izvrševanje služnostne pravice - pogodba o ustanovitvi služnosti - stvarna služnost - služnostna pot - prenehanje stvarne služnosti - prenehanje stvarne služnosti zaradi neizvrševanja - osvoboditev služnosti - upiranje izvrševanju služnosti - tožbeni zahtevek - ugotovitvena tožba - prenehanje služnosti na podlagi zakona - ocena verodostojnosti priče - varstvo služnosti - prepoved vznemirjanja - stroški postopka - skupna vrednost spornega predmeta - vrednost spornega predmeta
Toženec in njegovi najemniki so glede na spreminjajoče stanje na služnostni poti po njej hodili tako, da so obšli na njej postavljene ovire ali (in) tako, da so sestopili na sosednje zemljišče in s tem del poti prehodili po njem, del pa po sporni poti. Četudi so ovire na poti morali na en ali drug način obiti, to še ne pomeni, da služnosti niso izvrševali ali da so izvrševanje svoje pravice hoje po sporni poti opustili. Sestopanja na sosednje zemljišče ni mogoče razumeti v smislu uklonitve prepovedi tožnikov glede hoje po služeči parceli.
motenje posesti - posestno varstvo - zadnje stanje posesti - posredni motilec posesti
Upoštevaje navedeni namen posestnega varstva, pri katerem se varuje že golo dejansko oblast na stvari, sodišče skladno s citirano določbo 33. člena SPZ upošteva samo zadnje stanje posesti (in nastalo motenje).
V sodni praksi se je izoblikovalo stališče, da lahko kot posrednega motilca definiramo osebo, ki dejanje odobri ali osebo, v katerega korist je bilo dejanje opravljeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00030786
ZPP člen 5, 11, 394, 394/1, 394/1-10, 400, 400/3. SPZ člen 179, 179/1. OZ člen 131, 131/1, 290, 290/1.
obnova pravdnega postopka - objektivne meje pravnomočnosti - odškodninska odgovornost - elementi odškodninske odgovornosti - protipravnost - objektivna predvidljivost posledice - vzročna zveza - škoda - plačilo del izvajalcu
Ko sodišče dovoli obnovo postopka, razveljavi odločbo izdano v prejšnjem postopku, pri čemer se nadomestitveni postopek (judicium restitutorium) ravna po naravi obnovitvenega razloga. Če je bila obnova dovoljena zaradi napake v podlagi prejšnje sodbe, je tema nadomestitvenega postopka omejena in se prejšnji postopek rekonstruira le v tistem delu, ki je bil zadet z razlogom za obnovo. Pri tem mora sodišče ostati v okviru iste dejanske podlage, ki je bila zaobsežena z objektivnimi mejami pravnomočnosti, saj bi bila sicer identiteta zahtevka spremenjena, novosti pa ne smejo spremeniti identitete spora.
Tožena stranka je isti pritožbeni razlog, ki ga uveljavlja sedaj zoper sodbo, izdano v nadomestitvenem postopku, neuspešno uveljavljala že v pritožbi zoper sklep o dovolitvi obnove, pri čemer je pritožbeno sodišče v sklepu z dne 2. 10. 2018 že odločilo, da sodišče prve stopnje s sodbo 2. 2. 2016 ni odločalo o neutemeljenosti škode, kot elementu odškodninske odgovornosti, temveč je le obiter dictum navedlo, da zahtevek še ni zapadel, zato ni šlo za presojo obstoja škode. Odločba o razveljavitvi sodbe z 2. 2. 2016 je postala pravnomočna in je sodišče prve stopnje v nadomestitvenem postopku, potem ko je bila prejšnja sodba razveljavljena, pravilno v luči novih dejstev in dokazov ponovno pretreslo celotno procesno gradivo, torej tudi tisto, ki se nanaša na element škode, vendar šele po tem, ko je ugotovilo, da je na podlagi novih dejstev in dokazov izpolnjen in podan element protipravnosti. Pri tem tudi ni šlo za nedovoljeno upoštevanje sprememb pravnih predpisov in sprememb sodne prakse o nekem vprašanju, saj kot pojasnjeno, sodba z dne 2. 2. 2016 ni temeljila na morebitnem neobstoju škode, ker se s tem elementom kot takim, sodišče tedaj sploh ni vsebinsko ukvarjalo.
Eno temeljnih načel pravdnega postopka je tudi načelo ekonomičnosti in koncentracije postopka (11. člen ZPP). Omejevanje dolžine rokov za navajanje novih dejstev vpliva po eni strani na pospešitev postopka, po drugi pa nujno poseže v načelo kontradiktornosti ter pravico do izjavljanja (5. člen ZPP). Naloga sodišča je, da najde pravo in ustrezno ravnovesje med zagotovitvijo koncentracije in pospešitve postopka ter pravico do izjave, ki je nujen pogoj za materialno pravilno sodbo. To ravnovesje je mogoče zagotoviti s primerjavo koristi, ki jo omejevanje roka za izjavljanje o novih dejstvih prinaša in teže posledic prekluzije.
Izpodbijana sodba temelji predvsem na ugotovitvi, da je tožena stranka kljub pogodbeni prepovedi prenosa terjatev na drugega upnika, ki je izhajala iz devetega odstavka 5. člena Pogodbe št. 01, slednja pa je bila sklenjena v postopku javnega naročanja, še vedno izvajala plačila po tej pogodbi glavnemu izvajalcu A., čeprav je bila seznanjena s tem, da je A. terjatve do nje zastavil za kredit B., vsa plačila pa so se izvajala predčasno (pred zapadlostjo, ki je bila dogovorjena v pogodbi). Zato je tudi neutemeljeno sklicevanje pritožbe, da iz sporne izjave z dne 4. 3. 2010 izhaja le to, da bodo njena pogodbena plačila usmerjena na račun A. pri B. in da bodo ta sredstva namenjena zagotavljanju rednega in pravočasnega pokrivanja kreditnih obveznosti. Prav slednje je tisto, kar se očita toženi stranki - da je vedela za zastavo terjatev, do katere ne bi smelo priti, in da je vedela, da bodo plačila, ki jih tožena stranka izvaja A. za izvedbo pogodbenih del, prešla v sfero B. in ne v sfero tistih, ki so dela izvajali (podizvajalci, kooperanti in dobavitelji blaga po Pogodbi št. 01; prim. deveti odstavek 5. člena te pogodbe), pa je kljub temu A. plačevala in to vedno predčasno, pred pogodbeno dogovorjenim rokom. Pritožbena navedba, da poraba sredstev ni in ne more biti stvar in odgovornost naročnika, je zato glede na vsebino Pogodbe št. 01, ki je bila sklenjena v postopku javnega naročanja, neutemeljena. Tožena stranka bi se ob vsem navedenem morala zavedati, da podizvajalci, kar je tožeča stranka nedvomno bila, zaradi ravnanj A. ne bodo poplačani. V tem smislu niti ni pomembno ali je šlo za nominirane ali nenominirane podizvajalce. Tožena stranka je lahko oziroma bi morala računati na nastanek škode oziroma bi se nastanka škode morala zavedati, in to za vse, ki so opravljali delo kot podizvajalci A.
ZPVAS člen 8. ZMVN člen 3. ZAgrS člen 48, 52. Uredba o določitvi vrednosti zapuščine za nepremičnine, ki so v lasti članov agrarne skupnosti (2017) člen 2.
dedovanje premoženja agrarne skupnosti - uporaba materialnega prava - pravna podlaga odločanja - vrnitev premoženjskih pravic - vrnitev premoženja članu agrarne skupnosti - vrsta postopka po ZPVAS - nujni dedič - nujni delež - ugotovitev vrednosti zapuščine - izračun nujnega deleža - ugotavljanje vrednosti zemljišč - merila
Dedovanje premoženja, ki je vključeno v agrarno skupnost, določata dva predpisa, in sicer ZPVAS in ZAgrS. Po 48. členu ZAgrS se pravila o dedovanju, ki jih določa ta zakon, uporabljajo za dedovanje premoženja člana, ki je v solastnini oziroma skupni lastnini članov. Upoštevajoč zakonsko definicijo pojma člana iz drugega odstavka 2. člena ZAgrS, se ta zakon uporablja za dedovanje po fizičnih osebah, ki so vknjiženi kot solastniki ali skupni lastniki premoženja v agrarni skupnosti, ki je bila ponovno vzpostavljena na podlagi ZPVAS in ki je registrirana na podlagi ZAgrS. Pravila ZPVAS pa se uporabljajo za dedovanje po fizičnih ali pravnih osebah, ki so jim bile premoženjske pravice vrnjene na podlagi 8. člena ZPVAS in so bile ob vrnitvi premoženja že mrtve ali razglašene za mrtve. Gre za t.i. „prvo dedovanje“ premoženja v agrarni skupnosti. Za tak primer gre v obravnavani zadevi, zato vprašanje, kateri predpis je treba uporabiti v tej zadevi, ne more biti sporno.
Tako po ZPVAS kot tudi po ZAgrS ima sodišče isti cilj - zaradi izračuna nujnega deleža je treba ugotoviti resnično vrednost zapuščine.
razvrstitev v plačni razred - plačilo razlike plače - plačilo za dejansko opravljeno delo
Tožnik je ugovarjal zoper odločbo toženke, s katerim je prevedla njegovo plačo zaradi prehoda v nov plačni sistem, določen z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS), vendar nato po molku organa sodnega varstva v predvidenih rokih (osmi odstavek 100.a člena ZObr) ni uveljavljal. Tako preizkus pravilnosti prevedbe plače tožnika ni predmet tega spora in tožnikov zahtevek na zatrjevani nepravilni prevedbi ne more biti utemeljen.
Na podlagi 44. člena ZDR-1 je delodajalec delavcu dolžan zagotoviti ustrezno plačilo za opravljeno delo.
Prvi odstavek 158. člena ZPP določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Stroškovna odločitev je torej odvisna od tega, ali je umik posledica toženčeve izpolnitve zahtevka ali ne. Pri tem pa je relevantna le izpolnitev zahtevka, ki ga je tožeča stranka zoper toženca uveljavljala s tožbo, in ne morebiti izpolnitev zahtevka v drugi pravdi med pravdnima strankama, kot je zmotno v obravnavanem primeru upoštevalo sodišče prve stopnje, ko je za izpolnitev zahtevka štelo izpolnitev tožbenega zahtevka v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Celju opr. št. I Pg 361/2016.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00031443
Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 38, 38/1, 38/4. ZPP člen 8, 286b, 337, 337/1, 339, 339/1, 358, 451, 458, 458/1. OZ člen 239, 239/1, 569. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 9, 9/4, 19. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 5, 5/3. Odvetniška tarifa (2015) člen 13, 13/1.
spor majhne vrednosti - plačilo za storitev najema ali uporabe nepremičnine - obstoj dolga - neizdaja računa - izpolnitev obveznosti - trditveno in dokazno breme dolžnika - posojilna pogodba - pravica do izjave - pravica do tolmača - prevod listin v slovenski jezik - celovita dokazna ocena - nedopustne pritožbene novote - vezanost pritožbenega sodišča na ugotovljeno dejansko stanje - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - pravna kvalifikacija - sklepčnost tožbe - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - stroškovna odločitev - predpravdni zahtevek - stroški pristopa na narok - višina kilometrine - sprememba vrednosti točke
Trditveno in dokazno breme glede izpolnitve obveznosti je na tožencu. Neizdaja računov za pretekla obdobja ob tem, da pravdni stranki tedaj še nista bili v slabih odnosih, ne more imeti posebne teže in vpliva na argumentirano oceno sodišče glede pomena okoliščine, da toženec, ki se je za plačilo dolga zavezal s pisnim dogovorom, ne razpolaga z listino, ki bi izkazovala plačilo.
Ne drži, da je bila storjena absolutna bistvena kršitev določb ZPP, ker je sodišče zasliševalo tožnika ter dve priči, ki so hrvaški državljani, brez sodelovanja tolmača za hrvaški jezik. Toženec zahteve po zaslišanju udeležencev s pomočjo tolmača ni nikoli podal in zanj ni bila sporna vsebina njihovih zaslišanj.
Za celotne stroške postopka (tako v prvotnem in pritožbenem postopku kot v ponovljenem postopku) je treba upoštevati ob izdaji izpodbijane sodbe veljavno vrednost odvetniške točke (0,60 EUR).
stvarna pristojnost - nedopustnost izvršbe - določitev vrednosti spornega predmeta - pravilnost opredeljene vrednosti spornega predmeta - sodna določitev vrednosti predmeta postopka
Sodna praksa v pravdah zaradi nedopustnosti izvršbe na nepremičninah kot izhodišče za določitev vrednosti spornega predmeta uporablja bodisi vrednost nepremičnin, glede katere tožniki uveljavljajo nedopustnost izvršbe, bodisi višino terjatve, ki se v izvršilnih postopkih izterjuje.
MEDIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00031657
OZ člen 178, 183. ZPP člen 227. ZASP člen 5. URS člen 34, 35.
povrnitev nepremoženjske škode - objava sodbe ali popravka - denarna odškodnina pravni osebi - novinarsko poročanje - svoboda novinarskega izražanja - kolektivna organizacija - pravica do svobode izražanja - pravica do varstva časti in dobrega imena - pravica javnosti do obveščenosti - relativno javna oseba - avtorska dela - intervju - avtorizacija intervjuja - neresnične trditve - edicijska dolžnost
Tožniku ni uspelo dokazati protipravnosti toženkinega ravnanja – za izključitev posameznika iz varstva do svobode izražanja (tudi) še ne zadošča ugotovitev, da so bile v oddaji navedene neresnične trditve.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 384, 384/2, 384/2-1, 384/2-2, 384/2-3, 384/6, 384/6-1, 403, 403/1, 403/1-2, 406, 406/1, 406/1-1. ZPP člen 365.
postopek osebnega stečaja - nakupna opcija - sklenitev pogodbe o nakupni opciji - postopek odpusta obveznosti - ugovor upravitelja proti odpustu obveznosti
Glede na opisano pravno naravo opcije, pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da pomeni upravičenje dolžnika, ki ga je pridobil na podlagi Pogodbe o ustanovitvi nakupne opcije, premoženje, ki bi lahko vplivalo na večji obseg stečajne mase in s tem na večji obseg poplačila upnikov v tem stečajnem postopku.
Kršitev obveznosti iz 384. člena ZFPPIPP sama po sebi pomeni, da ni podanih pogojev za odpust obveznosti.
pobotni ugovor - v pobot uveljavljana terjatev - pristojnost za odločanje - stvarna pristojnost - pristojnost delovnega sodišča - neprerekana dejstva - regres - bruto ali neto znesek
Terjatev, ki jo je uveljavljal toženec v pobot, je pobotljiva s tožničino terjatvijo v obravnavanem postopku, čeprav je za odločanje o njej podana pristojnost delovnega sodišča.
Zneski akontacije dohodnine in prispevkov, ki jih delodajalec plača ob obračunu bruto zneskov iz naslova plač in drugih prejemkov iz zaposlitve (delovnega razmerja), ter s tem tudi neto zneski, so znani šele ob izplačilu, ne pa že ob izdaji sodbe. Ker neto zneski niso znani vnaprej oziroma ker ni znano, kakšna bo višina neto zneskov ob izplačilu, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo bruto znesek regresa, ki ga je toženec uveljavljal v pobot.
Odvetniška tarifa (2015) člen 20, 20/2. ZOdv člen 17, 17/5.
odvetniška tarifa - znižanje nagrade odvetnika - odločitev o pravdnih stroških - dodeljeni odvetnik - odvetnik po uradni dolžnosti
ZOdvT je za civilne postopke, med drugim za pravdnega, v 3. delu tarife kot sestavnem delu tega zakona, pod Opombo 3 v 5. odstavku določil, da gre postavljenemu ali dodeljenemu odvetniku polovica v tarifi določene nagrade. ZOdvT je v tarifi za posamezne postopke na več mestih določal znižanje nagrade v primeru, ko je bil postavljen odvetnik po uradni dolžnosti ali ko je opravljal brezplačno pravno pomoč.
ZVEtL-1 člen 3, 42, 42/3, 43, 43/1. ZNP člen 37. ZPP člen 184, 185, 185/7, 188, 188/4, 300, 300/3.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - delna ustavitev postopka - sprememba predloga v nepravdnem postopku - skupno pripadajoče zemljišče - razširitev predloga - nasprotni predlog - ločitev pravd
Predlagatelji niso za obravnavana zemljišča, kot zmotno navajajo pritožniki, preklicali delnega umika svojega predloga z dne 2. 7. 20181, kar v skladu z ZPP ne bi bilo dopustno, temveč so svoj predlog za ugotovitev pripadajočega zemljišča z vlogo z dne 20. 9. 2018 spremenili, konkretno razširili. To pa je kljub predhodnemu delnemu umiku predloga glede istih zemljišč dovoljeno, saj se v primeru umika predloga šteje, kakor da predlog sploh ni bil vložen, in se lahko znova vloži. Ponovna vložitev predloga glede istih zemljišč znotraj istega postopka ne bi bila mogoča zgolj v primeru, če bi bil predlog v celoti umaknjen. V takšnem primeru bi bil namreč postopek v celoti ustavljen in ga tudi ne bi bilo mogoče več nadaljevati, zaradi česar bi morali predlagatelji vložiti nov predlog. Za takšno situacijo v tem primeru ne gre, saj je obravnavani postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča po delnem umiku predloga še vedno tekel, posledično pa tudi v nadaljevanju ni bilo ovir za spremembo predloga oziroma njegovo razširitev.
etažna lastnina v večstanovanjski stavbi - posamezni del stavbe - kletni prostori kot posamezni deli stavbe - splošni skupni del
Del stavbe št. 4, ki v naravi predstavlja klet, ni splošni skupni del stavbe, temveč posamezni del stavbe, katerega solastnika sta nasprotna udeleženka vsak do 1/2.
Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki zoper popravni sklep. Sodišče prve stopnje je s popravnim sklepom le popravilo napako v imenu, pri kateri je šlo za očitno pisno pomoto v sodbi. Obširno pritožbeno izpostavljanje disenza, napak volje in ničnosti ne more biti utemeljeno že iz razloga, ker je toženec te svoje navedbe v postopku na prvi stopnji sojenja podal prepozno in so zato (primarno) pravzaprav neupoštevne. Donatorska pogodba je namreč inominatni kontrakt, za katerega slovenski pravni red ne ponuja splošne definicije. Pojavljajo se le posamezne parcialne definicije donatorstva in še to v različnih, predvsem davčnih, predpisih. Vsekakor pa je za obstoj donatorstva (pokroviteljstva) bistveno, da je donacija dajanje brez vsakršne misli na vračilo. Ker sta se v konkretnem primeru, kljub nekaterim drugačnim izrazom v sami pogodbi, stranki (med drugim) s pogodbo dogovorili za izdelavo projektov s strani tožnice za toženca (ta bi postal njihov lastnik) v zameno za plačilo, je evidentno, da o donatorski pogodbi ni mogoče govoriti in da gre za podjemno pogodbo. Ker sta obe stranki odstopili od pogodbe po zapadlosti prvega obroka in po izdaji oziroma zapadlosti računa zanj in po tem, ko je bil že dosežen del pogodbenega interesa, zaradi katerega je bila pogodba sklenjena, je odločitev sodišča prve stopnje o priznanju pozitivnega pogodbenega interesa pravilna.
dodatni sklep o dedovanju - kasneje najdeno premoženje - vezanost na pravnomočni sklep o dedovanju - vzajemna oporoka
Ker je pritožnik sodeloval v prvotnem zapuščinskem postopku, ga veže pravnomočni sklep o dedovanju. Zato ne more v postopku, ki teče po dopolnilnem sklepu o dedovanju za novo najdeno premoženje, uveljavljati, da ima vzajemno oporoko z zapustnico in to oporoko je uveljavljal že med prvim postopkom.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00032602
ZDR-1 člen 179.. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - teorija jajčne lupine - degenerativne spremembe - vzročna zveza - predhodne degenerativne spremembe
Sodišče prve stopnje je tožnikov zahtevek pravilno presojalo po v sodni praksi sprejeti t.i. teoriji jajčne lupine, po kateri mora povzročitelj škode sprejeti oškodovanca takega kot je in nositi vse posledice škodnega dogodka, v primeru, da je večji obseg škode posledica osebnega stanja oškodovanca, za katerega nihče ne odgovarja. Pri presoji vprašanja, ali bi tožnik zaradi predobstoječega degenerativnega stanja verjetno težave trpel tudi, če škodnega dogodka sploh ne bi bilo, pa je najmanj preuranjeno odločilo, da ni podana vzročna zveza med padcem in nastalimi tožnikovimi zdravstvenimi težavami.
URS člen 29, 29, 29-3. ZPND člen 22, 22a, 23. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 5, 224, 224/1, 236a, 236a/2.
ukrep prepovedi približevanja - kršitev prepovedi približevanja določenemu kraju ali osebi - izrek denarne kazni - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - pisna izjava priče - pravica do obrambe - pravica do izvajanja dokazov v svojo korist - pomanjkljive trditve - policijski zapisnik - javna listina
V skladu z drugim odstavkom 236.a člena ZPP v primeru, če sodišče stranko pozove, naj predloži pisno izjavo priče, katere zaslišanje je predlagala, pa stranka tega ne stori, sodišče dokaz z zaslišanjem te priče izvede le, če stranka izkaže za verjetno, da je pisno izjavo priče poskušala pridobiti, vendar pri tem ni bila uspešna.
krivdna odškodninska odgovornost - poseg v telesno integriteto - poseg v čast in dobro ime - škodni dogodek - dokazna ocena - metodološki napotek - ponoven začetek glavne obravnave - pravočasen dokaz - nov dokaz - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - dokazovanje škode - nepremoženjska škoda - dokaz z izvedencem medicinske stroke
Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek glede višine tožničine terjatve. Izvedeni dokazni postopek je pokazal, da je tožnica zaradi obravnavanih dogodkov doživljala strah, občutek ogroženosti in ponižanosti. Ne drži toženčevo stališče, da bi tožnica strah in nastalo škodo morala dokazovati s pomočjo izvedenca medicinske stroke. Skladno z načelom proste presoje dokazov lahko tožnica za dokazovanje določenega dejstva predlaga katerokoli dokazno sredstvo, ki mu sodišče ne sme vnaprej odreči dokazne teže, ampak mora presojo njegove dokazne vrednosti podvreči skrbni, vestni in argumentirani dokazni oceni. To pa je sodišče prve stopnje tudi storilo.