gospodarski spor - civilni spor - pravila postopka v gospodarskih sporih - subjektivni kriterij za gospodarski spor - objektivni kriterij za določitev gospodarskega spora - družba za vzajemno zavarovanje - odškodninska odgovornost članov uprave - trajanje mandata - zavrženje revizije kot nedovoljene - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe
Za presojo uporabe pravila iz 1. točke prvega odstavka 482. člena ZPP je odločilno, kakšen je bil položaj prvo tožene stranke v času storitve očitanih škodnih dejanj oziroma, da je bila prvo tožena stranka član uprave pri tožeči stranki v tem času in ne, da je imela položaj člana uprave tudi v času vložitve tožbe oziroma še manj, v času trajanja sodnega postopka.
OZ člen 18, 20, 20/3, 131, 190, 190/3, 191, 198. SPZ člen 48. ZPP člen 7, 8, 154, 154/2, 180, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 360, 360/1.
neupravičena obogatitev - povrnitev vlaganj v tujo nepremičnino - povečanje vrednosti nepremičnine - pogajanja za sklenitev pogodbe - krivda za nesklenitev pogodbe - dokazna ocena - izvedensko mnenje - odškodninski zahtevek - nedopustno ravnanje - pobotni ugovor - plačilo uporabnine - višina uporabnine - očitek pristranskosti pristojnega sodišča - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - delni uspeh strank - odločitev o stroških postopka
V pričakovanju sklenitve pogodbe o dosmrtnem preživljanju sta tožnika s toženko v njeno nepremičnino vložila svoja sredstva, rezultatov svojih vlaganj pa, ker pogodba s toženko ni bila sklenjena, ne moreta uživati in od njih nimata nobene koristi. Povračilu vlaganj bi se toženka lahko izognila, če bi dokazala pravni temelj zanje (prvi odstavek 190. člena OZ), ali da je tožnikoma bodisi prepovedala vlaganja bodisi z njima sklenila dogovor, da do povrnitve vlaganj nista upravičena (191. člen OZ).
Tožnika sta bila na račun toženke obogatena le za uporabo takega stanovanja, kot ga je financirala ona, ne pa za uporabo s svojimi vlaganji izboljšanega stanovanja. Uporaba tega, kar sta sama financirala, ne predstavlja okoriščanja na račun toženke.
Nadomestitev koristi od uporabe nepremičnine je ob pravilni uporabi določb 198. in 190. člena OZ mogoče zahtevati le od takrat, ko je uporaba izrecno prepovedana. Soglasje, tudi če je izraženo le s konkludentnimi dejanji, predstavlja pravno podlago za uporabo tuje stvari.
pokojninska doba brez dokupa - starostna pokojnina - prostovoljna vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Z novelo ZPIZ-2E je bila 23. točka 7. člena zakona dopolnjena tako, da se za besedilom "pokojninsko in invalidsko zavarovanje" doda besedilo "obdobje prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje do 31. 12. 2012, ko so bili prispevki dejansko plačani." Glede na tako spremembo se čas prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje do 31. 12. 2012 šteje kot pokojninska doba brez dokupa.
Starostna pokojnina se v primeru, kot je tožnikov, lahko prizna in odmeri v višjem znesku od začetka uporabe novele (ZPIZ-2E dalje), torej od 1. 1. 2018. Že omenjena novela ne daje nobene pravne podlage za priznanje starostne pokojnine za čas od 1. 12. 2014 do 31. 12. 2017, kot je to uveljavljal tožnik s tožbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00030501
ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2, 515, 515/6. ZPP člen 212, 214, 214/2, 285.
poslovna odškodninska odgovornost - predpostavke poslovne odškodninske odgovornosti - odškodninska odgovornost člana organa vodenja in nadzora - trditveno in dokazno breme - obstoj škode - višina škode - materialno procesno vodstvo
Člani organa vodenja ali nadzora morajo pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika in varovati poslovno skrivnost družbe (prvi odstavek 263. člena ZGD-1). Člani organa vodenja ali nadzora solidarno odgovarjajo družbi za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih nalog, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti (drugi odstavek 263. člena ZGD-1). Trditveno in dokazno breme glede prvih (splošnih) treh predpostavk odškodninske odgovornosti (protipravnost, škoda in vzročna zveza med protipravnim ravnanjem in škodo) je torej na tožeči stranki, krivda na strani povzročitelja škode pa se v primeru subjektivne odškodninske odgovornosti (kakršen je tudi zadevni primer) domneva. Tožena stranka mora zatrjevati in dokazati, da je ravnala v skladu z dolžno skrbnostjo, ali da je nekrivdno ni upoštevala, ali da bi do škode prišlo tudi v primeru ravnanja z dolžno skrbnostjo. V ta okvir sodi tudi dokazovanje trditev, da je ravnala v okviru praviloma širokega polja podjetniške presoje, se pravi, da je smela razumno domnevati, da je odločitev, sprejeta na podlagi ustreznih informacij, v dobro družbe. Navedeno predpostavlja, da je zbrala vse razpoložljive informacije pravnega in dejanskega značaja, da je na tej podlagi skrbno ocenila prednosti in slabosti možnih odločitev in da je upoštevala razpoznana tveganja.
Ker med strankama ni sporno, da je bilo v relevantnem obdobju za opravljanje računovodskih storitev kot tudi za odvajanje prispevkov in davkov zadolženo računovodsko podjetje tožeče stranke in ker odškodninska odgovornost poslovodje gospodarske družbe ni objektivna odškodninska odgovornost, pri kateri mora tožeča stranka zatrjevati in dokazovati zgolj škodni dogodek in škodo, bi morala tožeča stranka podati ustrezne trditve glede protipravnega ravnanja tožene stranke (npr. nezadostna skrbnost pri izbiri računovodskega podjetja, opustitev nadzora nad opravljenimi storitvami računovodskega podjetja ipd.). Ker takšnih navedb ni podala, pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da je tožničin zahtevek tudi v tem delu neutemeljen.
pritožba dolžnika zoper sklep o začetku stečajnega postopka - prisilna poravnava - učinek za terjatve ločitvenih upnikov - predhodni stečajni postopek - načrt finančnega prestrukturiranja - domneva insolventnosti - trajnejša nelikvidnost - aktivna legitimacija upnika za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka - zamuda s plačilom obveznosti do ločitvenih upnikov - zapadlost terjatve - jezikovna razlaga zakonskih določb - namenska razlaga zakonske določbe - prepozna zahteva za izločitev sodnika - pristranskost sodnika - zloraba pravic - zavlačevanje postopka - dokaz v informativne namene
Pri razlagi domneve insolventnosti in s tem povezane aktivne legitimacije upnika je treba izhajati iz jezikovne razlage ZFPPIPP in iz namena prisilne poravnave. To pomeni, da mora dolžnik kot predlagatelj prisilne poravnave v načrtu finančnega prestrukturiranja predvideti takšne ukrepe, ki bodo ob njihovem izvajanju zagotovili, da s potrditvijo prisilne poravnave dolžnik znova postane kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben, torej sposoben poravnavati vse svoje obveznosti iz prisilne poravnave, ki zapadejo (145. člen ZFPPIPP).
ZZZDR člen 132. ZPP člen 226, 226/2, 337, 337/1, 355, 355/1, 408, 408/1, 414.
spori iz razmerja med starši in otroki - preživnina za otroka - sprememba višine preživnine - znižanje preživnine - zvišanje preživnine - spremenjene okoliščine - višina dohodkov - pridobitne možnosti preživninskih zavezancev - porazdelitev preživninskega bremena - spremenjene razmere na strani preživninskih zavezancev - minimalna plača - nova dejstva in novi dokazi - izvajanje dokazov po uradni dolžnosti - varstvo koristi otroka - trditvena in dokazna podlaga - razveljavitev sodbe - dopolnitev dokaznega postopka - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - prevod listine
Sodišče mora zaradi varstva koristi otroka tudi po uradni dolžnosti ugotoviti odločilna dejstva in izvesti dokaze, na podlagi katerih ugotovi materialne zmožnosti zavezancev, ki so podlaga za oceno mesečnih preživninskih potreb otroka in hkrati podlaga za porazdelitev preživninskega bremena med (oba) zavezanca. To pa ne pomeni, da bo sodišče prve stopnje v novem sojenju moralo brez ustreznih dokazov, ki jih morajo predlagati pravdne stranke, ugotavljati dejstva, ki so izven okvira sodnikovih spoznavnih možnosti. Pritožbene trditve tožnika in toženke, da so prihodki zakonite zastopnice oziroma prihodki tožnika višji, kot so bili zatrjevani in jih izkazujejo listine ter kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, terjajo od vsake stranke, da v novem sojenju določno navede dejstva in ta dejstva podkrepi z relevantnimi dokazi.
določitev vrednosti spornega predmeta v tožbi - določitev vrednosti spornega predmeta s strani sodišča - korekcija vrednosti spornega predmeta - korekturna dolžnost sodišča - stvarna pristojnost
Pritožbeno razlogovanje, da bi se moralo sodišče po uradni dolžnosti prepričati o pravi vrednosti in najprej s sklepom določiti vrednost spora, je zmotno. Takšno postopanje pride v poštev le v primerih, če tožeča stranka navede očitno previsoko ali prenizko vrednost ali če navede le skupno vrednost spornega predmeta, čeprav uveljavlja s tožbo zoper isto toženo stranko več zahtevkov.
Tožnica je v tožbi sama navedla sporno vrednost glede izpodbijanja darilne pogodbe, pri tem pa tožbena naracija sama po sebi ni vzbudila dvoma v oceno vrednosti. Nikakor pa ni dolžnost sodišča, da v vsakem primeru – čeprav trditvena podlaga ne vzbuja dvoma v pravilnost navedene vrednosti spornega predmeta – na portalu GURS preverja vrednost.
razmerja med starši in otroki - dolžnost preživljanja - preživljanje otroka - določitev preživnine za mladoletnega otroka - potrebe upravičenca in možnosti zavezanca - materialne zmožnosti zavezanca - spremenjene okoliščine - znižanje preživnine - kreditna obveznost - odplačevanje kredita
Spremenjene okoliščine morajo biti bistvene oziroma na strani preživninskih zavezancev ali preživninskih upravičencev posebej kvalificirane kot takšne, ki odločilno vplivajo na materialne zmožnosti preživninskih zavezancev ali na obseg preživninski potreb preživninskih upravičencev. V prvi fazi sodišče ugotavlja, ali je prišlo do spremenjenih okoliščin, ki so bistvene, kot jih navaja tožeča stranka, če teh ne ugotovi, tožbeni zahtevek zavrne.
Kreditna obveznost tožnika v zvezi s stanovanjskim kreditom se je povečala, ker je tožnik izplačal zakoniti zastopnici vrednost njenega solastniškega deleža na stanovanju in s tem postal izključni lastnik stanovanja. Že iz teh razlogov kreditne obveznosti ni moč upoštevati pri zmanjšanju tožnikove preživninske obveznosti, s tem, da tudi sodna praksa kreditne obveznosti preživninskega zavezanca ne upošteva pri presoji njegovih preživninskih zmožnosti.
URS člen 20. ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3. ZKP člen 207, 207/2.
hišni pripor - ponovitvena nevarnost sklep o podaljšanju pripora - kršitev pravice do izjave
V čem je bila z napačno navedbo točke obtožnice kršena še obdolženčeva pravica do zagovora in izjave, po pritožbeni obrazložitvi ni znano in še manj v delu, ko pravice po Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic, ki bi naj bile v nadaljevanju obrazložitve prav tako kršene, niso niti navedene. Ker je pritožbeno sodišče zaradi ozko predpisanih meja preizkusa pri pritožbah zoper sklepe po 402. členu ZKP skoraj v celoti odvisno od navedb strank, se do tako pomanjkljivih zatrjevanj v nobenem smislu ni moglo opredeliti.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00030946
OZ člen 179, 179/1. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/2, 358.
stroški pravdnega postopka - izredna brezplačna pravna pomoč - povrnitev stroškov odvetniškega zastopanja - plačilo v dobro proračuna rs - kriterij sorazmerne povrnitve stroškov - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - sporna višina odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - lahka telesna poškodba - udarec s palico - podobni primeri
Ob predpostavki, da bi imela toženka ves čas postopka brezplačno pravno pomoč, bi bil utemeljen zaključek sodišča, da mora tožnica vse sorazmerno uspehu toženke nastale stroške za njeno zastopanje povrniti v korist proračuna Republike Slovenije. Ker pa je bila toženki dodeljena izredna brezplačna pravna pomoč od vključno 10. 4. 2019 dalje, je tožnica dolžna v korist proračuna povrniti sorazmerne stroške zastopanja toženke, ki so ji nastali od 10. 4. 2019 do zaključka glavne obravnave, preostali sorazmerni del stroškov, ki se nanaša na zastopanje toženke (po odvetniku) pred tem, pa povrniti neposredno toženki.
postopek zaradi insolventnosti - elektronsko poslovanje - elektronsko vročanje - vlaganje vlog v elektronski obliki - vloga poslana po pošti - ustavnost zakonske ureditve
Za pooblaščence je v 123.a členu ZFPPIPP izrecno predpisano elektronsko poslovanje.
stvarna pristojnost - krajevna pristojnost - ugovor stvarne pristojnosti - ugovor krajevne pristojnosti - vrednost spornega predmeta - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - višina upnikove terjatve - vrednost nepremičnine
Konkretna pravda ne teče o lastništvu nepremičnine 0001, ampak se s tožbenim zahtevkom zasleduje tožničin interes, da se prepreči izvedba izvršilnega postopka na tožničinem solastninskem deležu na tej nepremičnini, zaradi izterjave toženkine terjatve v določeni višini. Vrednost spornega predmeta v takšni pravdi je zato opredeljena z višino upnikove terjatve v izvršbi (vrednost glavnega zahtevka). Ekonomski pomen te pravde se navezuje na višino upnikove (toženkine) terjatve, ki jo toženka želi izterjati v izvršbi. Izvršba se dovoli in opravi le v obsegu, ki je potreben za poplačilo terjatve (3. člen ZIZ).
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00031203
ZIZ člen 29a, 239, 272. ZVEtL-1 člen 42, 42/1, 43, 43/1.
začasna odredba - ugotovitev lastninske pravice - tožba za ugotovitev lastninske pravice - verjetnost obstoja terjatve - pravna podlaga za pridobitev lastninske pravice - pripadajoče zemljišče k stavbi - obseg pripadajočega zemljišča - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - dejanska uporaba zemljišča - narok v postopku za izdajo začasne odredbe - izvedba naroka - iura novit curia
ZVEtL-1 ne predstavlja samostojne podlage za pridobitev lastninske pravice, temveč le podlago za ugotovitev obsega pripadajočega zemljišča, na katerem so lastniki stavbe po materialnem pravu (na primer po določbah ODZ, ZTLR, ZLNDL ali kakšnega drugega zakona) pridobili in zadržali lastninsko pravico. Pravilna je zato ugotovitev sodišča prve stopnje, da se tožniki ne morejo sklicevati le na dejansko uporabo spornega zemljišča, ki sama po sebi ni (bila) podlaga za pridobitev lastninske pravice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00030318
ZOPNI člen 6, 21, 26, 28, 28/2, 34, 54. ZIZ člen 15, 272. ZMZPP člen 49, 49/1. ZPP člen 7, 212.
začasen odvzem premoženja nezakonitega izvora - prenos premoženja - ožje povezana oseba - kataloško kaznivo dejanje - finančna preiskava - začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve - izpodbojna zakonska domneva - trditveno in dokazno breme - pomanjkljiva trditvena podlaga - zavrnitev dokaznih predlogov - pristojnost slovenskega sodišča - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - spor z mednarodnim elementom - premoženje v tujini - dolžnik s sedežem v drugi državi članici eu - uporaba ZMZPP - uredba Bruselj I
Začasno zavarovanje je odrejeno zoper drugo toženko kot ožje povezano osebo s prvim tožencem, ker so podani razlogi za sum, da je bilo finančno premoženje nezakonitega izvora (ki je spremenilo obliko iz denarja v plovilo) preneseno na to osebo brez ustreznega nadomestila. Stališče, da ZOPNI ureja le primer prenosa, če bi prvi toženec vložil plovilo kot osnovni vložek v družbo, ne pa če ga plača brez prejema ustreznega nadomestila od družbe, je materialnopravno zmotno.
Sodišče prve stopnje je obravnavani spor pravilno obravnavalo kot spor z mednarodnim elementom, pritožbeno sodišče pa v celoti pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, ki jih pritožnica s pritožbo ni uspela izpodbiti, da v primeru tožbe in začasne odredbe na podlagi določb ZOPNI, Uredba Bruselj I ne nadomešča slovenskih nacionalnih pravil mednarodnega zasebnega prava, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru pristojno za odločanje (prvi odstavek 49. člena ZMZPP).
Tožnik je imel od svoje bivše žene pravico zahtevati, da se sporazumeta o tem, kdo od njiju bo še naprej imel stanovanjsko pravico. Če bi jo pridobil tožnik, kar bi bilo logično, glede na to, da se je njegova bivša žena iz stanovanja izselila, bi imel skladno z določili SZ ob prehodu družbene lastnine v zasebno lastnino pravico do odkupa stanovanja. Če bi stanovanjsko pravico obdržala njegova bivša žena, bi mu morala zagotoviti primerne bivalne prostore. Tožnik bi v vsakem primeru imel rešeno stanovanjsko vprašanje zase in za svojo družino. V postopku ni bilo sporno, da tožnik zahteve v nepravdnem postopku ni podal. Tako je prišlo do stanja, da je bila stanovanjska pravica izgubljena za oba, za tožnikovo bivšo ženo zaradi tega, ker je stanovanje trajno prenehala uporabljati, tožnik pa jo je izgubil iz razloga, ker se ni poslužil varstva iz 17. člena ZSR. Ni utemeljena pritožbena navedba, da je stanovanjska pravica od bivše žene na tožnika prešla ex lege že zaradi tega, ker je imel status razvezanega zakonca. Določila ZSR takšne podlage ne dajejo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00030943
ZPP člen 8, 77, 254. OZ člen 15, 86.
sporazum - obstoj obveznosti - pripoznava dolga - notarski zapis - sklenitev notarskega zapisa - izjava volje - poslovna sposobnost - sposobnost razsojanja - nerazsodnost - ničnost - izvedensko mnenje - izvedenec psihiatrične stroke - izvedena priča - dokazna ocena - dokazovanje z izvedencem - razlogi za postavitev novega izvedenca
Dejstvo, da je (bilo) tožnikovo stanje v obdobju podpisovanja spornih sporazumov mogoče opredeliti kot depresijo, še ne pomeni nesposobnosti za razumevanje njegovih dejanj oziroma konkretno za sklepanje pravnih poslov. Tožnikovo ravnanje je sicer mogoče označiti kot lahkomiselno in neodgovorno, a je bilo še vedno zavestno in voljno oziroma hoteno. Čeprav se očitno širših posledic podpisa sporazuma o ugotovitvi obstoja in plačilu obveznosti ni zavedal ali pa se jih lahkomiselno ni hotel zavedati, ni moč govoriti o njegovi nerazsodnosti, kar posledično pomeni, da zahtevek na ugotovitev ničnosti spornih sporazumov ni utemeljen.
nagrada in stroški pooblaščenca - nagrada za posvet s stranko - nagrada za pregled spisa - avtentična razlaga predpisa - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve
Priznanje nagrade za posvet in pregled spisa je možno samo v primeru, če gre za samostojno storitev, torej, ko je pooblaščenec pooblaščen samo za določeno dejanje.
Pritožbeno izpostavljena avtentična razlaga zbornice, ″da je posvet samostojna storitev v vseh primerih, ko je potreben za opravo posameznih odvetniških storitev, pa ni izrecno zajet v drugih tarifnih številkah posebnega dela OT″, daje 39 Tarifni številki Odvetniške tarife vsebino, ki je ob njeni uveljavitvi ni imela.
izstop družbenika - vpis spremembe v sodni register
Predlagatelj neutemeljeno navaja, da je potrebno določila družbene pogodbe razlagati v korist izstopajočemu družbeniku, ker naj bi bila premalo jasna. V literaturi je nasprotno stališče, da enostransko izražena volja družbenika ne zadošča za izstop. Glede na načelno trajnost družbenega razmerja v d.o.o., je treba pravico do izstopa ozko tolmačiti, ker gre za izjemo.
odgovornost za stvarne napake - pravočasno grajanje stvarnih napak - očitne stvarne napake - vedenje za napako - refleksna škoda - opredelitev do odločilnih dejstev
Sodišče prve stopnje je posredno odgovorilo tudi na trditev tožeče stranke, da je tožena stranka za obstoj napake vedela oziroma da ji le-ta ni mogla biti neznana. To trditev je tožeča stranka utemeljevala z navedbami, da sta bili obe napaki navzven povsem jasno in takoj prepoznavni in da je tožena stranka očitno uporabila več različnih fontov za graviranje številk, zato bi že pred odpremo vratc morala vedeti za opisane napake oziroma ji le-te v nobenem primeru niso mogle ostati neznane. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi povzelo trditev tožene stranke, da je "gravuro za toženo stranko delal podizvajalec in da tožena stranka ni pregledovala posameznih vratic". Tem trditvam tožeča stranka ni nasprotovala oziroma ni dopolnila svojih trditev o tem, zakaj kljub temu meni, da je tožena stranka za napake vedela oziroma bi morala vedeti. Zgolj dejstvo, da je napaka očitna, še ne zadostuje za zaključek, da je izvajalec zanjo vedel. Že navedeno stališče prvostopnega sodišča, ki mu pritožba ne nasprotuje, da je bilo opisane napake najlažje ugotoviti pri sestavljanju sefov v sete oziroma pri montaži vrat v sefe v setu (saj se je razlika v gravuri in eloksaciji gotovo najlažje opazila ob sestavljanju seta z večjim številom vrat ali celo ob sestavljanju setov) pa tudi ne podpira tožničine trditve, da je tožena stranka za napake vedela oz. bi morala vedeti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00031729
OZ člen 635, 635/1, 635/2, 640. ZPP člen 212, 214, 214/2.
podjemna pogodba - plačilo za izvedeno delo - ključ v roke - znižanje plačila - jamčevalni zahtevek - povračilo škode - napačna uporaba materialnega prava - manjvrednost izvedenih del - sanacija napak - jezikovna razlaga - teleološka razlaga - sodni izvedenec - metoda izračuna - trditveno in dokazno breme stranke
Sodna praksa je že zavzela omejujoče stališče, da znižanje plačila (nikoli) ni dopustno opredeliti z vsoto stroškov, ki so potrebni za odpravo napake, ampak je kriterij znižanja plačila sorazmerje (ne razlika) vrednosti izvršenega dela ob sklenitvi pogodbe brez napake in vrednostjo, ki bi jo tedaj imelo izvršeno delo z napako. Zahtevek za znižanje plačila in zahtevek za povračilo stroškov odprave napake sta dva različna jamčevalna zahtevka, med katerima izbira naročnik in se medsebojno izključujeta.
Znižanje plačila za vsoto stroškov, potrebnih za odpravo napak izključuje že jezikovna razlaga 640. člena OZ, ki povsem jasno kot merilo znižanja določa razmerje dveh vrednosti. To izključuje tudi teleološka razlaga. Če se naročnik odloči stvar obdržati in tudi ne zahteva odprave napak, je zaradi načela enake vrednosti dajatev upravičen zahtevati znižanje plačila.
Tožena stranka je gradila svoj ugovor znižanja plačila na napačni uporabi materialnega prava in zato ni podala ustreznih in pravočasnih trditev za utemeljenost svojega ugovora. Tožena stranka je namreč svoj ugovor znižanja plačila napačno utemeljevala na stroških sanacije napak.