Sodišče druge stopnje je pravilno uporabilo določbo 215. člena ZPP, ko je odločilo, da tožniku ni uspelo dokazati, da je bil sporni znesek nakazan tožencu kot posojilo in da mu je toženec znesek na tej pravni podlagi dolžan vrniti.
pravni interes - vmesni ugotovitveni zahtevek - pravno nasledstvo - zaseg vozila - ugotovitveni zahtevek - rei vindicatio - posest stvari - odtujitev stvari med pravdo - subjektivne meje pravnomočnosti - prejudicialnost - učinki sodne odločbe - tožba na ugotovitev lastninske pravice in izročitev stvari - samostojnost ugotovitvene tožbe - vrnitev zaseženega vozila po sodni odločbi
Izvršitve odločbe sodišča v kazenskem postopku, na podlagi katere je bilo vozilo vrnjeno pooblaščencu domnevno pravega lastnika, ni mogoče subsumirati pod pojem singularnega pravnega nasledstva v smislu odtujitve iz 190. člena ZPP. Pravni prednik in pravni naslednik v tem primeru nista v nobenem civilnopravnem razmerju.
Odločitev sodišča o zavrnitvi dajatvenega zahtevka ne pomeni avtomatično, da je neutemeljen tudi zahtevek ugotovitvene tožbe. Ko je sodišče prve stopnje odločilo, da dajatveni zahtevek ni utemeljen, bi moralo presoditi, ali lahko (vmesni) ugotovitveni zahtevek ostane v veljavi kot zahtevek samostojne ugotovitvene tožbe, za kar je potrebno, da tožnik izkaže pravni interes, ki je posebna procesna predpostavka splošne ugotovitvene tožbe (pri vmesnem ugotovitvenem zahtevku predpostavka prejudicialnosti nadomešča predpostavko pravnega interesa). Šele če zahtevek ne more ostati v veljavi niti kot zahtevek splošne ugotovitvene tožbe, ga je potrebno zavreči.
brezplačna pravna pomoč – revizija državnega pravobranilstva – dovoljenost - pomembno pravno vprašanje - zatrjevan odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča - trditveno in dokazno breme – standard natančne in konkretne opredelitve pravnega vprašanja
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije nosi revident.
Brez natančno in konkretno izpostavljenega pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ni mogoča presoja Vrhovnega sodišča, ali odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, zato pogoj iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
brezplačna pravna pomoč - dovoljenost revizije – plačilo stroškov odvetnici – pomembno pravno vprašanje – trditveno in dokazno breme – standard natančne in konkretne opredelitve pravnega vprašanja – zelo hude posledice – pričakovana pravica
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu. Revident mora med drugim natančno in konkretno opredeliti pravno vprašanje, o katerem pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča. Ker revidentka tega ni storila, pogoj iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Z nekonkretiziranimi navedbami o slabem premoženjskem stanju brez ponujenih dokazov za zatrjevano premoženjsko stanje revidentka ni izkazala nastanka zelo hudih posledic izpodbijane odločitve in s tem izpolnjevanja pogoja iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
spor o pristojnosti – pristojnost za odločanje v izvršilnem postopku po potrditvi pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi
Okrajno sodišče v Velenju, kateremu je bila po potrditvi pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi kot (glede na dovoljena sredstva izvršbe) krajevno pristojnemu sodišču odstopljena predmetna izvršilna zadeva, je v skladu z zgoraj citiranim tretjim odstavkom 40.c člena ZIZ pristojno (tudi) za odločanje o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje in ugovoru zoper sklep o izvršbi.
DEDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0014129
ZD člen 120, 122. OZ člen 561, 561/3, 563, 568, 568/2. ZPP člen 370, 370/3.
pogodba o dosmrtnem preživljanju – pogodba o preužitku – razveza pogodbe – neizpolnjevanje obveznosti – razlogi za revizijo - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji
Sporna pogodba ima elemente pogodbe o dosmrtnem preživljanju in preužitkarske pogodbe. Iz ugotovitev nižjih sodišč izhaja, da razlog neizpolnjevanja sporne pogodbe ni na strani toženk.
Dopustitev revizije glede vprašanja, ali se v primeru nezgodnega zavarovanja tretjega lahko zavarovalna vsota izplača upravičencu brez soglasja tretjega ali pa je potrebna njegova privolitev v smislu prvega odstavka 905. člena Zakona o obligacijskih razmerjih.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005671
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1, 424, 424/1. KZ-1 člen 158, 158/1, 158/3.
I Ips 263/2001 pravica do izvedbe dokazov v obdolženčevo korist – kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – razžalitev – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Sodišče, ki ga zavezuje načelo učinkovitosti in ekonomičnosti v postopku, sme zavrniti dokazni predlog, če je izvajanje dokazov zaradi jasnosti zadeve odveč, če je dejstvo, ki naj bi se s predlaganim dokazom dokazovalo, že dokazano, ali je brez pomena za zadevo, ali je če dokazno sredstvo neprimerno ali nedosegljivo.
ZOR člen 154, 154/1, 154/2, 174. ZPP člen 39, 39/1, 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
povrnitev nepremoženjske škode – objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne stvari – odgovornost lastnika konj - pojem nevarne stvari – konj – poškodba pri rekreativnem jahanju – krivdna odgovornost – skrbnost lastnika konja – dovoljenost revizije – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Konj lahko predstavlja nevarno stvar le v primeru obstoja kakšnih posebnih lastnosti ali okoliščin, iz katerih bi bilo utemeljeno sklepati, da obstaja povečana nevarnost za nastanek večje škode, ki se ji tudi ob običajni skrbnosti ni mogoče vselej izogniti, ki pa v konkretnem primeru niso bile ugotovljene.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost – pravnomočno končan kazenski postopek - zahteva zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev
Sklep predsednice sodišča, s katerim je bila zavrnjena zahteva za izločitev sodnice, ni eden izmed taksativno določenih sklepov iz četrtega odstavka 420. člena ZKP, zoper katere je dovoljeno vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti tudi med kazenskim postopkom, ki ni pravnomočno končan.
vrnitev v prejšnje stanje – odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči – zamuda roka – prenehanje vzroka za zamudo – vezanost začasne odredbe na tožbo
Vročitev odločbe o odobritvi brezplačne pravne pomoči po izteku rokov za opravo pravnega dejanja v postopku (v upravnem sporu), za katerega je brezplačna pravna pomoč odobrena, je lahko upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje pa je treba vložiti v 8 dneh po prejemu odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči.
Zaradi zavrženja tožbe tudi ni bilo pogojev oziroma procesnih predpostavk za vsebinsko odločanje o začasni odredbi.
povrnitev nepremoženjske škode - azbestoza - odgovornost delodajalca - višina odškodnine - uporaba sheme za določanje odškodnine
Toženka se ne more sklicevati na uporabo Sheme za določanje odškodnine za posamezne vrste poklicnih bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu (Uradni list RS, št. 28/2008). Namen te sheme je namreč le usklajevanje višine pavšalnih odškodnin, ki jih je predvidel ZOPDA z indeksom rasti življenjskih potrebščin in je namenjena zgolj odmeri pravične odškodnine v postopku odmerjanja odškodnin po določbah omenjenega zakona.
odgovornost pri nesreči premikajočih se motornih vozil – podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza – pretrganje vzročne zveze - menjalnik
Ker je bila tožničina prestavitev menjalnika reakcija na nevarno situacijo, ki jo je povzročil avstrijski voznik, ni bila izven sfere delovanja njegovega vozila, četudi je bila neobičajna.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZJN-1 člen 3, 3/1-13, 76.
koncesija za gospodarsko javno službo – dovoljenost revizije - pravica ni izražena v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje – pomembnost pravnega vprašanja za odločitev v konkretni zadevi – formalno nepravilna oziroma nepopolna ponudba – hude posledice - pričakovana pravica
Trditveno in dokazno breme za izkazovanje izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
V sporu, v katerem pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti, revizija ni dovoljena po vrednostnem kriteriju iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Vprašanje, ki ga revident izpostavlja kot pomembno pravno vprašanje, presega formalni okvir preizkusa popolnosti oziroma pravilnosti njegove ponudbe, ki je bistvena za odločitev v tej zadevi, in posega že v drugo fazo ocenjevanja ponudbe, v kateri se presoja vsebina oziroma materija posameznega predloženega dokazila, zato izpostavljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje za odločitev v tej zadevi.
Pridobitev nove koncesije je negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja predpisanih pogojev in meril in kot tako pričakovana pravica, z nepridobitvijo te pravice pa ni mogoče izkazati zelo hudih posledic za prijavitelja.