ZDR-1 člen 200, 200/4.. ZObr člen 88, 88/1, 100a, 100a/3, 100a/8.. ZJU člen 24, 25, 29.
pokojninsko zavarovanje - plačilo prispevkov - zavrženje tožbe - sodno varstvo - predhoden postopek pri delodajalcu - procesna predpostavka
Ker je tožnik predhodno uveljavljal varstvo pravic pri delodajalcu in zahteval priznanje pravic od delodajalca, kar je bilo kasneje predmet pravdnega postopka, ni bilo pravne podlage za zavrženje tožbe.
izvršba na nepremičnine - razdelitev kupnine od prodane nepremičnine - upnik kot kupec nepremičnine - davek na promet nepremičnin
Res sta na razdelitvenem naroku upnika priglasila terjatev glavnice z zamudnimi obrestmi v skupni višini 119.929,77 EUR, vendar pa navedeno ne predstavlja celotne terjatve, v katero se vračuna znesek 125.000,00 EUR. Iz kupnine se namreč poplača tudi znesek stroškov upnikov 4.821,63 EUR pa tudi znesek davka na promet nepremičnin 1.568,63 EUR. Na račun slednjega zneska je bilo namreč manjše vračilo položene kupnine upnikov kot kupcev, ki nista bila oproščena položitve kupnine, zavezanca za plačilo davka pa sta bila dejansko dolžnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00030690
ZPrCP člen 104, 104/2, 105, 105/2. ZOZP člen 7, 7/3, 7/3-4.
zavarovalna pogodba - zavarovalni pogoji - pravica do regresa iz zavarovalne pogodbe - alkoholiziranost zavarovanca - upravljanje vozila pod vplivom alkohola v času prometne nesreče - koncentracija alkohola v krvi - dokazni standard pretežne verjetnosti
Sodišče prve stopnje ni moglo z zadostno stopnjo prepričanja ali verjetnosti na podlagi dokazov ugotoviti, da je bila zavarovanka tožeče stranke v trenutku prometne nesreče vinjena nad dovoljeno mejo. Vprašanje merilne negotovosti oziroma možnega odmika izmerjene vrednosti odprave, je vprašanje stroke in zato dejansko stanje. Sodišče prve stopnje je pravilno sklepalo na podlagi podanega izvedeniškega mnenja.
ZDR-1 člen 36, 36/1, 84, 84/2, 87, 87/2, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2 114, 114/1, 116, 116/1.. KZ-1 člen 211.. ZDD-1 člen 12.. ZPPreb člen 18, 18/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje goljufije - prevoz na delo in z dela - povrnitev stroškov prevoza - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - starejši delavec - invalidnost
Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da pri ugotovljenem ravnanju niso podani znaki kaznivega dejanja goljufije iz prvega odstavka 211. člena KZ-1. To kaznivo dejanje stori, kdor, zato da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, spravi koga z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto ali ga pusti v zmoti in ga s tem zapelje, da v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti. Tožnik je s tem, ko ni sporočil spremembe bivališča, toženko pustil v zmoti, da se na delo vozi z določenega naslova, kar ni bilo res. Zaradi tega mu je toženka plačevala stroške prevoza na delo in z dela v neznižani višini, s tem ji je nastala škoda, tožnik pa je pridobil protipravno premoženjsko korist. Tožnik je ravnal z obarvanim naklepom, njegovo ravnanje je bilo usmerjeno v pridobitev protipravne premoženjske koristi.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00031203
ZIZ člen 29a, 239, 272. ZVEtL-1 člen 42, 42/1, 43, 43/1.
začasna odredba - ugotovitev lastninske pravice - tožba za ugotovitev lastninske pravice - verjetnost obstoja terjatve - pravna podlaga za pridobitev lastninske pravice - pripadajoče zemljišče k stavbi - obseg pripadajočega zemljišča - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - dejanska uporaba zemljišča - narok v postopku za izdajo začasne odredbe - izvedba naroka - iura novit curia
ZVEtL-1 ne predstavlja samostojne podlage za pridobitev lastninske pravice, temveč le podlago za ugotovitev obsega pripadajočega zemljišča, na katerem so lastniki stavbe po materialnem pravu (na primer po določbah ODZ, ZTLR, ZLNDL ali kakšnega drugega zakona) pridobili in zadržali lastninsko pravico. Pravilna je zato ugotovitev sodišča prve stopnje, da se tožniki ne morejo sklicevati le na dejansko uporabo spornega zemljišča, ki sama po sebi ni (bila) podlaga za pridobitev lastninske pravice.
Sodišče prve stopnje je po obrazloženem pravilno zaključilo, da je toženec poravnal zapustničin dolg in da tožeča stranka ni izkazala, da je zahtevala plačilo navedenega zneska od toženca kot poroka. Po obrazloženem ni utemeljen očitek, da sodišče prve stopnje pri odločitvi ni uporabilo določb OZ (1012. člen in nadaljnji členi) glede poroštva ter posledično iz tega razloga zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje obravnavane zadeve.
Pritožba se lahko vloži zoper sklepe sodišča prve stopnje, zoper sklepe višjega sodišča pa le izjemoma. Sklep višjega sodišča, s katerim to odloči o pritožbi, ni eden od takih.
Stranke postopka lahko (če zakon tako določa) vložijo zoper pravnomočno odločitev sodišča druge stopnje revizijo ali predlog za obnovo postopka. Pri tem iz drugega odstavka 121. člena ZFPPIPP v zvezi s 5. členom istega zakona izhaja, da v stečajnem postopku ni mogoče predlagati obnove postopka niti vložiti revizije. Zato bi sodišče prve stopnje pritožbo, ki jo je z izpodbijanim sklepom zavrglo, tudi če bi jo bilo mogoče šteti za revizijo ali predlog za obnovo postopka, moralo prav tako kot nedovoljeno zavreči.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - STVARNO PRAVO - VODE - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00032982
Uredba o določitvi zunanje meje priobalnega zemljišča Blejskega jezera (2006) člen 1, 2, 2-2, 4, 4/1, 4/2. ZPP člen 154, 154/2, 179, 339, 339/2, 339/2-14. ZV-1 člen 11, 11/3, 15, 15/1, 15/5, 21, 21/8. ZZK-1 člen 64, 64/1, 64/2. OZ člen 350, 438, 438/1. SPZ člen 43, 43/2, 44, 44/1. ZEN člen 8, 8/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 20, 20/2. ZOdvT tarifna številka 3102.
izbrisna tožba - tožba za ugotovitev lastninske pravice - javno dobro - naravno vodno javno dobro - vodno zemljišče - priobalno zemljišče - zaznamba javnega dobra - deklaratorni vpis - prodaja nepremičnine na javni dražbi - predmet izven pravnega prometa - ničnost prodajne pogodbe - priposestvovanje javnega dobra - oblikovanje tožbenega zahtevka na ugotovitev lastninske pravice - ugotovitev lastninske pravice na delu parcele - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - zastaranje terjatve na izstavitev zemljiškoknjižne listine - priposestvovalna doba - odločitev o stroških pravdnega postopka - odvetniški stroški - nagrada za zastopanje na naroku - nagrada za narok v ponovljenem postopku - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - delni uspeh
Za ugotovitev lastninske pravice na delu parcele mora biti tožbeni zahtevek oblikovan tako, da je na njegovi podlagi izdano sodbo mogoče izvesti v zemljiški knjigi. V zahtevku bi zato moralo biti navedeno, na kateri novi parceli (oziroma opredeljenem delu obstoječe parcele) je tožnica pridobila zatrjevano lastninsko pravico, vključno z rezervirano številko parcele.
Čeprav zaznamba javnega dobra v času javne dražbe še ni bila opravljena, to ne izključuje dejstva, da so sporne parcele delno vodna zemljišča in kot takšna javno dobro.
Nagrada za narok vključuje vse naroke, ki so bili opravljeni v posamezni zadevi, vključno z dvema ogledoma z izvedencem v ponovljenem postopku.
ZLNDL člen 2. Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (1958) člen 38, 39. ZVEtL-1 člen 43. ZPP člen 185, 185/1.
lastninjenje družbene lastnine - pripadajoče zemljišče k stavbi - nacionalizacija - denacionalizacija - imetnik pravice uporabe - odvzem iz posesti - stavbno zemljišče v družbeni lasti - sprememba tožbe
Sistem nacionalizacije stavbnih zemljišč je bil takšen, da je na podlagi ZNNZ podržavljeno nezazidano zemljišče ostalo v posesti prejšnjega lastnika vse dotlej, dokler ga ni bil, po odločbi občinskega ljudskega odbora, dolžan izročiti v posest občini ali komu drugemu, da sezida zgradbo ali kakšen drug objekt ali izvede kakšna druga dela (38. člen ZNNZ). Prejšnji lastnik je torej obdržal posest na nezazidanem gradbenem zemljišču, ki je postalo družbena lastnina, vse dokler ni prejel odločbe, da jo mora izročiti, pri čemer je bil sam upravičen do odškodnine; šele tedaj je bilo podržavljeno končano. Prenosljiva in podedljiva pravica brezplačnega uživanja, ki jo je po ZNNZ glede zazidanih in nezazidanih gradbenih zemljiščih obdržal prejšnji lastnik (37. in 39. člen ZNNZ), se je z uveljavitvijo ZSZ preimenovala v pravico uporabe.
disciplinska sankcija - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - fizični obračun - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
ZDR-1 v 87. členu določa, da mora delodajalec v odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obrazložiti dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, kar pomeni, da mora delodajalec v odpovedi dovolj konkretno (vsebinsko in časovno) navesti in obrazložiti le okoliščine (ravnanje delavca), iz katerih je razvidno, kaj je dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, da pa pravne kvalifikacije takega ravnanja ni dolžan navesti, pa tudi če jo, sodišče pri presoji zakonitosti oziroma nezakonitosti odpovedi nanjo ni vezano. Vezano je le na dejanske opredelitve odpovednega razloga in tega delodajalec v sodnem postopku ne more več spreminjati. Kljub opredelitvi kršitve v Pravilniku delodajalca to ne pomeni, da sodišče ne more presoditi o naravi in teži kršitve oziroma ugotavljati, ali gre v okoliščinah konkretnega primera za kršitev, ki je hujša v smislu zakonske opredelitve iz 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ali pa je kršitev lažje narave, tj. kršitev, ki niti ne omogoča izredne odpovedi po navedeni zakonski določbi. Način storitve in vrsta kršitve mora biti takšna, da pomembno vpliva na razmerje med delavcem in delodajalcem.
V konkretnem primeru se tožena stranka (kateri se je stranski intervenient pridružil) zoper izpodbijani sklep ni pritožila, zaradi česar je potrebno domnevati, da z odločitvijo sodišča prve stopnje v I. (odločitev o ustavitvi postopka) in II. (odločitev o stroških, ki jih je toženka dolžna poravnati tožniku) točki izreka, ki ju obe zadevata, soglaša. To pa pomeni, da stranski intervenient s tem, ko se pritožuje zoper I. in II. točko izreka sklepa, deluje v nasprotju s toženo stranko, zaradi česar njegova pritožba v tem delu ni dopustna (četrti odstavek 343. člena ZPP) in jo je bilo potrebno zavreči (352. člen ZPP).
Pritožba je utemeljeno zavržena. ZPP v 333. členu določa, da se zoper sodbo izdano na prvi stopnji smejo stranke pritožiti v 30 dneh od vročitve prepisa sodbe, če ni v tem zakonu določen kakšen drug rok. V predmetni zadevi je sodna odločba VIII Ps 741/2016 z dne 31. 8. 2016 že postala pravnomočna. Zoper pravnomočno sodno odločbo pa niso več dovoljena redna pravna sredstva. Materialno podlago za svojo odločitev je sodišče imelo v prvem odstavku 343. člena ZPP, kjer je določeno, da prepozno, nepopolno ali nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom predsednik senata sodišča prve stopnje brez naroka. Že sodišče prve stopnje je tožniku tudi pravilno pojasnilo, da je pravnomočno sodbo mogoče izpodbijati le z izrednimi pravnimi sredstvi, če so zato izpolnjeni z zakonom določeni pogoji. Osnovni pogoj za vložitev izrednega pravnega sredstva pa je, da tako sredstvo, v zakonsko določenem roku, skladno s tretjim odstavkom 86. člena ZPP lahko vloži le pooblaščenec, ki je odvetnik, razen če ima stranka sama ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP), za kar pa v sporni zadevi ne gre, saj pritožba ni bila vložena po odvetniku, razen tega tožnik tudi ne izkazuje, da bi imel opravljen pravniški državni izpit.
ZVEtL-1 člen 43, 43/1, 43/1-1, 43/1-2, 43/1-3, 44, 44/1. SZ člen 9, 12. SPZ člen 105, 105/3. Zakon o posredovanju v prometu z nepremičninami člen 7. OZ člen 82. URS člen 14.
pripadajoče zemljišče - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - obstoj lastninske pravice na stavbišču - pridobitev lastninske pravice na pripadajočem zemljišču - obseg pripadajočega zemljišča - pravica uporabe - pogodbena volja strank - skupni del stavbe - kršitev načela enakosti - kršitev razpravnega načela
Pritožbeno sodišče v tem, da je zakonodajalec (tako po prejšnjem kot sedaj veljavnem zakonu) kot ločnico pri urejanju razmerij v zvezi s pripadajočimi zemljišči določil datum 1. 1. 2003, to je dan uveljavitve SPZ, ne vidi kršitve načela enakosti po 14. členu Ustave RS. SPZ je namreč, za razliko od prej veljavnega ZTLR, ki je poznal obratno pravilo, dosledno uveljavil načelo superficies solo cedit. SPZ je tudi predpis, ki je etažno lastnino celovito uredil in skupaj z zemljiškoknjižnimi predpisi zagotovil vse mehanizme za varstvo pravic etažnih lastnikov. Tega pa ni mogoče trditi za vsa pred tem nastala razmerja, pri katerih je bila že podlaga pridobljenih pravic pogosto drugačna (zakonska pridobitev pravice uporabe ali lastninske pravice). S posameznimi deli je ob tudi sicer pomanjkljivih in neusklajenih nepremičninskih evidencah tekel zunajknjižni promet, današnja zakonska ureditev pa, saj izhaja iz drugačnih predpostavk, pridobiteljem posameznih delov, ne zagotavlja zadovoljivega varstva. To so zadostni razlogi, da se pri načinu, kako doseči uskladitev dejanskega in pravnega stanja (to je po ZVEtL-1 ali na podlagi obstoječih sistemskih pravil), razlikuje med stavbami, ki so bile zgrajene pred in po 1. 1. 2003.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00030726
SPZ člen 48, 48/2. ZPP člen 313, 313/2, 328, 328/1. SZ-1 člen 112.
izročitev in izpraznitev nepremičnine - izpraznitveni zahtevek - paricijski rok - vlaganja v nepremičnino - nesklepčnost dela tožbenega zahtevka - začasna odredba - zavrnitev predloga za popravo pomote
Bistveno je, da toženka in njene hčerke z odrekom tožnikovega soglasja nimajo več nobene pravne podlage za bivanje v sporni stanovanjski hiši in so jo dolžne izprazniti. Zgolj zatrjevana vlaganja v nepremičnino toženki ne dajejo pravice do bivanja v sporni hiši, saj z njimi v skladu s SPZ ni pridobila solastninske pravice na tožnikovi nepremičnini.
Paricijski rok za izselitev in izpraznitev nepremičnine, ki je določen v sodbi na 15 dni, je prekratek. V obravnavani situaciji gre za položaj, ki je podoben odpovedi najemnega razmerja, kjer SZ-1 v 112. členu določa rok za izselitev, ki ne sme biti krajši kot 60 dni in ne daljši od 90 dni.
ZSPJS člen 22.. Uredba o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (2008) člen 2, 4.
povečan obseg dela - trditveno in dokazno breme - plačilo razlike plače
Dodatek za povečan obseg dela pripada delavcu, če izkaže, da je obseg dela, ki ga je v posameznem mesecu opravil, v okviru svojih delovnih zadolžitev, presegel pričakovane rezultate dela.
Tožnik bi moral za posamezne mesece, za katere vtožuje dodatek, navajati, katera dodatna dela je opravljal oziroma kakšen je bil pričakovan obseg dela po posameznem mesecu in za koliko ga je presegel, da bi se njegovemu zahtevku lahko ugodilo. Jasno bi moral specificirati, katera dela je opravljal v posameznem obdobju, za katera meni, da predstavljajo povečan obseg dela. Dejstvo, da tožnikovo delo ni bilo normirano, tožnika ne razbremeni teh trditev.
ustavitev izvršbe - umik predloga za izvršbo - ugovor dolžnika
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zgolj ustavilo izvršbo, to je neposredna izvršilna dejanja. Ničesar še ni izreklo o ugovoru dolžnika. O tem bo moralo odločiti v nadaljevanju, ker do takrat še ni končan izvršilni postopek. Postopek je končan, ko stranke in drugi udeleženci ne morejo več opravljati procesnih dejanj, medtem ko se z ustavitvijo izvršbe označuje (ne)uspešen konec oprave izvršbe.
davčna izvršba na premičnine - pretrganje zastaranja - ugovor zoper sklep o zavarovanju - zastaranje davčne terjatve - absolutno zastaranje davčne obveznosti - zamudne obresti od odmerjene davčne obveznosti
Zmotno je pravno naziranje, da sklep o davčni izvršbi na premičnine ni pretrgal zastaranja, ker gre za spremembo predmeta izvršbe. Zakonsko določilo, da zastaranje povzroči vsako uradno dejanje davčnega organa z namenom davčne izvršbe, je jasno in nedvoumno, izdaja in vročitev sklepa o davčni izvršbi dolžniku pa brez dvoma aktivnost davčnega organa z namenom davčne izvršbe, kakor tudi sama vročitev sklepa o davčni izvršbi dolžniku predstavlja obveščenost dolžnika o tej aktivnosti.
pravosodni policist - večja izpostavljenost - intervencija - dejavnost s povečano nevarnostjo - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost delodajalca
Vsako delo pravosodnih policistov (tudi če gre za intervencijo) samo po sebi ni nevarno. Že ob sami intervenciji so sicer pravosodni policisti izpostavljeni določenemu tveganju (za nastanek škode), vendar to glede na njihovo posebno izurjenost ni neobičajno. Lahko pa delo postane nevarno v določenih posebnih okoliščinah, zaradi katerih je sicer za pravosodnega policista običajno tvegana dejavnost postane nevarna.
nagrada in stroški pooblaščenca - nagrada za posvet s stranko - nagrada za pregled spisa - avtentična razlaga predpisa - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve
Priznanje nagrade za posvet in pregled spisa je možno samo v primeru, če gre za samostojno storitev, torej, ko je pooblaščenec pooblaščen samo za določeno dejanje.
Pritožbeno izpostavljena avtentična razlaga zbornice, ″da je posvet samostojna storitev v vseh primerih, ko je potreben za opravo posameznih odvetniških storitev, pa ni izrecno zajet v drugih tarifnih številkah posebnega dela OT″, daje 39 Tarifni številki Odvetniške tarife vsebino, ki je ob njeni uveljavitvi ni imela.
odstop terjatve (cesija) - gradbena pogodba - začasne situacije - pobotanje - asignacija - nova dejstva in dokazi - novote v pritožbenem postopku - dovoljene pritožbene novote - novi dokazi
Sodišče lahko pri sojenju upošteva le tista dejstva, ki so obstajala v času sojenja, torej ob koncu glavne obravnave. Drugače pa je z dokazi. Ker se pravnomočnost na njih ne nanaša, je vseeno, kdaj so nastali - bistveno je, da se z njimi dokazujejo dejstva, ki bi jih zajemale objektivne in časovne meje pravnomočnosti. Ko gre za dokazne novote, so objektivno novi dokazi, torej taki, ki so nastali po koncu glavne obravnave, brez nadaljnjega dovoljeni, ker je očitno, da jih pritožnik ni mogel predložiti do konca glavne obravnave.