izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik je kršil obveznosti iz delovnega razmerja, kršil jih je s tem, ko ni posredoval dokumentov, ki jih je toženka upravičeno zahtevala od njega, ker ji ni podal odgovorov na vprašanja, ki mu jih je zastavila, in ker se ni udeležil sestanka v tujini oziroma ker se v zvezi s tem sestankom ni odzival na elektronska sporočila toženke in ni potrdil predlaganega termina. Gre za hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, ki jo je tožnik storil namenoma (naklepno).
predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - rok za podajo predloga - subjektivni rok - seznanitev s pisanjem
Zakon določa subjektivni rok, v katerem mora stranka predlagati razveljavitev potrdila. V predlogu za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti stranka šele uveljavlja, da ji odločba ni bila pravilno vročena – zgolj rok za vložitev takega predloga tako logično ne more biti odvisen od pravilne vročitve odločbe.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - družbena lastnina - pravica uporabe - prenos pravice uporabe - pravica graditi - pravica investitorja graditi na zemljišču - veriga pogodb - priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - dobra vera
Napačno je stališče toženke, da je veljaven prenos pravice uporabe mogoč le na podlagi pisne pogodbe o njenem prenosu oziroma posebne odločbe (o dodelitvi pravice uporabe) in da, ker v konkretnem primeru takšna listina ne obstoji, investitorji garaž pravice do uporabe niso pridobili. V sodni praksi je namreč zavzeto stališče, da je kljub neobstoju takšnih listin, pravico uporabe pridobila oseba, ki je ob vednosti in izrecnem dovoljenju osebe, pristojne za oddajo stavbnih zemljišč, z vsemi dovoljenji (soglasji), potrebnimi za gradnjo in uporabo novo zgrajene stavbe, zgradila objekt in ga uporabljala.
izročitev nepremičnine kupcu - dom dolžnika - pravna posledica opustitve pravnega pouka - drugo sredstvo izvršbe - pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev - trditveno in dokazno breme dolžnika
Poučevanje stranke ni namenjeno samemu sebi, kršitev dolžne skrbnosti pa tudi sama po sebi še ne more pomeniti razloga za razveljavitev sklepa o izročitvi. Gola kršitev, ne da bi pritožnik vsaj sedaj (višjemu) sodišču pokazal na premoženje, ki bi zadoščalo za poplačilo obveznosti, ne more zadoščati za razveljavitev sklepa o izročitvi.
vožnja pod vplivom mamil - ugotavljanje prisotnosti presnovkov prepovedanih drog v krvi - metadon
Obdolženec je torej ob oceni lečečega zdravnika, da je vključen v vzdrževalni metadonski program, v katerem prejema medikamentozno terapijo (zdravilo Substitol), sposoben za voznika motornih vozil, saj so v obravnavanem postopku v obdolženčevi krvi bile ugotovljene identične snovi, ki jih obdolženec prejema v vzdrževalni metadonski terapiji.
preizkus alkoholiziranosti z alkotestom - čas oprave - meritev stopnje alkoholiziranosti - vožnja pod vplivom alkohola
Nosilno vprašanje, ki ga problematizira pritožba je torej v tem, ali je zoper obdolženca bil postopek alkoholiziranosti voden zakonito ali ne in v tem svojstvu, ali prevaga pri teh ugotovitvah zagovor obdolženca, ki je trdil, da policist njegove zahteve po odlogu postopka preizkusa z indikatorjem za 15 minut ni hotel upoštevati ali pa trditev predlagatelja, da je ta čas glede na izpoved policista (20 do 30 minut) bil spoštovan. Prvo sodišče je v tem delu, kot izhaja iz izpodbijane sodbe, verjelo policistoma, da je obdolženec preizkus z alkotestom opravil šele po nekaj minutnem prigovarjanju, policist P. pa je s preizkusom nadaljeval zato, ker mu je obdolženec kot zadnji čas zaužitja alkohola navajal 20 minut pred tem. Prepričljivosti izpovedbe policista P. ni omajal niti obdolženčev prijatelj - priča G., ki je obdolženčev zagovor o pitju alkohola 2 do 3 minute pred odrejenim preizkusom alkoholiziranosti sicer potrdil, kar pa je prvo sodišče ob poznavanju prometnih razmer na relaciji P. (kraj storitve prekrška) tudi po prepričanju pritožbenega sodišča izkustveno pravilno in prepričljivo ovrglo s tem, da je šlo za mestno vožnjo s semaforizacijo in omejitvijo hitrosti, kar je povsem ustrezalo preteku časa 15 minut, kolikor je od zadnjega zaužitja alkohola predviden za odlog. Pritožba skuša torej dokazno oceno izvedenih dokazov, zlasti zaslišanje obeh policistov izpodbiti z lastnim vrednotenjem izvedenih dokazov in neverodostojnost policistov utemeljuje tudi s tem, da prvo sodišče glede prekrškov v ustavitvenem delu sodbe policistom ni verjelo, ko pa je bil obdolženec spoznan za odgovornega, pa ugotavlja drugačno stanje. V ustavitvenem delu je torej šlo za ugotavljanje povsem drugih dejstev in okoliščin, kot v delu, v katerem je bil obdolženec spoznan za odgovornega. V nasprotju s pritožbo je v tem delu sodišče prve stopnje sprejelo zagovor obdolženca, da ni šlo za naklepno neupoštevanje policistovih odredb in da je obdolženec policistov ukaz upošteval, ni pa te odločitve prvo sodišče tako, kot netočno trdi obramba, gradilo na neverodostojnih izpovedih obeh policistov. Ali povedano še drugače: ne more biti avtomatizma pri dokazni oceni obdolženčevega zagovora v ustavitvenem delu in v delu, ko je obdolženec spoznan za odgovornega. Za vsak prekršek posebej mora namreč sodišče ugotoviti vsa pravno relevantna dejstva in okoliščine glede očitka o kršitvi zapovednih norm in nato s temeljito dokazno oceno tudi presoditi, ali je obdolžencu glede na ugotovljeno dejansko stanje mogoče očitati tudi krivdo za očitano protipredpisno ravnanje za vsak prekršek posebej.
ZPP člen 358, 358-5, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. OZ člen 131, 140, 171.
odškodninska odgovornost - odgovornost izvajalca športne in rekreativne dejavnosti - poškodba pri izvajanju športne aktivnosti - nesreča pri sankanju - ukrepi za zagotavljanje varnosti - povprečna skrbnost oškodovanca - opustitev skrbi za lastno varnost - soodgovornost za škodo - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka
Organizator nočnega sankanja odgovarja samo za škodo, ki je posledica njegove neskrbnosti, ne pa tudi za škodo zaradi tveganja, ki ga sankanje kot rekreativna športna dejavnost prinaša samo po sebi. Možnost, da bo sankač med sankanjem (zaradi prehitre vožnje, neustrezne izbire smeri vožnje in podobno) izgubil oblast nad sanmi, je za to dejavnost običajna in pričakovana. Temu riziku se je tožnik, ki se je prostovoljno udeležil sankanja, izpostavil sam.
Zakon o prometu z zemljišči in stavbami (1954) člen 43, 46. ZTLR člen 12. SPZ člen 43, 43/2.
pridobitev (so)lastninske pravice - gradnja družinske hiše - pravica uporabe - imetnik pravice uporabe - pravica uporabe na družbeni lastnini - pravica uporabe za gradnjo - oddajanje zemljišča za gradnjo - odločba - gradbeno dovoljenje - druga pravna podlaga - pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja dela nepremičnine - dobra vera - desetletna priposestvovalna doba
Pravna prednica tožnikov je postala imetnica pravice uporabe na obravnavani nepremičnini. Po tedanjih predpisih je bil mogoč prenos pravice uporabe na družbenem premoženju že z odločbo, s katero je pristojni organ stavbno zemljišče, ki je bilo družbena lastnina, dal v uporabo posamezniku z namenom izgradnje gradbenega objekta.
V skladu s 43. in 46. členom ZPZS je bil mogoč prenos določenega družbenega premoženja z odločbo, s katero je dal organ stavbno zemljišče, ki je družbena lastnina, v trajno uporabo z namenom izgradnje gradbenega objekta in na način, da se to zemljišče uporablja za potrebe tega objekta. Tako izvršen prenos pravice uporabe na družbeni lastnini je zadoščal in za prenos ni bilo treba skleniti pogodbe in izrecnega zapisa prenosa pravice, ampak je do prenosa pravice prišlo že s samo odločbo pristojnega organa o dodelitvi zemljišča za gradnjo in prevzemom zgrajenega objekta v uporabo.
Za oceno, če je pravna prednica tožnikov pridobila pravico uporabe, je pomembno, da je gradila z dovoljenjem pravne prednice tožene stranke, ki ji je v ta namen dala v uporabo zemljišče za gradnjo hiše in za uporabo ter za to potrebna (upravna) dovoljenja. Pravna prednica tožnikov je gradnjo tudi izvedla. Odločba o podelitvi zemljišča za gradnjo in gradbeno dovoljenje vsebujeta pravico graditi, ta pa pravico trajne uporabe zemljišča, na katerem je zgrajen objekt.
V obravnavnem primeru se uveljavlja priposestovanje (le) na delu nepremičnine. Tožnika sta od nakupa dalje (tudi) sporni, sorazmerno majhni del zemljišča, za katerega sta bila prepričana, da pripada kupljeni parceli oziroma predstavlja njen sestavni del, uživala. Zato sta bila lahko upravičeno prepričana, da sta postala lastnika spornega, mejnega dela zemljišča. Pri zunajknjižnem priposestvovanju je pravno pomembno, da gre za priposestvovanje majhnega dela zemljišča ob meji dveh sosednjih zemljišč, in ne za priposestovanje celotne samostojne parcele.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - postopek proti mladoletnikom - glavna obravnava - obvezna navzočnost na glavni obravnavi - sojenje v nenavzočnosti - navzočnost na seji pritožbenega senata - obvezna obramba s pomočjo zagovornika
Sodišče prve stopnje je glede na to, da je ugotovilo, da bo v postopku proti mladoletniku potrebno neposredno izvajanje dokazov, razpisalo glavno obravnavo in jo na več narokih tudi opravilo. Ker pa je enega izmed narokov za glavno obravnavo opravilo v nenavzočnosti mladoletnika kljub temu, da je po določbi tretjega odstavka 479. člena ZKP mladoletnikova navzočnost na glavni obravnavi obvezna, je storilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 3. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.
ZFPPIPP člen 69, 485. Uredba (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o postopkih v primeru insolventnosti člen 35, 38, 45, 45/1.
preizkus prijavljenih terjatev - sklep o preizkusu terjatev - sekundarni stečajni postopek
ZFPPIPP v 69. členu (sklep o preizkusu terjatev) določa, da sodišče v stečajnem postopku odloči tudi o tem, kdo mora v drugem postopku uveljavljati zahtevek za ugotovitev obstoja ali neobstoja prerekane terjatve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00030403
ZPP člen 214, 214/2, 318, 338, 338/2. OZ člen 131, 131/1, 131/2.
zamudna sodba - izpodbijanje zamudne sodbe - pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - nedovoljeni pritožbeni razlogi - fikcija priznanja dejstev - odškodninska odgovornost za škodo - upravljalec javne železniške infrastrukture - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - odškodninska odgovornost pogodbenih strank - domneva krivde - neprerekane navedbe - splošno znana dejstva - nasprotje med navedbami v tožbi in predloženimi dokazi
Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo, ker tožena stranka na pravilno vročeno tožbo tožeče stranke ni odgovorila. Zamudna sodba se v skladu z določbo drugega odstavka 338. člena ZPP ne more izpodbijati iz pritožbenega razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Izpodbijanje ugotovitve o nepravilnem postavljanju kretnice št. 311 zato pomeni v pritožbenem postopku nedovoljeno izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja, tako da se višje sodišče do vseh navedb tožene stranke, s katerimi utemeljuje, da je bila kretnica pravilno postavljena, ne bo konkretneje opredeljevalo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00030548
ZIKS-1 člen 12, 12/1, 12/1-1. ZKP člen 369, 369/4. KZ-1 člen 86, 86/11, 228, 228/1, 228/2, 209, 209/4, 209/1.
nadomestitev izvršitve kazni zapora - zapor ob koncu tedna - zaposlitev - kaznivo dejanje poslovne goljufije - kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja
Pritožbeno sodišče nadalje pritrjuje oceni sodišča prve stopnje, da tudi sicer obsojenka ni osebnostno urejena do take mere, da bi ji bilo mogoče zaupati, da predlaganega načina prestajanja kazni zapora ne bo zlorabila.
nasilje v družini - predlog za podaljšanje - trajanje ukrepa - odločilne okoliščine
Namen izpodbijanega sklepa je v preprečitvi ponavljanja nasilnih dejanj nasprotne udeleženke, do katerih je prihajalo v preteklem obdobju. Upoštevajoč vse okoliščine oziroma posebnosti primera ni odločilno, da nasprotna udeleženka v času po izdaji sklepa z dne 24. 4. 2019 ni izvrševala nasilnih dejanj, saj samo to dejstvo še ne zadošča, da trajanja izrečenih ukrepov ni mogoče podaljšati. Če se po določitvi ukrepov odločilne okoliščine niso spremenile v smeri, ki bi predlagatelju in otrokoma zagotavljala, da do nasilja nasprotne udeleženke ne bo več prihajalo, je utemeljeno podaljšanje trajanja izrečenih ukrepov.
upravljanje s stvarjo v solastnini - posel rednega upravljanja - posel izrednega upravljanja - neupravičena obogatitev - verzijski zahtevek
Res je, kot trdi pritožnica, da sedmi odstavek 67. člena SPZ določa, da sklepi, ki jih sprejmejo solastniki v okviru upravljanja s stvarjo, učinkujejo tudi v korist in breme pravnih naslednikov posameznega solastnika, vendar višje sodišče ugotavlja, da je pravilno sklepanje sodišča prve stopnje, da prej navedeni pogodbi ne pomenita veljavno sprejetega sklepa, ki bi kakorkoli zavezoval toženo stranko. Le veljavno sprejeti sklepi (tisti, ki bi bili sprejeti v skladu z določbo petega odstavka 67. člena SPZ), bi lahko zavezovali toženo stranko.
predlog za izločitev nedovoljenih dokazov - zavrnitev predloga - osumljenec - dokazi, pridobljeni s strani oškodovanca - uradni zaznamek o zbranih obvestilih
Dokaz, ki ga je h kazenski ovadbi samoiniciativno priložil oškodovanec in ni bil pridobljen s strani policije ali državnega organa, pa ne predstavlja dokaza, ki bi ga bilo treba izločiti iz spisa.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00031977
ZP-1 člen 22, 22/3, 22/4, 202č, 202č/1, 203, 204. ZPrCP člen 26. ZVoz-1 člen 2, 2/1, 2/1-13.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - voznik začetnik - čas storitve prekrška - pravnomočnost odločbe o prekršku - sankcije za prekršek
Za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je odločilen čas storitve prekrška, s katerim je storilec dosegel predpisano število kazenskih točk v cestnem prometu.
DZ člen 203, 203/1, 203/4.. ZNP-1 člen 94, 94/1.. ZPP člen 108, 108/4.
predodelitev otroka v varstvo in vzgojo - vsebina predloga - postopek za varstvo koristi otroka - svetovanje pred začetkom postopka za varstvo koristi otroka - postopek predhodnega svetovanja - zapisnik CSD o opravljenem predhodnem svetovanju - procesna predpostavka - nepopoln predlog
Predlagatelj v predvidenem roku zapisnika CSD o opravljenem predhodnem svetovanju ni predložil. Predložitev zapisnika je procesna predpostavka, ki pa je predlagatelj kljub pozivu in opozorilu na posledice v določenem roku 60 dni ni predložil, zato je sodišče prve stopnje predlog pravilno zavrglo (četrti odstavek 108. člena ZPP).
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - obseg in deleži na skupnem premoženju - pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev zakoncema - dokazna ocena sodišča prve stopnje
Pravilno je sodišče prve stopnje pojasnilo, da je v skladu s sodno prakso potrebno pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev načeloma šteti kot prispevek, dan obema zakoncema po enakih deležih. To velja vse dokler zainteresirani ne dokaže, da je bilo darilo v času daritve in ne morda kasneje, namenjeno le njemu in nikomur drugemu.
stečajni postopek nad pravno osebo - začetek stečaja - aktivna legitimacija za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka - zastopanje pravne osebe - prokurist - prokura - zakoniti zastopnik - oblikovanje poslovne volje - insolventnost - informacijska pravica družbenika - zloraba pravice - ničnost skupščinskega sklepa - vpis spremembe družbenika v register - vpis poslovodje v sodni register - namen stečajnega postopka
Zaradi ravnanja drugega družbenika pritožnik svoje pravice do sodnega varstva praktično niti ne more izvajati, saj mu je drugi družbenik preprečeval dostop do informacij vse do začetka stečajnega postopka.
Prokurist je upravičen zastopati gospodarsko družbo v postopkih pred sodiščem. Kljub temu pa je poslovodja ta, ki oblikuje poslovno voljo pravne osebe in jo zastopa. On je korporacijski (zakoniti) zastopnik in ne prokurist. Prokurist ima zakonsko pooblastilo za zastopanje družbe pred sodiščem, vendar on ne oblikuje poslovne volje pravne osebe. Prokurist upravičenje za zastopanje družbe črpa iz podelitve prokure kot posebne oblike pooblastila.
Seznanitev priče z vsebino izpovedbe že zaslišanih prič ni razlog za izločitev njene izpovedbe, prav tako okoliščina, da je bila priča pred zaslišanjem seznanjena z vsebino kakšnega dokaza, sama po sebi ne izključuje zaslišanja te priče in zato njena izpovedba ni nedovoljen dokaz v smislu 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.