Tožnik je sam prispeval k nastanku škode v deležu 50%. Sodišče druge stopnje v tej zvezi izpostavlja, da ima tožnik opravljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo s področja gozdarstva in kmetijstva in večletne delovne izkušnje, zato bi se moral zavedati nevarnosti dela v opisanih vremenskih in terenskih razmerah in delo kritičnega dne odkloniti ali ga vsaj opravljati z ustrezno zaščitno opremo in na primerni varnostni razdalji, kot je to izpostavil sodni izvedenec gozdarske stroke.
Pri pridržani osebi gre za duševno motnjo demenco, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in ni sposobna obvladovati svojega ravnanja.
Oseba z opisanim vedenjem huje ogroža sebe in svoje zdravje in življenje, kakor tudi zdravje ali celo življenje drugih, kar pa je posledica duševne motnje, vzrokov ogrožanja pa v tej fazi ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči. V določenem času zadržanja enega meseca se pričakuje umiritev, izpeljava potrebnih diagnostičnih preiskav, vse z namenom, da se vrne v domače okolje, sicer bi bila potrebna namestitev v socialnovarstveni zavod, saj brez pomoči ne zna več ustrezno poskrbeti zase, za svoje pravice, koristi, kot tudi zdravje oziroma življenje.
Dokler nekomu ni odvzeta poslovna sposobnost, je poslovno in s tem tudi procesno sposoben. Zato je sodišče prve stopnje pridržanemu pravilno in zakonito, preko psihiatrične ustanove, vročilo izpodbijani sklep, saj bi mu bila sicer odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem.