preložitev naroka - opravičilo za izostanek z naroka
Ker tožeča stranka kljub izrecnim ugovorom tožene stranke in kljub opozorilu sodišča, da pomanjkljivo trditveno podlago dopolni, tega ni storila (niti ni v obvestilu o odsotnosti z naroka sodišče obvestila o morebitni nameri to storiti na prvem naroku za glavno obravnavo), sodišče prve stopnje ni imelo nobenega razloga, da narok preloži.
odvzem predmetov - pogoji za izrek stranske sankcije - sorazmernost med izrekom stranske sankcije in ciljem njenega izreka
Iz izpodbijane sodbe tako ne izhaja, kako je sodišče pri presoji načela sorazmernosti v ožjem smislu upoštevalo dejanske okoliščine na strani lastnika, torej kako je presojalo težo posledic odvzema vozila za lastnika in zakaj je na podlagi zgolj enkratno izkazane okoliščine, da je lastnik vozila obdolženki omogočil uporabo vozila, mogoče šteti, da bi bilo v bodoče nevarno, če se avtomobil vrne lastniku, ki obljublja, da ji avtomobila ne bo nikoli več posodil, pri čemer pa tudi ni dodatno preverilo njegovih trditev o tem, da naj bi vozilo dejansko uporabljal J. Š.
fakultativni odvzem predmetov - nasprotje med razlogi - odvzem motornega vozila - mladoletnik - vzgojni ukrep
V obravnavanem primeru je predlagatelj predlagal odvzem predmeta, ki je last samega storilca, kar pomeni, da bi sodišče pogoje za izrek te sankcije moralo presojati po določbi prvega odstavka člena 25 ZP-1. Iz izpodbijanega sklepa pa izhaja, da je prvo sodišče razloge za zavrnitev predloga predlagatelja za izrek stranske sankcije s tem, ko je obrazložilo, da ni mogoče z gotovostjo trditi, da zaseženo vozilo predstavlja konkretno nevarnost za katerokoli izmed dobrin, naštetih v drugem odstavku člena 25 ZP-1, nepravilno gradilo na določbi drugega odstavka člena 25 ZP-1, ki uzakonja pogoje za izrek te stranske sankcije v primeru, če storilec ni lastnik predmeta. Taki razlogi pa so tudi pomanjkljivi in, kot pravilno izpostavlja pritožba, tudi nasprotujoči. Iz izpodbijanega sklepa namreč na eni strani izhaja, da je obdolženec oba prekrška storil iz nepremišljenosti in lastnega prepričanja, da lahko počne, kar si želi in da je v konfliktu z očetom, ki se prav tako ne želi vključevati v tovrstne postopke, istočasno pa v razlogih očetu nalaga večjo skrb, da mladoletnik v bodoče ne bo več ponavljal prekrškov, čeprav je mladoletnik sam povedal, da nima razlogov, da bi očeta sploh poslušal.
spor majhne vrednosti - pomanjkljiva trditvena podlaga - dokazna ocena - prevozna pogodba
Glede na to, da je tožeča stranka podala konkretne trditve in listinske dokaze v utemeljitev obstoja vtoževane terjatve, tožena stranka pa je zgolj pavšalno ugovarjala zahtevku, je sodišče prve stopnje pravilno že na podlagi predloženih pisnih dokazov zaključilo, da je tožbeni zahtevek utemeljen. Posledično pravilno ni izvajalo dokazov z zaslišanje zakonitih zastopnikov strank, katerih izvedbo je tožeča stranka predlagala v ugovoru zoper sklep o izvršbi, saj dokazi ne morejo nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage.
Z ugotovitvijo ničnosti spornega sporazuma bi se tako za tožnike lahko spremenila kvečjemu njihova bodoča možnost prejema poplačila njihovih judikatnih terjatev na podlagi znižane preživninske obveznosti prvega toženca do drugega toženca in tretje toženke. To pa po presoji višjega sodišča izkazuje le ekonomski interes (oziroma nadejo) tožnikov, ki za vložitev ugotovitvene tožbe ne zadostuje. Pravni položaj tožnikov v razmerju do prvega toženca zaradi morebitne negotovosti določenega pravnega razmerja (njihovo razmerje do prvega toženca je jasno na podlagi judikatnih terjatev, ki jih imajo do njega, preživninsko razmerje med prvim tožencem in drugim tožencem ter tretjo toženko pa je po temelju prav tako jasno in za tožnike nesporno) ni ogrožen. Pri tem višje sodišče poudarja, da tožniki opozarjajo predvsem na možnost bodoče pridobitve dohodkov s strani prvega toženca, ki bi na podlagi spornega sporazuma šli drugemu tožencu in tretji toženki. Možnost, da bo prvi toženec nekoč, v nekem nedoločenem obdobju v prihodnosti, morebiti prejel sredstva, s katerimi bi se lahko poplačale tudi terjatve tožnikov (sicer iz predloženih dokazov ne izhaja niti plačevanje nespornih preživninskih obveznosti, zato je tudi ta navedba tožnikov bistveno presplošna), ne utemeljuje konkretnega pravnega interesa, na podlagi katerega bi tožniki z uspešnim zahtevkom lahko izboljšali svoj pravni položaj.
postopek zaradi insolventnosti - pravnomočnost sklepa - izvršljivost sklepa - sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka - pritožba proti sklepu
Pritožba (proti sklepu, izdanemu v postopku zaradi insolventnosti) ne zadrži izvršitve sklepa, če ni v zakonu za posamezen sklep drugače določeno. Za sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka zakon ne določa, da pritožba zadrži izvršitev sklepa. To pa pomeni, da je dopustno sklep izvršiti pred njegovo pravnomočnostjo.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00030949
OZ člen 39. ZIZ člen 64, 65, 86. SPZ člen 40, 60.
tožba zaradi nedopustnosti izvršbe - dopustna kavza - načelo kavzalnosti - zavezovalni in razpolagalni posel - odsvojitev zastavljene premičnine
Materialna predpostavka konkretne tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe je obstoječa lastninska pravica, povedano drugače: druga tožnica mora biti lastnica premičnin ves čas postopka. Iz tega, kar je povedal zakoniti zastopnik druge tožnice pa izhaja, da je stranka lastninsko pravico na vozilih opustila. S tem je za drugo tožnico prenehala materialna predpostavka tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe.
Pogodba, ki je sklenjena z namenom obeh strank, da se prepreči izvršba, je sklenjena v nasprotju z moralo, končno tudi s prisilnimi predpisi.
ZVoz-1 člen 55, 55/5, 62. ZMV člen 25, 25/6. ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-4.
kolo z motorjem - kategorije motornih vozil - vožnja pod vplivom alkohola - izrek kazenskih točk
Nosilno vprašanje v tej prekrškovni zadevi, ki ga utemeljeno izpostavlja pritožba je, kakšno vozilo je moped - skuter, znamke Baotian, tip tanco, ki ga je vozil v cestnem prometu kritičnega dne obdolženec. Izhajajoč iz določbe 12. točke prvega odstavka člena 3 ZMV je moped (oziroma kolo z motorjem) motorno vozilo z dvema ali tremi kolesi, katerega delovna prostornina motorja na prisilni vžig, ki ne presega 50 ccm, ali moč motorja na kompresijski vžig ali pa trajna nazivna moč elektromotorja ne presega 4 kW in pri katerem konstrukcijsko določena hitrost ne presega 45 km/h. Med mopede pa spadajo tudi lahko dvokolesno vozilo na motorni pogon, kolo na motorni pogon, dvokolesni moped in trikolesni moped. Iz drugega odstavka člena 62 ZVoz-1 pa tako, kot pravilno povzema pritožba, v kategorijo AM spadajo lahka štirikolesa in mopedi, razen mopedov, katerih največja konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 km/h, dovoljenje za vožnjo vozil te kategorije pa vključuje tudi dovoljenje za vožnjo vozil kategorije G, iz petega odstavka člena 55 ZVoz-1 pa še izhaja, da tisti moped, katerega konstrukcijsko določena hitrost pa ne presega 25 km/h, sme voziti v cestnem prometu otrok od 12. do 14. leta, ki ima pri sebi kolesarsko izkaznico in tudi oseba, ki je starejša od 14. let. V ponovljenem postopku glede prekrška pod točko I/1) bo moralo sodišče prve stopnje temeljito raziskati, kakšno je bilo vozilo, s katerim sta bila v kritičnem času storjena oba prekrška, zato bo glede na karakteristike vozila, ki izhajajo iz e-riska (l. št. 33) dodatno moralo pri pristojnih organih preveriti homologacijske oznake in karakteristike tega vozila, zlasti, ali je za tovrstno vozilo potrebno posedovati veljavno vozniško dovoljenje in v katero kategorijo, če sploh, to vozilo spada, kajti iz javno dostopnih podatkov na spletu izhaja, da je tovrstno vozilo vozno z izpitom za kolo, kar pa še ne izključuje možnosti, da moped, s katerim je obdolženec storil oba prekrška, poseduje drugačne homologacijske karakteristike (preseganje konstrukcijsko določene hitrosti 25 km/h, zaradi česar bi spadal v kategorijo ″AM″).
stroški nepravdnega postopka - postopek za postavitev pod skrbništvo in postopek za postavitev skrbnika - ustavitev nepravdnega postopka
Če je bil predlog za postavitev pod skrbništvo odrasle osebe vložen s strani centra za socialno delo in postopek ustavljen, trpi stroške predlagatelj, to je center za socialno delo.
Na podlagi takšnih dejanskih ugotovitev je sodišče prve stopnje nadalje pravilno zaključilo, da določba petega odstavka 47. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) sicer dopušča plačilo denarne kazni v obrokih, pri čemer rok za plačilo ne sme biti daljši od dveh let, ob tem pa pravilno poudarilo, da zakon predvideva zgolj možnost obročnega plačila denarne kazni, pri čemer je prošnjo možno podati do izteka roka, določenega za plačilo, torej najkasneje v roku treh mesecev po pravnomočnosti sodbe. Zakon pa ne ureja možnosti odloga plačila denarne kazni, niti v okviru določb 87. člena KZ-1, ki ureja način izvršitve denarne kazni. Na tej podlagi je prošnjo obsojenca pravilno zavrglo kot nedovoljeno.
predlog za izločitev nedovoljenih dokazov - pooblastila policije v predkazenskem postopku - ogled kraja kaznivega dejanja - informacije znanega vira policije
Ni mogoče pritrditi zagovorniku, da gre za dokaze, pridobljene izključno na podlagi informacij znanega vira policije, saj je, kot je pravilno ugotovilo in utemeljilo že sodišče prve stopnje, policija pridobljene informacije znanega vira najprej preverila in šele v nadaljevanju zbirala ter zbrala dokaze, vse v skladu z zakonskimi pooblastili.
ZP-1 člen 19a, 19a/2. ZSVarPre člen 27, 27/7. ZUPJS člen 10. ZBPP člen 13.
predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - premoženjski cenzus - dohodki prosilca in članov njegove družine - premoženje družine
Ob ugotovitvi, da ima storilčeva družina premoženje, ki presega vrednost 48 osnovnih zneskov in da je tako podan izključitveni razlog po prvem odstavku 27. člena ZSVarPre, so okoliščine, ki jih v pritožbi izpostavlja storilec tj. da je oče brezposeln in brez vsakršnega nadomestila ali socialne pomoči ter da tudi sam prejema le občasne prihodke z delom preko študentskega servisa, za presojo pravilnosti in zakonitosti nepomembne, saj se nanašajo na vprašanje dohodkov družine in dohodkovni cenzus. Namreč tudi če je dohodkovni cenzus izpolnjen, predlogu za nadomestitev globe ni mogoče ugoditi, če ima družina premoženje, ki se upošteva in dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 38, 38/1, 38/1-1, 40, 40/1, 40/1-2, 40/1-3.
nagrada in stroški izvedenca - cenitev nepremične - kriteriji za oceno zahtevnosti - zelo zahtevna cenitev
Zgolj dejstvo, da sta bili predmet cenitve dve nepremičnini, ne pomeni, da je šlo za dve ločeni cenitvi. V sklepu, s katerim je sodišče prve stopnje naložilo cenilcu predmetno cenitev, namreč ni bilo začrtano delo z dvema samostojnima nalogama, temveč zgolj ena cenitev, ki je obsegala dve nepremičnini.
Okoliščina, da je cenilec ocenil dve nepremičnini, prav tako ne zadošča za (samodejni) zaključek, da je bila ta cenitev zelo zahtevna v smislu 3. točke prvega odstavka 40. člena Pravilnika.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 458. OZ člen 364.
spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - zmotno ugotovljeno dejansko stanje
Ker je sodišče prve stopnje izdalo sodbo brez obravnave, predlaganih oseb ni zaslišalo. Da bi prav v zvezi s tem zagrešilo kakršnokoli absolutno bistveno kršitev določil pravdnega postopka, pritožnica ne navaja.
Glede na navedeno je pritožbo tudi proti odločitvi o tem zahtevku kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo tudi v tem delu potrdilo, četudi ni povsem prepričano, da je dejansko stanje na tej točki sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo.
ZST-1 člen 3, 34a, 34a/3. ZST-1 tarifna številka 1111.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrženje ugovora zoper plačilni nalog - prepozen ugovor - postopek za določitev odškodnine - odškodninski spor - taksna obveznost - vrsta postopka
V konkretnem primeru ne gre za postopek določitve odškodnine (ko posamezen predpis oškodovani stranki priznava denarno nadomestilo), ko stroške postopka trpi udeleženec, ki mu je naloženo plačilo odškodnine, temveč za klasičen odškodninski zahtevek (ki se, če je sporen, obravnava v pravdnem postopku, v katerem sodišče ugotavlja vse elemente odškodninske obveznosti), ko mora z zakonom predpisane takse plačati tisti, ki predlaga uvedbo postopka.
stranska intervencija - predlog za dopustitev stranske intervencije - pravni interes stranskega intervenienta - funkcija člana uprave - odškodninska tožba - odškodninska odgovornost uprave
Med tožečo stranko in predlagateljem obstaja medsebojno pravno razmerje, saj je bilo predlagatelju pravnomočno naloženo plačilo odškodnine tožeči stranki. Zaradi uspeha tožeče stranke v tem pravdnem postopku bi bil zmanjšan dolg predlagatelja osebno. V teoriji je za tak primer priznan pravni interes za vstop predlagatelja stranske intervencije v pravdo na strani ene od strank. Predlagatelj, kot član uprave tožeče stranke, je izkazal pravni interes za udeležbo na strani tožeče stranke, da zmaga v tej pravdi.
plačilo sodne takse za pritožbo - obveznost plačila sodne takse - nastanek taksne obveznosti za pritožbo - taksna obveznost kot procesna predpostavka - pravica do pravnega varstva
Zavrnjeno je pritožnikovo stališče, da za vložitev pritožbe ni nastala taksna obveznost. ZST-1 določa obveznost plačila sodne takse v sodnih postopkih in višino sodne takse za pritožbo.
Ustavno sodišče se je že izreklo, da iz pravice do pravnega sredstva, zagotovljene v 25. členu Ustave, ne izhaja, da bi morala država zagotoviti brezplačno vlaganje pritožb in drugih pravnih sredstev zoper odločitve sodišč.
stroškovna odločitev - obrazloženost odločitve o stroških postopka
Utemeljen je toženkin pritožbeni očitek, da bi moralo biti v odločbi obrazloženo, katere od priglašenih postavk iz stroškovnika sodišče ni priznalo in na kratko pojasniti razloge za tako odločitev. Glede na to, da je iz stroškovnika, ki je v spisu, razvidno, katera postavka ni bila priznana, in glede na to, da je pritožnica podala razloge v zvezi z nepriznano postavko, je pritožbeno sodišče odpravilo ugotovljeno pomanjkljivost.
ZIZ člen 38, 38/6, 55, 55/1, 55/1-8, 76, 76/1. SPZ člen 32, 34, 36.
izvršilni naslov - posestno varstvo - spor zaradi motenja posesti - izvršitev sklepa o motenju posesti - petitorna pravda - ugovorni razlog prenehanja terjatve - uveljavljanje ugovora v izvršilnem postopku - ustavitev izvršilnega postopka po uradni dolžnosti - izvršilni stroški - povrnitev stroškov ugovora
Kljub pravnomočni in izvršljivi odločbi, izdani v posestnem sporu, je posestnik (upnik) varovan v posesti stvari ali pravice le toliko časa, dokler nasprotnik v petitorni pravdi ne dokaže, da ima on in ne toženec (upnik) kot dejanski posestnik, pravico do posesti oziroma, da toženec (upnik) nima pravice do posesti. Takrat preneha terjatev, ki jo ima posestnik na podlagi pravnomočne odločbe v posestnem sporu. Izvršilni naslov pa s tem ni odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega. To predstavlja ugovorni razlog iz 8. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, ki preprečuje izvršbo.