujejo in so bile že izvršene, ampak je bila še v položaju, v katerem bi morala vplivati na vsebino odločb.
krivdna odškodninska odgovornost - fitnes center - poškodba pri telovadbi - skrbnost ravnanja - dolžna profesionalna skrbnost - navodila za uporabo - opustitev dolžnega ravnanja - protipravnost
Tožnica se je poškodovala med vadbo v fitnes studiu toženke, ko ji je na glavo padel vadbeni drog multifunkcijske naprave, namenjen potegu uteži.
Za nastalo škodo je v celoti odgovorna toženka, ki ni zadostila standardu profesionalne skrbnosti, ker uporabnikov storitev ni seznanila z načinom varne uporabe naprave, niti ni o tem poučila svojih zaposlenih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSC00033866
ZPP člen 482, 32/2-7. ZGD-1 člen 263.
stvarna pristojnost
V obravnavanem primeru gre po vsebini za spor družbe z omejeno odgovornostjo proti (nekdanjemu) direktorju za povrnitev denarnih sredstev, ki si jih je prilastil kot direktor družbe z neupravičeno uporabo bančne plačilne kartice družbe za zasebne namene in potrebe. Torej ne gre za spor o pravici, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, za katerega bi bilo pristojno Delovno sodišče, ampak za spor med družbo in direktorjem oziroma organom upravljanja za katerega je treba uporabiti pravo gospodarskih družb. Položaj direktorja in njegova odgovornost sta podrobno urejena v ZGD-1. Temelja odškodninske odgovornosti po 263. členu ZGD-1 in neupravičene obogatitve po 190. členu OZ pa sta si podobna in se deloma prekrivata. Ker je odškodninska odgovornost direktorja urejena v ZGD-1 je tudi zahtevek zaradi neupravičene obogatitve po OZ, ki izhaja iz iste dejanske podlage kot odškodninski zahtevek po ZGD-1, povezan z gospodarskim pravom. Po 2. točki prvega odstavka 482. člena ZPP veljajo v sporih med družbeniki, družbeniki in družbami ter družbami in člani organov upravljanja družb za katere je treba uporabiti pravo gospodarskih družb, pravila o postopku v gospodarskih sporih. V gospodarskih sporih po določbi 7. točke drugega odstavka 32. člena ZPP sodijo okrožna sodišča.
predlog za izdajo začasne odredbe - zavarovanje denarne in nedenarne terjatve z začasno odredbo - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetno izkazana nevarnost - subjektivna nevarnost, da bo terjatev onemogočena ali precej otežena - objektivna nevarnost za poplačilo terjatve - trditveno in dokazno breme - izvršba zaradi oprave nenadomestnega dejanja - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - pogoj neznatne škode - začasna odredba o prepovedi odtujitve in obremenitve
Pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve so določeni v 270. členu ZIZ, pogoji za zavarovanje nedenarne terjatve pa v 272. členu ZIZ. Po obeh zakonskih določbah je prvi pogoj za izdajo začasne odredbe, da upnik izkaže za verjeten obstoj terjatve ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Vendar verjetnosti obstoja tega pogoja prvostopenjsko sodišče v obravnavanem primeru ni presojalo. Zaključilo je namreč, da tožnica ni izkazala drugega pogoja za izdajo začasne odredbe, ki mora biti s pogojem verjetnega obstoja terjatve podan kumulativno.
Tožnica ni izkazala niti subjektivne niti objektivne nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve brez izdaje začasne odredbe onemogočena ali otežena.
Tožnica bi morala zatrjevati konkretna ravnanja ali opustitve tožencev, ki so jih zavestno opravili oziroma opustili zaradi ogrozitve izpolnitve njene terjatve. Zatrjevane okoliščine o finančni šibkosti tožencev in trditev, da so jo ljudje začeli spraševati ali nepremičnine zares prodaja, ne zadostujejo za verjeten izkaz subjektivne nevarnosti.
Navedene okoliščine tudi ne izkazujejo obstoja objektivne nevarnosti, da bo uveljavitev tožničine terjatve onemogočena ali precej otežena, torej ne glede na to, ali izvira iz strani dolžnika, tretjega ali višje sile oziroma ne glede na to, kaj jo je povzročilo. Kljub temu, da zakon ne zahteva izkazanosti izvora nevarnosti, pa mora upnik zatrjevati in dokazati obstoj okoliščin take narave in obsega, da so zmožne povzročiti zahtevano nevarnost. Pri tem zgolj možnost, da bo dolžnik s spornim predmetom razpolagal ne zadošča, saj je to vsakdanja možnost vsakega lastnika.
Nadaljnja možnost uporabe nepremičnin, kljub izdaji začasne odredbe, sama po sebi še ne pomeni neznatne škode. Začasna odredba o prepovedi razpolaganja bi za tožence pomenila izvrševanje le upravičenj v dejanski, ne pa tudi pravni sferi stvari. Možnost uporabe in omejitev zgolj razpolaganja lastniku torej ne povzroča le neznatne škode. V nasprotnem primeru bi bilo upnikom začasno zavarovanje s prepovedjo razpolaganja z nepremičnino zagotovljeno vedno, ko bi verjetno izkazali obstoj svoje terjatve in bi dolžnik imel v lasti nepremičnino.
Če je tožnik investiral v hišo, kot navaja v pritožbi, bi bil to v zapuščinskem postopku lahko predmet izločitvenega zahtevka po 32. členu ZD. Takšnega zahtevka tožnik ni postavil.
ZGD-1 člen 521, 521/1, 521/1-7, 403, 403/3, 404, 404/3. ZFPPIPP člen 422.
postopek prisilne likvidacije - prisilna likvidacija - odločanje o začetku postopka prisilne likvidacije - pritožba družbenika - pritožba dolžnika - začetek stečajnega postopka
Edini družbenik ima kot stranka postopka prisilne likvidacije možnost proti sklepu o začetku postopka likvidacije vložiti pritožbo in v njej uveljavljati razloge v zvezi z obstojem pogojev za začetek prisilne likvidacije. Pravice do pravnega sredstva zoper to odločitev tudi ni mogoče odvzeti dolžniku, ki zatrjuje, da družba deluje.
Osrednja predpostavka za izvedbo postopka likvidacije je, da je na razpolago dovolj likvidacijske mase (premoženja) za popolno poplačilo vseh upnikov oziroma njihovih terjatev. Če se torej ugotovi, da premoženje dolžnika ne zadošča za poplačilo vseh terjatev upnikov v celoti, vključno z vsemi pripadki, se likvidacijski postopek ne opravi, ampak mora družba prenehati v stečajnem postopku.
zastaranje - začetek teka zastaralnega roka - zastaranje odškodninske terjatve - sukcesivna škoda - odškodninska terjatev zaradi korupcije - nepremagljive ovire kot pravni standard - psihične težave - pomanjkljivosti v izvedenskem mnenju
Obstoj nepremagljivih ovir je pravni standard, ki ga napolni sodišče in ne gre za vprašanje, na katerega bi lahko odgovarjala izvedenka.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2, 343, 343/4. ZFPPIPP člen 59, 59/2, 61, 61/3, 61/4, 61/6, 296, 296/1, 296/5.
stečajni postopek nad toženo stranko - prekinitev postopka - prijava terjatev - rok za prijavo terjatve v stečajnem postopku - terjatve, ki jih je treba prijaviti v stečajnem postopku - izjava upravitelja o prijavljenih terjatvah - osnovni seznam preizkušenih terjatev - pravni interes za pritožbo - postopek s pritožbo - nedovoljena pritožba
Iz podatkov registra v AJPES izhaja, da se je pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani zoper toženo stranko začel stečajni postopek dne 20. 9. 2019 (sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 20. 9. 2019). S tem dnem je prišlo do prekinitve postopka po samem zakonu (4. točka prvega odstavka 205. člena ZPP). Ker pa je bil stečajni postopek začet po tem, ko so bila v pritožbenem postopku opravljena vsa procesna dejanja, ni bilo ovire za izdajo tega sklepa (smiselno drugi odstavek 207. člena ZPP).
Pravico do pritožbe ima le tista stranka, pravni položaj katere se z odločbo pritožbenega sodišča lahko glede njenega konkretnega zahtevka izboljša. Pravni interes za pritožbo pa mora obstajati tako ob njeni vložitvi kot tudi v času odločanja o pritožbi. Če po vložitvi pritožbe pravni interes odpade, jo je potrebno zavreči, ne glede na to, da je bila prvotno dovoljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00033686
ZZZDR člen 51, 59. SPZ člen 11. ZPP člen 214, 347, 347/1.
skupno premoženje zakoncev - ugotovitev obsega skupnega premoženja - lastninska pravica tretjega - domneva lastninske pravice - terjatev na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - zakonska domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - neprerekana dejstva - nesporna dejstva - pritožbena obravnava - obstoj pravnega interesa - napotitveni sklep zapuščinskega sodišča - ugotovitev obsega zapuščine - zavezovalni pravni posel - učinkovanje sodbe
Sodišče ne more odločati o obsegu in deležih na stvari, ki naj bi sodila v skupno premoženje, če ima lastninsko pravico na tej stvari v resnici tretja oseba, ki v postopku ne sodeluje. V skupno premoženje kvečjemu sodi terjatev zakoncev do lastnika, da izstavi zemljiškoknjižno dovolilo.
Pritožnik tudi v pritožbi zoper izpodbijani sklep navaja, da ponovno ugovarja na sklep sodišča St 0000/2015 z dne 30. 9. 2019 oziroma Srg 2019/38466 in torej ponovno izraža nestrinjanje z vpisom sklepa o končanju stečajnega postopka nad subjektom vpisa v sodni register. Razlogov za pritožbo zoper izpodbijani sklep ne navaja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00031097
ZPP člen 7, 212. ZASP člen 1. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) tarifna številka I-A/1, I-A/2, II-B/6.
avtorski honorar - višina nadomestila - trditveno in dokazno breme - javno priobčevanje glasbenih del - javno izvajanje glasbenih del - jazz - promenadni koncert - koncert resne glasbe
Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da toženec svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu (7. in 212. člen ZPP), da gre za promenadne koncerte, ni zadostil, ker ni podal konkretnih navedb, katere so tiste okoliščine, iz katerih bi bilo mogoče zaključiti, da gre za promenadne koncerte.
dogovor o preživljanju - metodološki napotki za izdelavo dokazne ocene - pobotni ugovor - sklepčnost pobotnega ugovora - neupravičena obogatitev - nedopustna pritožbena novota - ustni dogovor - dokaz o obstoju in vsebini obveznosti - dokazna ocena
Pritožnik z opozarjanjem zgolj na dele posameznih izpovedb ter posamezne okoliščine počne to, kar neutemeljeno očita sodišču prve stopnje - opozarja le na tisto, kar bi mu bilo lahko v korist, prezre pa celoto.
V sodni praksi je sprejeto stališče, da (v razmerju lastnik - nelastnik) stranka zadosti svojemu trditvenemu bremenu, če poleg trditve, da je nekdo brez plačila uporabljal njegovo nepremičnino, trdi tudi, da za brezplačno uporabo nima pravne podlage. Tega pa tožnik ni trdil.
Da upnik zadosti zakonski zahtevi po takojšnji priglasitvi stroškov, jih mora po obračunih izvršitelja priglasiti takoj ob dokončnosti obračuna.
Novejša sodna praksa ne podpira stališča, da je v primeru, ko je izvršilni postopek še vedno v teku, šteti, da so nadaljnji izvršilni postopki priglašeni pravočasno tudi, če so priglašeni po poteku več mesecev po njihovem nastanku, temveč zastopa bolj restriktivno stališče. Namen sedmega (sedaj osmega) odstavka 38. člena ZIZ je, da ne pride do nepotrebnega podaljševanja izvršilnega postopka iz razloga, ker je upnik odlašal z vložitvijo zahteve za povrnitev stroškov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00031468
OZ člen 5, 39, 39/2, 87, 87/1, 92, 122, 190, 190/1, 191. ZPSPP člen 12. ZPP člen 154, 154/2, 155. SPZ člen 92. ZGD-1 člen 5.
poslovne stavbe in poslovni prostori - najem poslovnega prostora - uporaba poslovnega prostora - pravna narava pogodbe - najemna pogodba za poslovne prostore - veljavnost pogodbe - ustna pogodba - razmerje med najemniki - neupravičena pridobitev - prenos pogodbe - nedopustna podlaga - vrnitev individualne stvari - povrnitev premoženjske škode - trditveno in dokazno breme - povrnitev vlaganj - ničnost - nepoštena poslovna praksa - poštenost - nemoralno ravnanje - pravni učinki ničnosti - sprememba odločitve o pravdnih stroških
V razlogih sodbe je sodišče prve stopnje podalo svoje mnenje, da pri takih lokalih oz. "kafičih" takšni prenosi najema in zamenjave najemnikov niso nič novega in nenavadnega, ker se to pogosto dogaja. Ob takem stališču pa je glede na trditve o ničnosti pogodbe o prenosu najemnega razmerja umanjkala presoja, ali je šlo v konkretnem primeru menjave najemnikov za nepošteno prakso. Iz dokazne ocene sodišča prve stopnje sicer izhaja ugotovitev, da je bil namen začetka sodelovanja med M. O. in C. C. le M. O. obet pridobitve bančnih kreditov s pomočjo pomembnega človeka v svetu bančništva, ki je C. C. očim, konec sodelovanja pa spoznanje, da od tega ne bo ničesar. Že na podlagi te ugotovitve bi lahko sodišče prve stopnje posredno sklepalo na nepošteno prakso. Po oceni pritožbenega sodišča je v konkretnem primeru glede na dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in vse okoliščine obravnavanega primera, ki izhajajo iz podatkov spisa, mogoče zaključiti, da ni šlo za pošteno izvrševanje najemne pogodbe.
Ker sta Aneks in Dogovor o prenosu najemnega razmerja vzpostavila nepošteno prakso pri izvrševanju najemnega razmerja, poštenje pa je kot moralna vrednota predmet pravne zaščite, sta nična.
Zahtevek na ugotovitev veljavnosti najemne pogodbe ni utemeljen.
Ne gre niti za primer neznatnega uspeha, niti za primer posebnih okoliščin, ki bi narekovale, ne glede na dosežen uspeh, naložitev vseh stroškov eni pravdni stranki. Gre pa za primer, ko lahko v primeru delne zmage stranke v pravdi sodišče glede na dosežen uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške.