ZZZDR člen 132. ZPP člen 226, 226/2, 337, 337/1, 355, 355/1, 408, 408/1, 414.
spori iz razmerja med starši in otroki - preživnina za otroka - sprememba višine preživnine - znižanje preživnine - zvišanje preživnine - spremenjene okoliščine - višina dohodkov - pridobitne možnosti preživninskih zavezancev - porazdelitev preživninskega bremena - spremenjene razmere na strani preživninskih zavezancev - minimalna plača - nova dejstva in novi dokazi - izvajanje dokazov po uradni dolžnosti - varstvo koristi otroka - trditvena in dokazna podlaga - razveljavitev sodbe - dopolnitev dokaznega postopka - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - prevod listine
Sodišče mora zaradi varstva koristi otroka tudi po uradni dolžnosti ugotoviti odločilna dejstva in izvesti dokaze, na podlagi katerih ugotovi materialne zmožnosti zavezancev, ki so podlaga za oceno mesečnih preživninskih potreb otroka in hkrati podlaga za porazdelitev preživninskega bremena med (oba) zavezanca. To pa ne pomeni, da bo sodišče prve stopnje v novem sojenju moralo brez ustreznih dokazov, ki jih morajo predlagati pravdne stranke, ugotavljati dejstva, ki so izven okvira sodnikovih spoznavnih možnosti. Pritožbene trditve tožnika in toženke, da so prihodki zakonite zastopnice oziroma prihodki tožnika višji, kot so bili zatrjevani in jih izkazujejo listine ter kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, terjajo od vsake stranke, da v novem sojenju določno navede dejstva in ta dejstva podkrepi z relevantnimi dokazi.
ZUJIK člen 83, 85, 85/1, 85/2, 85/3, 85/5, 86.. Uredba o samozaposlenih v kulturi (2010) člen 12.
samozaposleni v kulturi - dohodkovni cenzus - plačilo prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna - samozaposleni
Pravico do plačila prispevkov za socialno varnost določa 83. člen ZUJIK. Po navedeni določbi lahko samozaposleni zaprosijo za plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, starševsko varstvo in zaposlovanje od najnižje zavarovalne osnove za samozaposlene za socialno in zdravstveno zavarovanje iz državnega proračuna, če njihovo delo pomeni izjemen kulturni prispevek v zadnjih petih letih, ali gre za poklice ali dejavnosti, ki jih je potrebno zaradi kadrovskih potreb v kulturi posebej podpirati (deficitarni poklic), če delo v zadnjih petih letih pomeni prispevek v razvoju področja, ki ga poklic zajema. Poleg pogojev iz 83. člena ZUJIK, zakon določa še dohodkovni cenzus za plačilo prispevkov iz sredstev državnega proračuna.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00034595
OZ člen 41, 41/1, 41/2, 41/3, 86, 94, 192. ZZZDR člen 108, 111, 112, 211, 213.
uveljavljanje ničnosti pogodbe - ničnost izročilne pogodbe - razlogi za ničnost - zmotna uporaba materialnega prava - omejeno poslovno sposobna oseba - starejši mladoletnik - poslovno nesposobna oseba - oseba, mlajša od 15 let - sklenitev pravnega posla - pravna narava pogodbe - veljavnost pravnega posla - izpodbojnost pravnega posla - kdaj je pogodba izpodbojna - razveljavitev pogodbe - odobritev skrbnika - zakoniti zastopnik - izpodbojni upravičenec - pogodba poslovno nesposobne osebe - kršitev pravil - kršitev zakonskih dolžnosti - sankcije v primeru kršitev - oškodovanje upnika - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - paulijanska tožba (actio pauliana) - ničnost pogodbe - ničnost kot skrajna sankcija
Izročilna pogodba za nepremičnine, ki jo je tretja toženka (leta 2005) sklenila kot omejeno poslovno sposobna (starejša od 15 let), sicer brez potrebnega dovoljenja staršev in sodelovanja skrbnika, je izpodbojna in ni nična.
Pravico zahtevati razveljavitev takšne pogodbe ima samo mladoletna oseba oziroma v njenem imenu zakoniti zastopnik. Nična ali neobstoječa je tista pogodba, ki jo sklene poslovna popolnoma nesposobna oseba, torej mladoletnik pred dopolnjenim 15 letom starosti, medtem ko je pogodba, ki jo brez odobritve zakonitega zastopnika sklene poslovno omejeno sposobna oseba (mladoletnik po 15 letu starosti) le izpodbojna.
Posel, ki ga sklene omejeno poslovno sposoben mladoletnik (starejši od 15 let) ni v nasprotju s 108. kot tudi ne s 111. členom ZZZDR, saj na podlagi omenjene izročilne pogodbe ni prišlo do osvojitve ali obremenitve premoženja tretje toženke; ravno nasprotno je toženka pridobila premoženje (nepremičnino), četudi obremenjeno s stvarno služnostjo stanovanja in obligacijsko obveznostjo preživljanja dveh oseb. Prav tako navedena pogodba ni v nasprotju s 123. členom ZZZDR, saj se z njo ni spreminjalo obveznosti, ki sta jo imela prva dva toženca do tretje toženke, kot to želi prikazati pritožnik, temveč se je le določila obveznost toženke, da je dolžna prvima dvema tožencema v primeru bolezni, onemoglosti zagotoviti preživljanje v naravi ali v denarju. Zakon ne prepoveduje, da ne bi mogel in smel tudi mladoletni otrok, če je tega zmožen (npr. če ima premoženje, če je zaposlen, pa tudi z običajnimi dnevnimi opravili) pomagati oziroma preživljati svojih staršev, če bi slednji to potrebovali.
Sodna praksa v nekaterih primerih dopušča ničnostno sankcijo tudi v primeru, ko je bila pogodba sklenjena z namenom oškodovanja upnikov, torej v primeru, ko bi sicer prišla v poštev paulijanska tožba, vendar je poudarjeno, da je tako pravno varstvo možno le v primeru, ko je bil sporni pravni posel sklenjen izključno z namenom, da se oškoduje upnika oziroma tretje osebe. Drugače povedano, ko stranki spornega pravnega posla sploh ne bi sklenili, če ne bi želeli prav oškodovati upnikov.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče ustrezno in celovito ocenilo okoliščine, ki bi utegnile kazati na tak namen tožencev. Izključnega ali neizključnega namena oškodovanja upnikov s sklenitvijo določene pogodbe praviloma ni mogoče dokazati neposredno (saj domnevni škodljivci o tem ne bodo želeli izpovedati, prav tako o tem praviloma ni nobenih pisnih dokazov), zato je sklepanje o takih okoliščinah v pravdnem postopku skoraj brez izjeme posredno, indično. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je to indično sklepanje sodišče prve stopnje opravilo korektno in ustrezno ocenilo oziroma ovrednotilo vse izpostavljene okoliščine, ki tudi po oceni pritožbenega sodišča res ne kažejo na to, da bi toženci sporno izročilno pogodbo sklenili z izključnim namenom oškodovanja tožnika.
gospodarski spor - civilni spor - pravila postopka v gospodarskih sporih - subjektivni kriterij za gospodarski spor - objektivni kriterij za določitev gospodarskega spora - družba za vzajemno zavarovanje - odškodninska odgovornost članov uprave - trajanje mandata - zavrženje revizije kot nedovoljene - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe
Za presojo uporabe pravila iz 1. točke prvega odstavka 482. člena ZPP je odločilno, kakšen je bil položaj prvo tožene stranke v času storitve očitanih škodnih dejanj oziroma, da je bila prvo tožena stranka član uprave pri tožeči stranki v tem času in ne, da je imela položaj člana uprave tudi v času vložitve tožbe oziroma še manj, v času trajanja sodnega postopka.
motenje posesti - rok za vložitev tožbe - zamuda roka za vložitev tožbe - zavrženje tožbe - zavrnitev tožbenega zahtevka - parkirna mesta - dokazna ocena
Po večinskih stališčih teorije in v sodni praksi je posledica zaključka, da je tožba vložena po izteku roka iz 32. člena SPZ, sicer zavrženje tožbe in ne zavrnitev tožbenega zahtevka. Vendar glede na naravo roka iz 32. člena SPZ zavrženje ni odločitev, ki bi bila bolj v korist tožnicama.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00034261
OZ člen 417, 417/1, 419, 419/1, 419/2, 963, 963/1. ZPotK-1 člen 20, 20/5.
pogodba o izrednem limitu - izvirnost podpisa - pravilnost vročitve - obveznost obveščanja - veljavnost zavarovalne pogodbe - prehod zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na zavarovalnico (subrogacija) - zakonita subrogacija - cesijska pogodba - prehod terjatve na novega upnika - obvestitev dolžnika
Položaj odgovorne osebe, ki je povzročila škodo, ne sme biti odvisen od tega, ali je oškodovanec sklenil zavarovalno pogodbo ali ne, to je zanj res inter alios acta. Zato je v zavarovalnem pravu uveljavljena (zakonita) subrogacija. Zavarovalnica z izplačilom zavarovalnine vstopi v pravice svojega zavarovanca proti odgovorni osebi (povzročitelju škode).
izključitveni razlog - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga
V obravnavani zadevi gre za zakonski dejanski stan iz 63. člena ZUTD, po katerem pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost ne more uveljaviti zavarovanec, ki je postal brezposeln po svoji krivdi ali volji. S 3. alinejo 2. odstavka 63. člena ZUTD je med izključitveni razlog uvrščeno tudi prenehanje pogodbe o zaposlitvi zaradi redne odpovedi iz krivdnega razloga. V konkretnem primeru je podan naveden zakonski dejanski stan, zato sta izpodbijani zavrnilni upravni odločbi pravilni in zakoniti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kraj opravljanja dela
Tožnik je imel v 4. členu pogodbe o zaposlitvi dogovorjeno, da se kot kraj opravljanja dela štejejo vse organizacijske enote delodajalca na območju Republike Slovenije, do katerih skupna pot na delo in z dela od prebivališča delavca z razpoložljivimi prevoznimi sredstvi ne traja dlje kot tri ure (prvi odstavek); da bo delavec delo opravljal praviloma v eni organizacijski enoti (drugi odstavek) in da lahko delodajalec delavca kadarkoli v času veljavnosti te pogodbe napoti na delo v katerokoli drugo organizacijsko enoto v skladu s prvim odstavkom, ne da bi bilo treba zaradi tega spreminjati to pogodbo (tretji odstavek). Poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku glede na določila njegove pogodbe o zaposlitvi ne bi bil utemeljen, če bi ob odpovedi obstajala potreba po opravljanju njegovega dela (tj. dela na delovnem mestu vodje kateregakoli oddelka) v kakšni drugi organizacijski enoti, v kateri bi tožnik glede na prvi odstavek 4. člena pogodbe lahko opravljal delo.
postopek za ureditev meje - sodna ureditev meje - predlog za preložitev naroka - kriterij močnejše pravice - stroški nepravdnega postopka - stroškovno breme
Meja, ugotovljena s pravnomočno odločbo v sodnem postopku, je dokončna, kar pomeni, da se o njej ne more več voditi ne upravni ne (nov) sodni postopek za ureditev meje. Dokončna meja je v interesu vseh lastnikov parcel, ki se jih meja dotika, zato je nepravilno stališče, da bi morali stroški, povezani z ureditvijo severne meje, bremeniti zgolj predlagatelja.
URS člen 14, 14/2, 22, 23. ZPP člen 111, 111/4, 116, 142, 142/4.
fikcija vročitve nastopi v soboto - ustavno načelo enakosti pred zakonom - pravica do poštenega sojenja
Naziranju dolžnice, da je možno nastop fikcije vročitve prilagajati okoliščinam posameznega primera (v danem primeru nepravilnosti pri vročanju in kratkemu roku za vložitev pravnega sredstva), sodišče druge stopnje ne more slediti, saj bi takšna razlaga pomenila neenakopravno obravnavanje strank (drugi odstavek 14. člena Ustave RS). V kolikor bi posebne okoliščine posameznega primera povzročile, da bi dolžnik iz upravičenega vzroka zamudil rok za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi, vročen s fikcijo vročitve iz 142. člena ZPP, mu je na voljo vrnitev v prejšnje stanje (116. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
SPZ člen 118. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 354, 354/1. OZ člen 131, 131/1.
padec na poledeneli površini - odškodninska odgovornost upravnika - pasivna legitimacija - razmerje med upravnikom in etažnimi lastniki - protipravnost ravnanja - opustitev dolžnega ravnanja - čiščenje snega - pogodba o opravljanju upravniških storitev - dolžna skrbnost oškodovanca - dokazna ocena izpovedi prič - pomanjkljiva in neobrazložena dokazna ocena - neopredelitev do odločilnih dejstev - odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih - razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka
Zmotno je stališče, da so za škodo, ki je nastala na njihovi nepremičnini, odgovorni etažni lastniki, saj so ti za opravljanje zimske službe na svojih nepremičninah, v posledici kršitve katere naj bi nastal škodni dogodek, pooblastili toženko - upravnico. To je ključna okoliščina, ki opredeljuje pasivno legitimacijo.
Kot izhodišča glede vprašanja obstoja protipravnosti gre vzeti naslednja stališča sodne prakse: (1) da v zimskem času ni mogoče vsak trenutek pričakovati enake očiščenosti pohodnih površin kot v razmerah brez snega; (2) da od izvajalca zimske službe ni mogoče zahtevati, da na vsakem delu in v vsakem trenutku zagotovi ustrezno stanje, ter (3) da se od povprečno skrbne odrasle osebe pričakuje, da pri hoji ravna skrbno in previdno ter zna oceniti stanje pohodne površine glede na razmere, ki vladajo v okolici.
Na podlagi pravnomočno potrjene poenostavljene prisilne poravnave je tožnik modificiral tožbeni zahtevek tako, da je uveljavljal ugotovitev obstoja denarne terjatve v višini 86.917,36 EUR in da se toženi stranki naloži v plačilo navedeno terjatev v deležu, rokih in z obrestmi, kot je to določeno v sklepu sodišča. Za tovrstvno spremembo tožbe privolitev tožene stranke ni bila potrebna, pa tudi sicer ZPP v tretjem odstavku 184. člena določa, da tožba ni spremenjena, če tožeča stranka spremeni pravno podlago tožbenega zahtevka, če zmanjša tožbeni zahtevek ali spremeni, dopolni ali popravi posamezne navedbe, tako da zaradi tega tožbeni zahtevek ni spremenjen. V konkretnem primeru je tožeča stranka zmanjšala tožbeni zahtevek, saj je plačilo terjatve v znesku 86.917,36 EUR uveljavljala pod pogoji potrjene poenostavljene prisilne poravnave.
Višje sodišče pritrjuje prvostopenjskemu, da je bil cilj tožbe doseči poplačilo judikatne terjatve in tega je tožeča stranka dosegla tako, da ji jo je toženka prostovoljno plačala (tožnici je nakazala ustrezna denarna zneska). Pritožbena navedba, da je tožeča stranka do poplačila prišla z izvršbo, je, prvič, dokazno nepodprta (pritožnica za te trditve ne predloži nobenega dokaza), drugič, prepozna (prvi odstavek 337. člena ZPP), in tretjič, v nasprotju z dokaznimi listinami tožeče stranke, priloženimi umiku tožbe in zahtevi za povrnitev stroškov (iz pregleda prometa (priloga A 31) in elektronske korespondence (priloga A 33) izhaja, da je nakazili opravila prav toženka).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00030318
ZOPNI člen 6, 21, 26, 28, 28/2, 34, 54. ZIZ člen 15, 272. ZMZPP člen 49, 49/1. ZPP člen 7, 212.
začasen odvzem premoženja nezakonitega izvora - prenos premoženja - ožje povezana oseba - kataloško kaznivo dejanje - finančna preiskava - začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve - izpodbojna zakonska domneva - trditveno in dokazno breme - pomanjkljiva trditvena podlaga - zavrnitev dokaznih predlogov - pristojnost slovenskega sodišča - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - spor z mednarodnim elementom - premoženje v tujini - dolžnik s sedežem v drugi državi članici eu - uporaba ZMZPP - uredba Bruselj I
Začasno zavarovanje je odrejeno zoper drugo toženko kot ožje povezano osebo s prvim tožencem, ker so podani razlogi za sum, da je bilo finančno premoženje nezakonitega izvora (ki je spremenilo obliko iz denarja v plovilo) preneseno na to osebo brez ustreznega nadomestila. Stališče, da ZOPNI ureja le primer prenosa, če bi prvi toženec vložil plovilo kot osnovni vložek v družbo, ne pa če ga plača brez prejema ustreznega nadomestila od družbe, je materialnopravno zmotno.
Sodišče prve stopnje je obravnavani spor pravilno obravnavalo kot spor z mednarodnim elementom, pritožbeno sodišče pa v celoti pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, ki jih pritožnica s pritožbo ni uspela izpodbiti, da v primeru tožbe in začasne odredbe na podlagi določb ZOPNI, Uredba Bruselj I ne nadomešča slovenskih nacionalnih pravil mednarodnega zasebnega prava, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru pristojno za odločanje (prvi odstavek 49. člena ZMZPP).
Tožnik je imel od svoje bivše žene pravico zahtevati, da se sporazumeta o tem, kdo od njiju bo še naprej imel stanovanjsko pravico. Če bi jo pridobil tožnik, kar bi bilo logično, glede na to, da se je njegova bivša žena iz stanovanja izselila, bi imel skladno z določili SZ ob prehodu družbene lastnine v zasebno lastnino pravico do odkupa stanovanja. Če bi stanovanjsko pravico obdržala njegova bivša žena, bi mu morala zagotoviti primerne bivalne prostore. Tožnik bi v vsakem primeru imel rešeno stanovanjsko vprašanje zase in za svojo družino. V postopku ni bilo sporno, da tožnik zahteve v nepravdnem postopku ni podal. Tako je prišlo do stanja, da je bila stanovanjska pravica izgubljena za oba, za tožnikovo bivšo ženo zaradi tega, ker je stanovanje trajno prenehala uporabljati, tožnik pa jo je izgubil iz razloga, ker se ni poslužil varstva iz 17. člena ZSR. Ni utemeljena pritožbena navedba, da je stanovanjska pravica od bivše žene na tožnika prešla ex lege že zaradi tega, ker je imel status razvezanega zakonca. Določila ZSR takšne podlage ne dajejo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00030944
ZOR člen 200, 203, 324, 324/2. ZPŠOIRSP člen 2, 2/2, 11, 13, 23, 23/3, 23/4. ZTuj člen 6, 9, 81, 81/2. ZDRS člen 40. ZSV člen 21. URS člen 22. ZPP člen 154, 154/2.
izbrisani - izbris iz registra stalnega prebivalstva - pravne posledice izbrisa - protipravno ravnanje države - vzročna zveza - nepremoženjska škoda - povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina za nepremoženjsko škodo - kršitev osebnostnih pravic - duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostnih pravic - bodoče duševne bolečine - obseg škode - višina odškodnine - delo na črno - delovno dovoljenje - pogoji za upravičenost do denarne socialne pomoči - zamudne obresti - tek zakonskih zamudnih obresti - stroški postopka
Okoliščina, da je tožnik delal na črno, bi lahko kazala na to, da izbris iz stalnega prebivalstva v tožnikovem primeru ni bil vzrok za to, da tožnik ni dobil redne zaposlitve, le, če bi tožnik delal na črno tudi že pred izbrisom. Ker to ni izkazano, navedena okoliščina v povezavi z dejstvom, da je bil pred izbrisom vrsto let redno zaposlen, dokazuje kvečjemu nasprotno, torej, da je imel tožnik prav zaradi izbrisa težave z redno zaposlitvijo in je posledično delal na črno.
Sodišče prve stopnje je ob upoštevanju, da ZPŠOIRSP niti v 13. členu, ki določa način in roke izplačila denarne odškodnine, niti v drugih členih ne ureja določitve začetka teka zakonskih zamudnih obresti, ter določbe 11. člena navedenega zakona, ki določa, da se za odločanje o denarni odškodnini zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja, če ta zakon ne določa drugače, glede začetka teka zakonskih zamudnih obresti pravilno uporabilo splošne določbe obligacijskega prava (ZOR), v skladu s katerimi zamudne obresti od denarne terjatve za nepremoženjsko škodo pripadajo oškodovancu od nastanka zamude dalje. Do zamude pa pride, ko oškodovanec povzročitelja škode opomni na plačilo (drugi odstavek 324. člena ZOR). Skladno s tem je zamuda toženke nastopila z dnem vložitve tožbe (tožnik namreč ni dokazal, da bi jo opomnil že kdaj prej).
Sodna praksa glede priznavanja stroškov odgovora na pritožbo ni enotna, vendar v novejšem času prevladuje sodna praksa, ki stroške za odgovor na pritožbo praviloma priznava kot potrebne, saj je v nasprotnem primeru poseženo v načelo kontradiktornosti.
Sodišče je napačno stroške odgovora na pritožbo odmerilo po prvem odstavku tar. št. 21 OT, namesto da bi pravilno priznalo nagrado za odgovor na pritožbo zoper procesni sklep, torej v skladu z drugim odstavkom tar. št. 21 OT.
motenje posesti - soposest - samovoljno spreminjanje posestnega stanja - dotedanji način izvrševanja posesti - motilno dejanje - zmotna uporaba materialnega prava - ekonomski interes - nesporna dejstva - priznana dejstva - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Med pravdnima strankama ni bilo sporno, da sta soposest na stanovanju pred vselitvijo toženca izvrševali tako, da sta ga obiskovali občasno, predvsem z namenom vzdrževanja, nihče od njiju pa tam že nekaj časa ni več bival stalno. Stranki sta solastnika stanovanja, ki se prodaja v postopku razdružitve solastnine. Prav tako je nesporno, da je tožnica toženca večkrat seznanila, da mu vselitve v stanovanje ne dovoli. Toženec je torej s svojo vselitvijo v stanovanje samovoljno spremenil dotedanji način izvrševanja soposesti.
V razmerju med soposestniki se za motilno ravnanje šteje vsako ravnanje, ki samovoljno spreminja ali ovira dotedanji način izvrševanja posesti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - reintegracija
Delodajalec lahko v sodnem postopku v odpovedi naveden in opredeljen odpovedni razlog dodatno obrazloži in konkretizira (prim. odločbo VS RS VIII Ips 150/2016).
Zzgolj sklenitev enega zavarovanja manj od zahtevanega v skupini "nezgode" v drugem kvartalu ob hkratnem doseganju in preseganju plana v ostalih treh skupinah, v četrti pa skoraj potrojitev plana, ne more pomeniti nedoseganja pričakovanih delovnih rezultatov. Glede na skupno realizacijo v tretjem kvartalu nedoseganje plana v dveh posameznih skupinah ne more utemeljeno pomeniti tožnikove nesposobnosti.
Pri ugotavljanju doseganja pričakovanih rezultatov dela mora delodajalec upoštevati delavčevo odsotnost (prim. odločbo VIII Ips 69/2009, tudi Pdp 189/2012).