OZ člen 168, 171, 179, 352, 352/1. ZPP člen 184, 286.
odškodninska odgovornost države - odškodninski zahtevek - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - izguba dohodka - odškodnina za duševne bolečine zaradi posega v čast in dobro ime - prekluzija dejstev in dokazov - sprememba tožbe - povišanje tožbenega zahtevka - zastaranje - pretrganje zastaranja - deljena odgovornost - imenovanje izvedenca - javna oseba - javni uslužbenec - novinarsko poročanje
Neutemeljeno je pritožbeno zavzemanje, da je bilo z vložitvijo tožbe zadržano zastaranje za naknadno povišanje zahtevka. S tožbenim zahtevkom za plačilo odškodnine iz naslova nižje odpravnine in iz naslova prikrajšanja zaradi nezmožnosti uveljavitve 20 % pokojnine namreč tožnik ni zahteval izpolnitve iste odškodninske obveznosti v višjem znesku, temveč je zahteval izpolnitev nove obveznosti oziroma povrnitev druge premoženjske škode.
Pri obstoju duševnih bolečin zaradi posega v čast in dobro ime je porušeno notranje ravnovesje posamičnega oškodovanca, ki pa se nujno ne manifestira navzven na tak način, da bi slednji potreboval zdravniško pomoč. Zato dokaz z izvedencem v takem primeru tudi ni nujen za presojo stopnje prestanih duševnih bolečin.
Neutemeljeno je (tudi sicer nerelevantno pri presoji višine odškodnine) zavzemanje tožene stranke, da je obseg zaščite tožnikove časti in dobrega imena v odnosu do svobode izražanja bistveno manjši, saj kot je to obrazložilo že VS RS v vmesni sodbi, KPK kot državni organ ni nosilka človekovih pravic in zato tudi ne pravice do svobode izražanja.
Neutemeljeno je pritožbeno zavzemanje tožene stranke, da ne more odgovarjati za poročanje medijev, saj je bila posledica njenega protipravnega ravnanja, da so mediji poročali o zadevi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - UPRAVNI POSTOPEK
VSL00030539
ZJF člen 3, 3/1, 3/1-9, 77, 77/4. ZPP člen 319, 319/2.
predlog za odlog plačila sodne takse - odpis dolga - delni odpis dolga - obvezna dajatev - ponovni predlog - zadeva, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno - zavrženje predloga
Ker je plačilo sodne takse kot vrsta terjatve dolg do države iz naslova obvezne dajatve, ni mogoče odpisati tega dolga (četrti odstavek 77. člena ZJF).
solastnina - uporaba solastne stvari - dogovor o uporabi - uporabnina
Ni pomembno, da toženec solastnega dela nepremičnine, ki ga je imel v pokojni oče pravdnih strank, dejansko ne uporablja in da od tega dejansko nima koristi. Ker je tožnico brez podlage od souporabe solastne nepremičnine popolnoma izključil, je pomembna korist, ki jo od tega lahko ima oz. bi jo lahko imel.
SZ člen 117, 118. ZLNDL člen 2. ZPN člen 7. ZTLR člen 12.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - prodajna pogodba na podlagi določb SZ - način prenosa pravice uporabe - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona (ZLNDL) - pripadajoče zemljišče k enostanovanjski stavbi - funkcionalno zemljišče k stavbi - pravica uporabe - lastninjenje stavbnih zemljišč - prenos pravice uporabe - darilna pogodba
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnikov oče z uveljavitvijo ZLNDL dne 25. 7. 1997 (kot tedaj upravičen in dejanski imetnik pravice uporabe na sporni nepremičnini - glej 2. člen ZLNDL) postal lastnik celotne nepremičnine parc. št. 208/8, vključno s pripadajočim zemljiščem, ki se razteza po vsej nepremičnini okrog enostanovanjske hiše. Ob tem se je pravilno sklicevalo na 7. člen ZPN in na 12. člen ZTLR ter na enotno sodno prakso. Zato nista pravno pomembna pritožbena očitka, da SZ (po katerem je tožnikov oče kot imetnik stanovanjske pravice na podlagi kupoprodajne pogodbe pridobil lastninsko pravico na stanovanjski stavbi) ni urejal lastninjenja stavbnih zemljišč ter da bi pravica uporabe morala temeljiti na ustreznem pravnem naslovu. V skladu z ZPN se je s prenosom pravice uporabe na stavbi v družbeni lastnini prenesla tudi pravica uporabe na zemljišču pod stavbo in na zemljišču, ki je potrebno za njeno redno uporabo. Z nakupom stanovanjske hiše je kupec (tožnikov oče) torej (leta 1992) že na podlagi zakona pridobil tudi pravico uporabe na pripadajočem (funkcionalnem) zemljišču oziroma kasneje, skladno z določbami ZLNDL, tudi lastninsko pravico.
motenje posesti - posestno varstvo - zadnje stanje posesti - posredni motilec posesti
Upoštevaje navedeni namen posestnega varstva, pri katerem se varuje že golo dejansko oblast na stvari, sodišče skladno s citirano določbo 33. člena SPZ upošteva samo zadnje stanje posesti (in nastalo motenje).
V sodni praksi se je izoblikovalo stališče, da lahko kot posrednega motilca definiramo osebo, ki dejanje odobri ali osebo, v katerega korist je bilo dejanje opravljeno.
predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba s prepovedjo obremenitve in odtujitve nepremičnine - obstoj nevarnosti, da bo terjatev onemogočena ali znatno otežkočena - skupno premoženje - ugotovitev lastninske pravice - vlaganja
Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožnica verjetno nevarnost izkazala s sklenitvijo notarskega sporazuma med tožencema, s katerim je bila razveljavljena darilna pogodba, in to brez, da bi bila tožnica o tem obveščena, kljub temu, da je v nepremičnini z družino živela vrsto let in je po lastnih zatrjevanjih v njo vlagala. Pritožbene navedbe, da tožnica ne izkazuje interesa za izdajo začasne odredbe, so tako neutemeljene.
Kolektivna pogodba dejavnosti bančništva Slovenije (2011) člen 76.. OZ člen 253, 254.
nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi - pogodbena kazen
Po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča RS je za priznanje pogodbene kazni odločilno, katera kolektivna pogodba je veljala v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja oziroma ali je bila taka pravica predvidena v predpisih, ki so veljali v času prenehanja delovnega razmerja oziroma odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - prekinitev postopka - potek roka za odgovor na tožbo
Sodišče prve stopnje je ob izdaji izpodbijane zamudne sodbe spregledalo, da je bil v tej zadevi s sklepom z dne 14. 11. 2017 postopek prekinjen za čas treh mesecev zaradi napotitve strank na mediacijo. Roki, ki so zaradi prekinitve postopka nehali teči, pa začnejo teči za prizadeto stranko v celoti znova od dneva, ko ji sodišče vroči sklep o nadaljevanju postopka. Dokler pa traja prekinitev postopka, sodišče ne more (ne sme) opravljati nobenih pravdnih dejanj.
Sodišče prve stopnje, ki je kljub tej prepovedi izdalo zamudno sodbo ne da bi predhodno po prenehanju razlogov za prekinitev postopka izdalo sklep o nadaljevanju postopka, je tako, na kar povsem pravilno opozarja toženec v pritožbi, zagrešilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki bi že sama za sebe lahko vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe (1. odstavek 339. člena ZPP).
Glede na to, da je bila tožba tožencu vročena s prilogami in pozivom na odgovor na tožbo dne 26. 10. 2017, to pomeni, da do dneva izdaje sklepa o prekiniti postopka 14. 11. 2017 rok za odgovor na tožbo iz 277. člena ZPP še ni potekel. Zaradi posledic prekinitve postopka iz 1. odstavka 207. člena ZPP pa se rok za odgovor na tožbo tudi ni mogel izteči dne 28. 11. 2017. Ker sodišče prve stopnje z izdajo sklepa o nadaljevanju, ki bi ga vročalo strankama tega postopka, po zaključeni mediaciji sploh še ni nadaljevalo, v skladu s 4. odstavkom 208. člena ZPP rok za vložitev odgovora na tožbo vse doslej tako sploh še ni začel teči znova.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00030786
ZPP člen 5, 11, 394, 394/1, 394/1-10, 400, 400/3. SPZ člen 179, 179/1. OZ člen 131, 131/1, 290, 290/1.
obnova pravdnega postopka - objektivne meje pravnomočnosti - odškodninska odgovornost - elementi odškodninske odgovornosti - protipravnost - objektivna predvidljivost posledice - vzročna zveza - škoda - plačilo del izvajalcu
Ko sodišče dovoli obnovo postopka, razveljavi odločbo izdano v prejšnjem postopku, pri čemer se nadomestitveni postopek (judicium restitutorium) ravna po naravi obnovitvenega razloga. Če je bila obnova dovoljena zaradi napake v podlagi prejšnje sodbe, je tema nadomestitvenega postopka omejena in se prejšnji postopek rekonstruira le v tistem delu, ki je bil zadet z razlogom za obnovo. Pri tem mora sodišče ostati v okviru iste dejanske podlage, ki je bila zaobsežena z objektivnimi mejami pravnomočnosti, saj bi bila sicer identiteta zahtevka spremenjena, novosti pa ne smejo spremeniti identitete spora.
Tožena stranka je isti pritožbeni razlog, ki ga uveljavlja sedaj zoper sodbo, izdano v nadomestitvenem postopku, neuspešno uveljavljala že v pritožbi zoper sklep o dovolitvi obnove, pri čemer je pritožbeno sodišče v sklepu z dne 2. 10. 2018 že odločilo, da sodišče prve stopnje s sodbo 2. 2. 2016 ni odločalo o neutemeljenosti škode, kot elementu odškodninske odgovornosti, temveč je le obiter dictum navedlo, da zahtevek še ni zapadel, zato ni šlo za presojo obstoja škode. Odločba o razveljavitvi sodbe z 2. 2. 2016 je postala pravnomočna in je sodišče prve stopnje v nadomestitvenem postopku, potem ko je bila prejšnja sodba razveljavljena, pravilno v luči novih dejstev in dokazov ponovno pretreslo celotno procesno gradivo, torej tudi tisto, ki se nanaša na element škode, vendar šele po tem, ko je ugotovilo, da je na podlagi novih dejstev in dokazov izpolnjen in podan element protipravnosti. Pri tem tudi ni šlo za nedovoljeno upoštevanje sprememb pravnih predpisov in sprememb sodne prakse o nekem vprašanju, saj kot pojasnjeno, sodba z dne 2. 2. 2016 ni temeljila na morebitnem neobstoju škode, ker se s tem elementom kot takim, sodišče tedaj sploh ni vsebinsko ukvarjalo.
Eno temeljnih načel pravdnega postopka je tudi načelo ekonomičnosti in koncentracije postopka (11. člen ZPP). Omejevanje dolžine rokov za navajanje novih dejstev vpliva po eni strani na pospešitev postopka, po drugi pa nujno poseže v načelo kontradiktornosti ter pravico do izjavljanja (5. člen ZPP). Naloga sodišča je, da najde pravo in ustrezno ravnovesje med zagotovitvijo koncentracije in pospešitve postopka ter pravico do izjave, ki je nujen pogoj za materialno pravilno sodbo. To ravnovesje je mogoče zagotoviti s primerjavo koristi, ki jo omejevanje roka za izjavljanje o novih dejstvih prinaša in teže posledic prekluzije.
Izpodbijana sodba temelji predvsem na ugotovitvi, da je tožena stranka kljub pogodbeni prepovedi prenosa terjatev na drugega upnika, ki je izhajala iz devetega odstavka 5. člena Pogodbe št. 01, slednja pa je bila sklenjena v postopku javnega naročanja, še vedno izvajala plačila po tej pogodbi glavnemu izvajalcu A., čeprav je bila seznanjena s tem, da je A. terjatve do nje zastavil za kredit B., vsa plačila pa so se izvajala predčasno (pred zapadlostjo, ki je bila dogovorjena v pogodbi). Zato je tudi neutemeljeno sklicevanje pritožbe, da iz sporne izjave z dne 4. 3. 2010 izhaja le to, da bodo njena pogodbena plačila usmerjena na račun A. pri B. in da bodo ta sredstva namenjena zagotavljanju rednega in pravočasnega pokrivanja kreditnih obveznosti. Prav slednje je tisto, kar se očita toženi stranki - da je vedela za zastavo terjatev, do katere ne bi smelo priti, in da je vedela, da bodo plačila, ki jih tožena stranka izvaja A. za izvedbo pogodbenih del, prešla v sfero B. in ne v sfero tistih, ki so dela izvajali (podizvajalci, kooperanti in dobavitelji blaga po Pogodbi št. 01; prim. deveti odstavek 5. člena te pogodbe), pa je kljub temu A. plačevala in to vedno predčasno, pred pogodbeno dogovorjenim rokom. Pritožbena navedba, da poraba sredstev ni in ne more biti stvar in odgovornost naročnika, je zato glede na vsebino Pogodbe št. 01, ki je bila sklenjena v postopku javnega naročanja, neutemeljena. Tožena stranka bi se ob vsem navedenem morala zavedati, da podizvajalci, kar je tožeča stranka nedvomno bila, zaradi ravnanj A. ne bodo poplačani. V tem smislu niti ni pomembno ali je šlo za nominirane ali nenominirane podizvajalce. Tožena stranka je lahko oziroma bi morala računati na nastanek škode oziroma bi se nastanka škode morala zavedati, in to za vse, ki so opravljali delo kot podizvajalci A.
razvrstitev v plačni razred - plačilo razlike plače - plačilo za dejansko opravljeno delo
Tožnik je ugovarjal zoper odločbo toženke, s katerim je prevedla njegovo plačo zaradi prehoda v nov plačni sistem, določen z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS), vendar nato po molku organa sodnega varstva v predvidenih rokih (osmi odstavek 100.a člena ZObr) ni uveljavljal. Tako preizkus pravilnosti prevedbe plače tožnika ni predmet tega spora in tožnikov zahtevek na zatrjevani nepravilni prevedbi ne more biti utemeljen.
Na podlagi 44. člena ZDR-1 je delodajalec delavcu dolžan zagotoviti ustrezno plačilo za opravljeno delo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00048666
URS člen 121, 125. ZASP člen 130, 147, 149, 149/1, 149/1-3, 157, 157/3, 157/4, 157/4-1, 157/5, 157/6, 157/7, 158, 158/1, 168, 168/3. ZKUASP člen 44, 44/3, 44/4, 44/4-1, 44/6, 44/7, 44/8, 88. OZ člen 3, 17, 17/2, 73, 73/1, 73/2, 73/3, 74, 125, 333.
načelo avtonomije strank - prosto urejanje obligacijskih razmerij - omejitev pogodbene svobode - pogodba o javni priobčitvi glasbenih del - dolžnost skleniti pogodbo ( kontrahirna dolžnost ) - splošni učinki pogodbe med pogodbeniki in njihovimi pravnimi nasledniki - obvezna sklenitev in obvezna vsebina pogodbe - nesklenitev pogodbe - avtorski sorodna pravica - pravice proizvajalcev fonogramov - ustvarjanje obveznosti za pogodbenike - fonogram - plačilo nadomestila - tarifa - skupni sporazum - exceptio illegalis - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča - javna priobčitev fonogramov - pravica do nadomestila pri javni priobčitvi fonograma - nadomestilo za javno priobčitev fonogramov - pacta sunt servanda - zastopanje - pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba - neveljavnost pogodbe - naknadna odobritev pogodbe - preklic pogodbe - odpoved pogodbe - odpoved pogodbe sklenjene za nedoločen čas - odpoved trajnega dolžniškega razmerja - učinek ex nunc - javno pooblastilo - pooblastitev
V primeru naknadne odobritve ni pravno odločilno, kdo je pogodbo podpisal in niti ali je ta oseba imela ustrezno pooblastilo. Naknadna odobritev namreč sanira pomanjkljivosti pri sklenitvi pogodbe.
Odpoved pogodbe, ki je sklenjena za nedoločen čas velja za naprej (ex nunc).
V primerih, ko je vsebina pogodbe predpisana, soglasna volja pogodbenih strank ni pogoj za določitev vsebine pogodbe. Določilo drugega odstavka 17. člena OZ predpisuje, da so določbe predpisov, s katerimi je delno ali v celoti določena vsebina pogodb, sestavni del teh pogodb in jih dopolnjujejo ali pa stopajo na mesto pogodbenih določil, ki niso v skladu z njimi.
Pravica proizvajalcev fonogramov je enaka, če priobčevalec sodeluje pri pobiranju dajatve ali ne. Tudi prikrajšanje, ki ga utrpi proizvajalec fonogramov zaradi opustitve prostovoljnega plačila nadomestila je enako, če priobčevalec sodeluje pri plačevanju nadomestila in sklene pogodbo, ali pa ne. Proizvajalec fonogramov je pač prikrajšan za nadomestilo, do katerega je upravičen.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 384, 384/2, 384/2-1, 384/2-2, 384/2-3, 384/6, 384/6-1, 403, 403/1, 403/1-2, 406, 406/1, 406/1-1. ZPP člen 365.
postopek osebnega stečaja - nakupna opcija - sklenitev pogodbe o nakupni opciji - postopek odpusta obveznosti - ugovor upravitelja proti odpustu obveznosti
Glede na opisano pravno naravo opcije, pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da pomeni upravičenje dolžnika, ki ga je pridobil na podlagi Pogodbe o ustanovitvi nakupne opcije, premoženje, ki bi lahko vplivalo na večji obseg stečajne mase in s tem na večji obseg poplačila upnikov v tem stečajnem postopku.
Kršitev obveznosti iz 384. člena ZFPPIPP sama po sebi pomeni, da ni podanih pogojev za odpust obveznosti.
Pravica pridobiti certifikat tako ni le pravica državljana na dan 5. 12. 1992, temveč tudi vseh tistih oseb, ki so bile na ta dan v pravicah in dolžnostih izenačene z državljani v skladu s 13. členom Ustavnega zakona. Tožnik do pridobitve brezplačnega lastniškega certifikata ni bil upravičen, ker za slovensko državljanstvo ni pravočasno zaprosil.
vznemirjanje lastninske pravice - hoja in vožnja po tuji nepremičnini - parkirno mesto - negatorna tožba (opustitvena tožba)
Ponavljajoča hoja tožene stranke čez parkirno mesto tožnice nedvomno pomeni vznemirjanje njene lastninske pravice, pred katerim se utemeljeno brani z negatorno tožbo.
stečajni postopek nad pravno osebo - predhodni postopek prisilne poravnave - osnovni seznam preizkušenih terjatev - ugovor zoper osnovni seznam - dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev - ugovor zoper dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev - ugovorni razlog - sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - napotitev na pravdo ali drug postopek
ZFPPIPP v prvem odstavku 289. člena določa le, da terjatve, ki so bile prijavljene v postopku prisilne poravnave, veljajo za prijavljene v stečajnem postopku, ne določa pa, da preizkušene terjatve v postopku prisilne poravnave veljajo za preizkušene tudi v stečajnem postopku in da se v stečajnem postopku ne preizkušajo znova. To pa pomeni, da je izjavljanje upravitelja o prijavljenih terjatvah v stečajnem postopku neodvisno od izjavljanja upravitelja v postopku prisilne poravnave.
Ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev in dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev je mogoče vložiti le iz razlogov po 1. in 2. točki prvega odstavka 61. člena oziroma 1. točki prvega odstavka 66. člena ZFPPIPP, ne pa zaradi pomanjkljivih razlogov prerekanja izločitvene pravice po 7. točki četrtega odstavka 61. člena ZFPPIPP.
Zmotno je pritožbeno stališče, da bi osnovni seznam preizkušenih terjatev, popravek osnovnega seznama in dopolnjen seznam morali biti skladni s končnim seznamom preizkušenih terjatev, pritožničina terjatev pa dokončno priznana. V osnovnem seznamu preizkušenih terjatev je vsebovana le izjava upravitelja o prijavljenih terjatvah (61. člen ZFPPIPP), z možnostjo ugovora proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev pa se omogoči sanacija morebitnega nepreizkusa pravočasno prijavljene terjatve ali nepravilnosti pri povzemanju vsebine prijave terjatve (62. člen ZFPPIPP), šele po objavi osnovnega seznama preizkušenih terjatev pa je mogoč ugovor o prerekanju terjatve enega upnika drugemu (63. člen ZFPPIPP). Če ugovor o prerekanju terjatev ni vsebovan v dopolnjenem seznamu, pa je možen še ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev (66. člen ZFPPIPP). Opisan postopek možnih popravkov napak pri obravnavi priglašenih terjatev in evidentiranju ugovorov o prerekanju terjatev pokaže, da že sam zakon dopušča možnost neusklajenosti osnovnega seznama preizkušenih terjatev in dopolnjenega seznama preizkušenih terjatev s končnim seznamom preizkušenih terjatev kot sestavnim delom sklepa o preizkusu terjatev.
Z izdajo sklepa o preizkusu terjatev, v katerem sodišče odloči, katere terjatve so dokončno priznane ali prerekane in kdo mora v drugem postopku uveljavljati zahtevek za ugotovitev obstoja ali neobstoja prerekane terjatve, je preizkus terjatev v stečajnem postopku končan. Ta postopek ni kontradiktoren. Tak postane šele v sledečem postopku po vložitvi ustreznega zahtevka po napotitvenem sklepu stečajnega sodišča.
Cilj sodnega varstva v pravdnem postopku je odločanje o spornih pravicah ali razmerjih, cilj izvršilnega postopka, ki sledi pravdnemu postopku pa izvršitev materialnopravnih dajatvenih zahtevkov, za katere že obstaja pravnomočna odločba. Izvršilno sodišče je na sodno odločitev pravdnega sodišča vezano in vanjo ne sme ponovno ali več posegati, izvršbo lahko prepreči le neizpolnitev z zakonom določenih predpostavk za dovolitev izvršbe ali po nastanku izvršilnega naslova nastale okoliščine, ki preprečujejo izvršbo. Ti razlogi so primeroma našteti v prvem odstavku 55. člena ZIZ.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Od toženke kot delodajalca se ne zahteva, da odpoved poda takoj, ko nastane upad poslovanja (ali dela), saj rok za podajo odpovedi iz poslovnega razloga v ZDR-1 ni določen, kot je bil v šestem odstavku 88. člena ZDR. V ZDR-1 tudi ni več določena obveznost delodajalca, da v primeru odpovedi iz poslovnega razloga preveri, ali je delavca mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma ali ga je mogoče dokvalificirati oziroma prekvalificirati, ter mu, če ta možnost obstaja, ponudi sklenitve nove pogodbe.
ugovor po izteku roka - dolžnikov odgovor na odgovor upnika na ugovor - dejstva, ki jih stranka ne zanika - delna plačila - plačilo izvršitelju - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - stroški izvršilnega postopka - načelo uspeha v izvršilnem postopku
Dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, se štejejo za priznana in jih ni treba dokazovati. S tem, ko dolžnica ni odgovorila na upnikov odgovor na ugovor, se dejstvo, da je upnik upošteval vsa plačila, opravljena v drugi zadevi, šteje za priznano in izkazano. Drži sicer, da se plačila, opravljena začasnemu izvršitelju prevzemniku po razrešenem izvršitelju, štejejo kot plačila na račun izterjevane terjatve, vendar pa je upnik s tem, ko je zatrjeval, da je upošteval vsa plačila v drugi zadevi, trdil, da je upošteval tudi plačila izvršitelju, opravljena v tisti zadevi.
Glede na konkretni izvršilni postopek kot celoto skupna plačila v majhnem znesku prestavljajo zelo majhen del terjatve. Ob tem je bistveno, da so bila vsa plačila opravljena že po vložitvi predloga za izvršbo. Potrebo po sprožitvi izvršilnega postopka za celotno neplačano terjatev je povzročilo dejstvo, da dolžnica dolga ni poplačala. V takšnem primeru uspeha dolžnika v postopku ni mogoče meriti, ugotoviti oziroma razumeti glede na vsakokratno uspešno uveljavljeno manjše delno plačilo, tako, da bi s priznanimi ugovornimi stroški, ki naj bi bili posledica tega „uspeha“, dolžnik pravzaprav pobotaval, zmanjševal, upnikovo terjatev. Upniku tudi ni mogoče očitati, da bi v primeru manjših delnih plačil, ki v večji meri ne vplivajo na obseg izvršbe, moral sproti in takoj vlagati delne umike predloga za izvršbo. S tem, ko je dolžnica dosegla razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi, v izvršilnem postopku še ni uspela. V ugovoru sklepa o izvršbi niti ni izpodbijala v celoti, še manj je dosegla razveljavitev sklepa o izvršbi ali vsaj ustavitev celotne izvršbe. Sklep o izvršbi bo z odločitvijo o obravnavani pritožbi zopet postal pravnomočen (sklepi, zoper katere dolžnica ni vložila pravnih sredstev, so postali pravnomočni že prej), na podlagi tega pa se bo izvršba opravljala naprej. Navedeno pokaže, da je bil dolžničin uspeh s predlogom za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti zgolj začasne narave, t.j. dolžnica je začasno uspela odložiti opravo izvršbe (upnik se dolžničinemu predlogu zato niti ni znatneje upiral), zgolj navedeno pa ne predstavlja dolžničinega uspeha v postopku.
izvrševanje služnostne pravice - pogodba o ustanovitvi služnosti - stvarna služnost - služnostna pot - prenehanje stvarne služnosti - prenehanje stvarne služnosti zaradi neizvrševanja - osvoboditev služnosti - upiranje izvrševanju služnosti - tožbeni zahtevek - ugotovitvena tožba - prenehanje služnosti na podlagi zakona - ocena verodostojnosti priče - varstvo služnosti - prepoved vznemirjanja - stroški postopka - skupna vrednost spornega predmeta - vrednost spornega predmeta
Toženec in njegovi najemniki so glede na spreminjajoče stanje na služnostni poti po njej hodili tako, da so obšli na njej postavljene ovire ali (in) tako, da so sestopili na sosednje zemljišče in s tem del poti prehodili po njem, del pa po sporni poti. Četudi so ovire na poti morali na en ali drug način obiti, to še ne pomeni, da služnosti niso izvrševali ali da so izvrševanje svoje pravice hoje po sporni poti opustili. Sestopanja na sosednje zemljišče ni mogoče razumeti v smislu uklonitve prepovedi tožnikov glede hoje po služeči parceli.