ZPP člen 81, 81/1. ZLS člen 19c, 19c/1. Statut Občine Grosuplje (1999) člen 65, 70.
nalog za izpraznitev poslovnega prostora - krajevna skupnost - pravna subjektiviteta - pravdna stranka - sposobnost biti stranka - odprava pomanjkljivosti - poprava tožbe - statut - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona
Ker je bila v konkretnem primeru zahteva za izdajo naloga za izpraznitev vložena 27. 9. 2018, je sodišče prve stopnje pri presoji (ne)obstoja pravne subjektivitete tožeče stranke in s tem njene sposobnosti biti stranka pravilno uporabilo ob vložitvi tožbe in odločanju veljavni Statut Občine Grosuplje. Le-ta v 70. členu določa, da obsega lastno premoženje KS le denarna sredstva in pravice, stvarno premoženje KS (premičnine in nepremičnine) pa je premoženje občine.
Iz zaključka sodišča prve stopnje, da tožeča stranka od uveljavitve aktualnega Statuta Občine Grosuplje nima več pravne subjektivitete oziroma ne more samostojno nastopati v pravnem prometu v zvezi z nepremičninami, smiselno izhaja, da ima pravno subjektiviteto v zvezi s temi nepremičninami Občina Grosuplje. Čim pa je tako, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju zahteve za izpraznitev poslovnih prostorov preuranjena, saj bi moralo sodišče najprej pozvati tožečo stranko, da napako odpravi. 81. člen ZPP namreč v prvem odstavku določa, da v primeru, da tisti, ki nastopa kot stranka, ne more biti pravdna stranka, pa se da ta pomanjkljivost odpraviti, zahteva od tožeče stranke, naj popravi v tožbi, kar je treba, ali ukrene kaj drugega, da se postopek lahko nadaljuje z osebo, ki je lahko pravdna stranka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00030633
OZ člen 198. URS člen 33.
uporaba tuje stvari v svojo korist - neupravičena obogatitev - uporaba stanovanja brez pravne podlage - uporabnina - varstvo lastninske pravice - nakup nepremičnine na javni dražbi - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - vknjižba lastninske pravice na nepremičnini - omejitve pri uporabi nepremičnine - pravica dostopa do nepremičnine - višina najemnine
Vrhovno sodišče je v sodbi II Ips 117/2017 pojasnilo, da v razmerju lastnik - nelastnik zadošča, da lastnik zatrjuje in dokaže, da je sam lastnik sporne nepremičnine, da jo toženec brezplačno uporablja in da za brezplačno uporabo nima pravne podlage. Stališče, ki bi lastnikov položaj zaostrovalo bolj, kot je obrazloženo, bi po mnenju Vrhovnega sodišča pretirano poseglo v ustavno varovano lastninsko pravico.
pisna vloga - vloga v elektronski obliki - informacijski sistem - po elektronski pošti oddana vloga
Pisna vloga je tista, ki je napisana ali natisnjena in lastnoročno podpisana (vloga v fizični obliki), ali vloga, ki je v elektronski obliki in je podpisana z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom (vloga v elektronski obliki). Vloga v fizični obliki se pošlje po pošti ali z uporabo sredstev komunikacijske tehnologije (na primer po faksu) ali neposredno organu. Pisna vloga se lahko pošlje po elektronski poti, vendar ZPP v tem primeru določa še, da se vloga v elektronski obliki vloži tako, da se pošlje po elektronski poti informacijskemu sistemu sodstva. Vloga, poslana po elektronski pošti na naslov elektronske pošte sodišča, tem zahtevam ne ustreza, tudi če se nahaja v priponki elektronske pošte.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00030254
ZIZ člen 24. ZPP člen 337, 337/1. ZGD-1 člen 580, 580/6.
predlog za nadaljevanje izvršbe z novim upnikom - prehod terjatve - pripojitev - univerzalno pravno nasledstvo - dovoljene pritožbene novote
Sodišče prve stopnje je prezrlo, da je bil po javno objavljenih podatkih sodnega registra prvotni upnik s pogodbo pripojen k pritožniku. Z vpisom pripojitve v register je prevzeta družba prenehala in bila izbrisana iz sodnega registra. Sodišče prve stopnje se do pripojitve in njenih pravnih posledic ni v ničemer opredelilo, pritožnikove navedbe pa kljub temu, da so prvič podane v pritožbi, tudi ne predstavljajo nedovoljenih pritožbenih novot. Predlog upnika namreč ni vedno opredelilni element 24. člena ZIZ in sodišče lahko v nekaterih primerih, kamor sodi tudi prenehanje pravne osebe zaradi pripojitve, celo sámo, brez predloga nadaljuje postopek z novim upnikom. S pripojitvijo namreč na prevzemno družbo preide vse premoženje ter pravice in obveznosti pripojene družbe in prevzemna družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja, katerih subjekt je bila pripojena družba.
razveza pogodbe - pogodba o dosmrtnem preživljanju - razlogi za razvezo pogodbe - nevzdržnost skupnega življenja - spremenjene razmere - neizpolnjevanje obveznosti - ogroženost življenja - ohranitev pogodbe v veljavi - plačilo domske oskrbe
Neznosnost skupnega življenja je zadosten in samostojen razlog za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Ta razvezni razlog ni odvisen od obstoja razveznih razlogov oziroma pogojev po tretjem odstavku 561. člena OZ (neizpolnjevanje obveznosti) ali po prvem odstavku 562. člena OZ (spremenjene razmere po sklenitvi pogodbe). Neupoštevno je zato tako opozarjanje na aleatorno naravo pogodbe o dosmrtnem preživljanju in na nepravilno napolnitev pravnega standarda spremenjenih razmer, kot tudi izpostavljanje dejstva, da je toženec svoje pogodbene obveznosti 10 let izpolnjeval.
krivdna odškodninska odgovornost - protipravno ravnanje - padec na mokrih stopnicah - dokazni standard verjetnosti - soprispevek oškodovanca - nepazljivost oškodovanca - poškodba zapestja - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina denarne odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Zmoten je pritožbeni očitek, da se sodišče ni opredelilo do časovne razlike med pomivanjem stopnic in tožnikovim padcem. V tem primeru niti ne gre za dveurno razliko, kot želi prikazati pritožba. Prvo sodišče je izhajalo iz trditvene podlage, izpovedb tožnika in prič ter s standardom verjetnosti ugotovilo, da so bile stopnice zaradi brisanja z mokro krpo v času tožnikovega padca še vedno mokre in posledično spolzke. Trditvena podlaga in izpovedbe niso dale natančnega odgovora o času brisanja (priča A. Š. je povedal, da so bile brisane med 9. in 10. uro), niti glede časa tožnikovega padca – tožnik je zatrjeval, da se je škodni dogodek pripetil pred 12. uro. Toženkina pritožba graja uporabo dokaznega standarda verjetnosti. Vendar pa je graja glede na zadovoljivo pojasnilo prvega sodišča, da zaradi časovnega odmika dogodkov od zaslišanih ni mogoče pričakovati, da bodo čisto natančno določili čas nastanka škodnega dogodka, neutemeljena. Res je treba za meritorno odločanje trditve o pravnorelevantnih dejstvih dokazati tako, da je izključen vsak razumen dvom v njihovo resničnost. Kadar pa je zaradi specifičnosti relevantnega dejstva takšen dokazni standard nedosegljiv, obstaja v sodni praksi možnost njegovega znižanja, tako da sodišče šteje relevantno dejstvo za dokazano že na podlagi ustrezne stopnje verjetnosti o njegovem obstoju, ne pa na podlagi prepričanja. Tudi po oceni pritožbenega sodišča predstavljeni položaji upravičujejo olajšanje dokaznega bremena glede izpostavljenih časovnih komponent.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - PRAVO DRUŽB
VSL00030694
ZGD člen 459. OZ člen 132, 168, 168/3. ZPP člen 7, 212, 285, 359. ZDoh-2 člen 27, 27-5.
premoženjska škoda - zmanjšanje premoženja družbe - odškodnina iz naslova izgubljenega dobička - izgubljeni zaslužek - izgubljeni dobiček - pričakovani dobiček - delitev dobička - upravljanje družbe - aktivna legitimacija - prestajanje zaporne kazni - pripor - hipotetično sklepanje o obstoju izgubljenega dobička - trditveno breme - nezadostna trditvena podlaga - zmanjšanje škode - izguba osebnega dohodka - dohodnina - davek od odškodnine - odmera odškodnine v bruto znesku - materialno procesno vodstvo - stroški postopka - vrednost predmeta spora
Ključna okoliščina za utemeljenost zahtevka za izgubljeni dobiček je obstoj dobička pred nastankom škodnega dogodka. Šele če je dobiček družbe, preden je tožnik prišel v pripor, obstajal, bi bilo moč utemeljeno zaključiti, da bi nastajal tudi v bodočnosti. Tožnik bi moral zatrjevati in izkazati, da je družba imela dobiček pred nastankom škodnega dogodka, kot tudi, koliko je ta dobiček znašal. Zgolj s pavšalno navedbo, da je družba imela dobiček, brez njegove opredelitve po višini, pa slednji (že) svojemu trditvenemu bremenu ni zadostil (7. in 212. člen ZPP).
Odškodnina za izgubljeni dohodek je po določbi 5. točke 27. člena ZDoh-2 obdavčljiva. Dostavek o tem, da je toženka od tožniku prisojene odškodnine dolžna plačati davek in tožniku izplačati neto znesek, pa ne sodi v izrek sodbe in je stvar obrazložitve.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - sporna dejstva - sporna dejstva o obsegu zapuščine - pravica dedičev - pravica tretjega - lastninska pravica tretjega - pravni interes za vložitev tožbe
V konkretnem primeru ima terjatev do zapustnika glede stvarnopravnega zahtevka tretji, to je kupec, ki ni dedič, zaradi česar ni podlage za prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo.
Prispevka obeh voznikov motornih vozil je torej treba oceniti na podlagi vseh okoliščin konkretnega primera in pri tem dati ustrezno težo tisti okoliščini, ki je predstavljala odločilen vzrok nastanka škodnega dogodka (prometne nesreče).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00030403
ZPP člen 214, 214/2, 318, 338, 338/2. OZ člen 131, 131/1, 131/2.
zamudna sodba - izpodbijanje zamudne sodbe - pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - nedovoljeni pritožbeni razlogi - fikcija priznanja dejstev - odškodninska odgovornost za škodo - upravljalec javne železniške infrastrukture - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - odškodninska odgovornost pogodbenih strank - domneva krivde - neprerekane navedbe - splošno znana dejstva - nasprotje med navedbami v tožbi in predloženimi dokazi
Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo, ker tožena stranka na pravilno vročeno tožbo tožeče stranke ni odgovorila. Zamudna sodba se v skladu z določbo drugega odstavka 338. člena ZPP ne more izpodbijati iz pritožbenega razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Izpodbijanje ugotovitve o nepravilnem postavljanju kretnice št. 311 zato pomeni v pritožbenem postopku nedovoljeno izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja, tako da se višje sodišče do vseh navedb tožene stranke, s katerimi utemeljuje, da je bila kretnica pravilno postavljena, ne bo konkretneje opredeljevalo.
DZ člen 203, 203/1, 203/4.. ZNP-1 člen 94, 94/1.. ZPP člen 108, 108/4.
predodelitev otroka v varstvo in vzgojo - vsebina predloga - postopek za varstvo koristi otroka - svetovanje pred začetkom postopka za varstvo koristi otroka - postopek predhodnega svetovanja - zapisnik CSD o opravljenem predhodnem svetovanju - procesna predpostavka - nepopoln predlog
Predlagatelj v predvidenem roku zapisnika CSD o opravljenem predhodnem svetovanju ni predložil. Predložitev zapisnika je procesna predpostavka, ki pa je predlagatelj kljub pozivu in opozorilu na posledice v določenem roku 60 dni ni predložil, zato je sodišče prve stopnje predlog pravilno zavrglo (četrti odstavek 108. člena ZPP).
predlog za izločitev nedovoljenih dokazov - zavrnitev predloga - osumljenec - dokazi, pridobljeni s strani oškodovanca - uradni zaznamek o zbranih obvestilih
Dokaz, ki ga je h kazenski ovadbi samoiniciativno priložil oškodovanec in ni bil pridobljen s strani policije ali državnega organa, pa ne predstavlja dokaza, ki bi ga bilo treba izločiti iz spisa.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - obseg in deleži na skupnem premoženju - pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev zakoncema - dokazna ocena sodišča prve stopnje
Pravilno je sodišče prve stopnje pojasnilo, da je v skladu s sodno prakso potrebno pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev načeloma šteti kot prispevek, dan obema zakoncema po enakih deležih. To velja vse dokler zainteresirani ne dokaže, da je bilo darilo v času daritve in ne morda kasneje, namenjeno le njemu in nikomur drugemu.
stečajni postopek nad pravno osebo - začetek stečaja - aktivna legitimacija za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka - zastopanje pravne osebe - prokurist - prokura - zakoniti zastopnik - oblikovanje poslovne volje - insolventnost - informacijska pravica družbenika - zloraba pravice - ničnost skupščinskega sklepa - vpis spremembe družbenika v register - vpis poslovodje v sodni register - namen stečajnega postopka
Zaradi ravnanja drugega družbenika pritožnik svoje pravice do sodnega varstva praktično niti ne more izvajati, saj mu je drugi družbenik preprečeval dostop do informacij vse do začetka stečajnega postopka.
Prokurist je upravičen zastopati gospodarsko družbo v postopkih pred sodiščem. Kljub temu pa je poslovodja ta, ki oblikuje poslovno voljo pravne osebe in jo zastopa. On je korporacijski (zakoniti) zastopnik in ne prokurist. Prokurist ima zakonsko pooblastilo za zastopanje družbe pred sodiščem, vendar on ne oblikuje poslovne volje pravne osebe. Prokurist upravičenje za zastopanje družbe črpa iz podelitve prokure kot posebne oblike pooblastila.
ZFPPIPP člen 69, 485. Uredba (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o postopkih v primeru insolventnosti člen 35, 38, 45, 45/1.
preizkus prijavljenih terjatev - sklep o preizkusu terjatev - sekundarni stečajni postopek
ZFPPIPP v 69. členu (sklep o preizkusu terjatev) določa, da sodišče v stečajnem postopku odloči tudi o tem, kdo mora v drugem postopku uveljavljati zahtevek za ugotovitev obstoja ali neobstoja prerekane terjatve.
razrešitev upravitelja - zavrnitev predloga za razrešitev stečajnega upravitelja - profesionalna skrbnost upravitelja - dolžnosti upravitelja - varovanje interesov upnikov - kršitev obveznosti upravitelja - vpliv na stečajni postopek - primopredajni zapisnik - neuspeh v postopku - zlonamernost
Namen razrešitve upravitelja ni disciplinske narave v smislu, da se upravitelja razreši prav ob vsaki najmanjši kršitvi določb postopka oziroma dolžne skrbnosti. Kot je pravilno povedalo sodišče prve stopnje, se upravitelja razreši, če ravna tako, da bistveno vpliva na potek stečajnega postopka v smislu njegovega zavlačevanja ali na poplačilo upnikov. Tudi ni vsaka (zmotna) odločitev, tudi če se kasneje izkaže za zmotno z morebitno sodno odločbo, razlog za razrešitev upravitelja.
Vztrajanje pritožnika, da bi moral upravitelj predložiti podpisan zapisnik, ne spremeni dejstva, da je primopredaja bila opravljena. Pritožnik ne zatrjuje, da upravitelj kakšnega premoženja ni prevzel. Konkretno ne navaja, da bi zaradi tega prišlo do oškodovanja stečajne mase ali kaj podobnega. Le-to bi tvorilo morebitno podlago za ugotovitev hujše kršitve dolžnosti upravitelja.
Upravitelju ni mogoče očitati zlonamernega pravdanja oziroma namernega oškodovanja upnikov. Zmotno materialnopravno stališče samo po sebi še ne kaže na pomanjkanje ustrezne profesionalne skrbnosti.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - postopek proti mladoletnikom - glavna obravnava - obvezna navzočnost na glavni obravnavi - sojenje v nenavzočnosti - navzočnost na seji pritožbenega senata - obvezna obramba s pomočjo zagovornika
Sodišče prve stopnje je glede na to, da je ugotovilo, da bo v postopku proti mladoletniku potrebno neposredno izvajanje dokazov, razpisalo glavno obravnavo in jo na več narokih tudi opravilo. Ker pa je enega izmed narokov za glavno obravnavo opravilo v nenavzočnosti mladoletnika kljub temu, da je po določbi tretjega odstavka 479. člena ZKP mladoletnikova navzočnost na glavni obravnavi obvezna, je storilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 3. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00030548
ZIKS-1 člen 12, 12/1, 12/1-1. ZKP člen 369, 369/4. KZ-1 člen 86, 86/11, 228, 228/1, 228/2, 209, 209/4, 209/1.
nadomestitev izvršitve kazni zapora - zapor ob koncu tedna - zaposlitev - kaznivo dejanje poslovne goljufije - kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja
Pritožbeno sodišče nadalje pritrjuje oceni sodišča prve stopnje, da tudi sicer obsojenka ni osebnostno urejena do take mere, da bi ji bilo mogoče zaupati, da predlaganega načina prestajanja kazni zapora ne bo zlorabila.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00031977
ZP-1 člen 22, 22/3, 22/4, 202č, 202č/1, 203, 204. ZPrCP člen 26. ZVoz-1 člen 2, 2/1, 2/1-13.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - voznik začetnik - čas storitve prekrška - pravnomočnost odločbe o prekršku - sankcije za prekršek
Za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je odločilen čas storitve prekrška, s katerim je storilec dosegel predpisano število kazenskih točk v cestnem prometu.
upravljanje s stvarjo v solastnini - posel rednega upravljanja - posel izrednega upravljanja - neupravičena obogatitev - verzijski zahtevek
Res je, kot trdi pritožnica, da sedmi odstavek 67. člena SPZ določa, da sklepi, ki jih sprejmejo solastniki v okviru upravljanja s stvarjo, učinkujejo tudi v korist in breme pravnih naslednikov posameznega solastnika, vendar višje sodišče ugotavlja, da je pravilno sklepanje sodišča prve stopnje, da prej navedeni pogodbi ne pomenita veljavno sprejetega sklepa, ki bi kakorkoli zavezoval toženo stranko. Le veljavno sprejeti sklepi (tisti, ki bi bili sprejeti v skladu z določbo petega odstavka 67. člena SPZ), bi lahko zavezovali toženo stranko.