Vsebina izjave (da je vtoževane zneske štela za darilo) se namreč ne določa po tem, kaj je stranka, ki je voljo izjavila, intimno želela, ampak se presoja po objektivnih merilih.
stečajni postopek - unovčenje premoženja - prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - pritožba zoper sklep o prodaji - ločitvena pravica - izločitvena pravica - razrešitev stečajnega upravitelja
Nepremičnina, ki je predmet prodaje, je po zatrjevanju pritožnika predmet ločitvene pravice. Če pritožnikove navedbe držijo, predstavlja posebno stečajno maso. To premoženje je potrebno voditi in upravljati ločeno od premoženja, ki spada v splošno stečajno maso, in premoženja, ki spada v druge posebne stečajne mase. Ločitvena pravica pa ne preprečuje unovčenja premoženja, ki je predmet te ločitvene pravice, pač pa ima ločitveni upnik zgolj prednostno poplačilno upravičenje na denarnem dobroimetju, doseženem z unovčenjem tega premoženja. Ločitveni upnik ne more preprečiti prodaje predmetne nepremičnine.
Pritožba trdi, da v zamudni sodbi tožeči stranki ne bi smeli priznati zahtevano priposestvovanje stvarne služnosti vožnje in hoje po opisani poti, ker je dejansko ta pot drugje. Ker gre za nedovoljeni pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pritožbeno sodišče teh navedb ni moglo upoštevati (drugi odstavek 338. člena ZPP).
motenje posesti - soposest - samovoljno spreminjanje posestnega stanja - dotedanji način izvrševanja posesti - motilno dejanje - zmotna uporaba materialnega prava - ekonomski interes - nesporna dejstva - priznana dejstva - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Med pravdnima strankama ni bilo sporno, da sta soposest na stanovanju pred vselitvijo toženca izvrševali tako, da sta ga obiskovali občasno, predvsem z namenom vzdrževanja, nihče od njiju pa tam že nekaj časa ni več bival stalno. Stranki sta solastnika stanovanja, ki se prodaja v postopku razdružitve solastnine. Prav tako je nesporno, da je tožnica toženca večkrat seznanila, da mu vselitve v stanovanje ne dovoli. Toženec je torej s svojo vselitvijo v stanovanje samovoljno spremenil dotedanji način izvrševanja soposesti.
V razmerju med soposestniki se za motilno ravnanje šteje vsako ravnanje, ki samovoljno spreminja ali ovira dotedanji način izvrševanja posesti.
Sodna praksa glede priznavanja stroškov odgovora na pritožbo ni enotna, vendar v novejšem času prevladuje sodna praksa, ki stroške za odgovor na pritožbo praviloma priznava kot potrebne, saj je v nasprotnem primeru poseženo v načelo kontradiktornosti.
Sodišče je napačno stroške odgovora na pritožbo odmerilo po prvem odstavku tar. št. 21 OT, namesto da bi pravilno priznalo nagrado za odgovor na pritožbo zoper procesni sklep, torej v skladu z drugim odstavkom tar. št. 21 OT.
odstop terjatve (cesija) - gradbena pogodba - začasne situacije - pobotanje - asignacija - nova dejstva in dokazi - novote v pritožbenem postopku - dovoljene pritožbene novote - novi dokazi
Sodišče lahko pri sojenju upošteva le tista dejstva, ki so obstajala v času sojenja, torej ob koncu glavne obravnave. Drugače pa je z dokazi. Ker se pravnomočnost na njih ne nanaša, je vseeno, kdaj so nastali - bistveno je, da se z njimi dokazujejo dejstva, ki bi jih zajemale objektivne in časovne meje pravnomočnosti. Ko gre za dokazne novote, so objektivno novi dokazi, torej taki, ki so nastali po koncu glavne obravnave, brez nadaljnjega dovoljeni, ker je očitno, da jih pritožnik ni mogel predložiti do konca glavne obravnave.
avtomobilsko kasko zavarovanje - nadstandardna storitev - splošni pogoji zavarovalne pogodbe - zavarovalni primer - zavarovanje več nevarnosti - skrajna sila - obseg zavarovalnega kritja
Sodišče prve stopnje torej zatrjevanemu ravnanju v skrajni sili ni sledilo, pravilno pa se tudi sicer ni ukvarjalo s presojo po določbi splošnih pogojev o skrajni sili. Čeprav je med drugimi zavarovana nevarnost ravnanje v skrajni sili, toženka tudi v primeru ugotovljenega tožnikovega ravnanja v skrajni sili ne more odgovarjati za škodo zaradi tovora, katere vzrok je v neustrezno pripetem tovoru in ne v trčenju, prevrnitvi, zdrsu ali padcu vozila.
Na podlagi pravnomočno potrjene poenostavljene prisilne poravnave je tožnik modificiral tožbeni zahtevek tako, da je uveljavljal ugotovitev obstoja denarne terjatve v višini 86.917,36 EUR in da se toženi stranki naloži v plačilo navedeno terjatev v deležu, rokih in z obrestmi, kot je to določeno v sklepu sodišča. Za tovrstvno spremembo tožbe privolitev tožene stranke ni bila potrebna, pa tudi sicer ZPP v tretjem odstavku 184. člena določa, da tožba ni spremenjena, če tožeča stranka spremeni pravno podlago tožbenega zahtevka, če zmanjša tožbeni zahtevek ali spremeni, dopolni ali popravi posamezne navedbe, tako da zaradi tega tožbeni zahtevek ni spremenjen. V konkretnem primeru je tožeča stranka zmanjšala tožbeni zahtevek, saj je plačilo terjatve v znesku 86.917,36 EUR uveljavljala pod pogoji potrjene poenostavljene prisilne poravnave.
ZDR-1 člen 200, 200/4.. ZObr člen 88, 88/1, 100a, 100a/3, 100a/8.. ZJU člen 24, 25, 29.
pokojninsko zavarovanje - plačilo prispevkov - zavrženje tožbe - sodno varstvo - predhoden postopek pri delodajalcu - procesna predpostavka
Ker je tožnik predhodno uveljavljal varstvo pravic pri delodajalcu in zahteval priznanje pravic od delodajalca, kar je bilo kasneje predmet pravdnega postopka, ni bilo pravne podlage za zavrženje tožbe.
izvršba na nepremičnine - razdelitev kupnine od prodane nepremičnine - upnik kot kupec nepremičnine - davek na promet nepremičnin
Res sta na razdelitvenem naroku upnika priglasila terjatev glavnice z zamudnimi obrestmi v skupni višini 119.929,77 EUR, vendar pa navedeno ne predstavlja celotne terjatve, v katero se vračuna znesek 125.000,00 EUR. Iz kupnine se namreč poplača tudi znesek stroškov upnikov 4.821,63 EUR pa tudi znesek davka na promet nepremičnin 1.568,63 EUR. Na račun slednjega zneska je bilo namreč manjše vračilo položene kupnine upnikov kot kupcev, ki nista bila oproščena položitve kupnine, zavezanca za plačilo davka pa sta bila dejansko dolžnika.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00034595
OZ člen 41, 41/1, 41/2, 41/3, 86, 94, 192. ZZZDR člen 108, 111, 112, 211, 213.
uveljavljanje ničnosti pogodbe - ničnost izročilne pogodbe - razlogi za ničnost - zmotna uporaba materialnega prava - omejeno poslovno sposobna oseba - starejši mladoletnik - poslovno nesposobna oseba - oseba, mlajša od 15 let - sklenitev pravnega posla - pravna narava pogodbe - veljavnost pravnega posla - izpodbojnost pravnega posla - kdaj je pogodba izpodbojna - razveljavitev pogodbe - odobritev skrbnika - zakoniti zastopnik - izpodbojni upravičenec - pogodba poslovno nesposobne osebe - kršitev pravil - kršitev zakonskih dolžnosti - sankcije v primeru kršitev - oškodovanje upnika - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - paulijanska tožba (actio pauliana) - ničnost pogodbe - ničnost kot skrajna sankcija
Izročilna pogodba za nepremičnine, ki jo je tretja toženka (leta 2005) sklenila kot omejeno poslovno sposobna (starejša od 15 let), sicer brez potrebnega dovoljenja staršev in sodelovanja skrbnika, je izpodbojna in ni nična.
Pravico zahtevati razveljavitev takšne pogodbe ima samo mladoletna oseba oziroma v njenem imenu zakoniti zastopnik. Nična ali neobstoječa je tista pogodba, ki jo sklene poslovna popolnoma nesposobna oseba, torej mladoletnik pred dopolnjenim 15 letom starosti, medtem ko je pogodba, ki jo brez odobritve zakonitega zastopnika sklene poslovno omejeno sposobna oseba (mladoletnik po 15 letu starosti) le izpodbojna.
Posel, ki ga sklene omejeno poslovno sposoben mladoletnik (starejši od 15 let) ni v nasprotju s 108. kot tudi ne s 111. členom ZZZDR, saj na podlagi omenjene izročilne pogodbe ni prišlo do osvojitve ali obremenitve premoženja tretje toženke; ravno nasprotno je toženka pridobila premoženje (nepremičnino), četudi obremenjeno s stvarno služnostjo stanovanja in obligacijsko obveznostjo preživljanja dveh oseb. Prav tako navedena pogodba ni v nasprotju s 123. členom ZZZDR, saj se z njo ni spreminjalo obveznosti, ki sta jo imela prva dva toženca do tretje toženke, kot to želi prikazati pritožnik, temveč se je le določila obveznost toženke, da je dolžna prvima dvema tožencema v primeru bolezni, onemoglosti zagotoviti preživljanje v naravi ali v denarju. Zakon ne prepoveduje, da ne bi mogel in smel tudi mladoletni otrok, če je tega zmožen (npr. če ima premoženje, če je zaposlen, pa tudi z običajnimi dnevnimi opravili) pomagati oziroma preživljati svojih staršev, če bi slednji to potrebovali.
Sodna praksa v nekaterih primerih dopušča ničnostno sankcijo tudi v primeru, ko je bila pogodba sklenjena z namenom oškodovanja upnikov, torej v primeru, ko bi sicer prišla v poštev paulijanska tožba, vendar je poudarjeno, da je tako pravno varstvo možno le v primeru, ko je bil sporni pravni posel sklenjen izključno z namenom, da se oškoduje upnika oziroma tretje osebe. Drugače povedano, ko stranki spornega pravnega posla sploh ne bi sklenili, če ne bi želeli prav oškodovati upnikov.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče ustrezno in celovito ocenilo okoliščine, ki bi utegnile kazati na tak namen tožencev. Izključnega ali neizključnega namena oškodovanja upnikov s sklenitvijo določene pogodbe praviloma ni mogoče dokazati neposredno (saj domnevni škodljivci o tem ne bodo želeli izpovedati, prav tako o tem praviloma ni nobenih pisnih dokazov), zato je sklepanje o takih okoliščinah v pravdnem postopku skoraj brez izjeme posredno, indično. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je to indično sklepanje sodišče prve stopnje opravilo korektno in ustrezno ocenilo oziroma ovrednotilo vse izpostavljene okoliščine, ki tudi po oceni pritožbenega sodišča res ne kažejo na to, da bi toženci sporno izročilno pogodbo sklenili z izključnim namenom oškodovanja tožnika.
ZFPPIPP člen 60, 60/2, 60/2-3. ZPP člen 158. ZOdvT člen 9.
stroški postopka - stečajni postopek nad upnikom - prijava terjatve v stečajnem postopku - vsebina prijave terjatve - prijava stroškov v stečajnem postopku - pogojna terjatev - nastanek stroškov - zapadlost stroškov odvetniških storitev - umik tožbe
Terjatev za plačilo pravdnih stroškov tožene stranke ni pogojna terjatev, ki bi jo morala tožena stranka na podlagi 3. točke drugega odstavka 60. člena ZFPPIPP prijaviti v stečajnem postopku nad tožečo stranko v trimesečnem roku po objavi oklica o začetku stečajnega postopka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
Tožnik je kljub pisnim opozorilom ponovno in večkrat kršil svoje delovne obveznost. Tudi če bi posamezne kršitve šteli za manjše, je treba upoštevati, da opozorila niso dosegla svojega namena, saj je tožnik s svojimi kršitvami nadaljeval, podobne istovrstne napake pa so se ponavljale. Zato mu je tožena stranka utemeljeno podala redno odpoved ob ponovni kršitvi, ker je pravilno štela, da je podan tudi pogoj iz drugega odstavka 89. člena ZDR-1, to je, da ni možnosti za nadaljevanje delovnega razmerja zaradi pogostih istovrstnih kršitev, ki se ponavljajo kljub večkratnim opozorilom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - STVARNO PRAVO - VODE - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00032982
Uredba o določitvi zunanje meje priobalnega zemljišča Blejskega jezera (2006) člen 1, 2, 2-2, 4, 4/1, 4/2. ZPP člen 154, 154/2, 179, 339, 339/2, 339/2-14. ZV-1 člen 11, 11/3, 15, 15/1, 15/5, 21, 21/8. ZZK-1 člen 64, 64/1, 64/2. OZ člen 350, 438, 438/1. SPZ člen 43, 43/2, 44, 44/1. ZEN člen 8, 8/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 20, 20/2. ZOdvT tarifna številka 3102.
izbrisna tožba - tožba za ugotovitev lastninske pravice - javno dobro - naravno vodno javno dobro - vodno zemljišče - priobalno zemljišče - zaznamba javnega dobra - deklaratorni vpis - prodaja nepremičnine na javni dražbi - predmet izven pravnega prometa - ničnost prodajne pogodbe - priposestvovanje javnega dobra - oblikovanje tožbenega zahtevka na ugotovitev lastninske pravice - ugotovitev lastninske pravice na delu parcele - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - zastaranje terjatve na izstavitev zemljiškoknjižne listine - priposestvovalna doba - odločitev o stroških pravdnega postopka - odvetniški stroški - nagrada za zastopanje na naroku - nagrada za narok v ponovljenem postopku - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - delni uspeh
Za ugotovitev lastninske pravice na delu parcele mora biti tožbeni zahtevek oblikovan tako, da je na njegovi podlagi izdano sodbo mogoče izvesti v zemljiški knjigi. V zahtevku bi zato moralo biti navedeno, na kateri novi parceli (oziroma opredeljenem delu obstoječe parcele) je tožnica pridobila zatrjevano lastninsko pravico, vključno z rezervirano številko parcele.
Čeprav zaznamba javnega dobra v času javne dražbe še ni bila opravljena, to ne izključuje dejstva, da so sporne parcele delno vodna zemljišča in kot takšna javno dobro.
Nagrada za narok vključuje vse naroke, ki so bili opravljeni v posamezni zadevi, vključno z dvema ogledoma z izvedencem v ponovljenem postopku.
ZIZ člen 53, 270, 270/3, 270/4, 272, 272/2-3, 272/3.
začasno zavarovanje - unovčenje bančne garancije - zavarovanje nedenarne terjatve z začasno odredbo - pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve - naknadno predložen dokaz - verjetnost obstoja oziroma nastanka terjatve - neznatna dolžnikova škoda
53. člen ZIZ sicer res določa, da mora v ugovoru dolžnik navesti dejstva in predložiti dokaze, in da je prva dolžnica dokaz (ponudba na prilogi B23-24) predložila po izteku roka za ugovor, vendar je že bilo zavzeto stališče, da če dolžnik ne more priložiti listin in navede, zakaj jih ne more predložiti, je ugovor obrazložen.
Sodišče prve stopnje je po obrazloženem pravilno zaključilo, da je toženec poravnal zapustničin dolg in da tožeča stranka ni izkazala, da je zahtevala plačilo navedenega zneska od toženca kot poroka. Po obrazloženem ni utemeljen očitek, da sodišče prve stopnje pri odločitvi ni uporabilo določb OZ (1012. člen in nadaljnji členi) glede poroštva ter posledično iz tega razloga zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje obravnavane zadeve.
Pritožba se lahko vloži zoper sklepe sodišča prve stopnje, zoper sklepe višjega sodišča pa le izjemoma. Sklep višjega sodišča, s katerim to odloči o pritožbi, ni eden od takih.
Stranke postopka lahko (če zakon tako določa) vložijo zoper pravnomočno odločitev sodišča druge stopnje revizijo ali predlog za obnovo postopka. Pri tem iz drugega odstavka 121. člena ZFPPIPP v zvezi s 5. členom istega zakona izhaja, da v stečajnem postopku ni mogoče predlagati obnove postopka niti vložiti revizije. Zato bi sodišče prve stopnje pritožbo, ki jo je z izpodbijanim sklepom zavrglo, tudi če bi jo bilo mogoče šteti za revizijo ali predlog za obnovo postopka, moralo prav tako kot nedovoljeno zavreči.
Zgolj izkazan dvig denarja s tožnikovega računa in trditev, da je ta denar izročil tožencema, še ne predstavljata prepričljivega dokaza o obstoju posojilnega razmerja. Vendar pa celoten dokazni sklop in vse predstavljene okoliščine pritožbeno sodišče utrjujejo v prepričanju, da je med pravdnima strankama obstajal posojilni pogodbeni odnos.
izstop družbenika - vpis spremembe v sodni register
Predlagatelj neutemeljeno navaja, da je potrebno določila družbene pogodbe razlagati v korist izstopajočemu družbeniku, ker naj bi bila premalo jasna. V literaturi je nasprotno stališče, da enostransko izražena volja družbenika ne zadošča za izstop. Glede na načelno trajnost družbenega razmerja v d.o.o., je treba pravico do izstopa ozko tolmačiti, ker gre za izjemo.