predlog za vrnitev v prejšnje stanje – zavrženje predloga - vsebina revizije – navedba revizijskih razlogov
Ker revizija v zvezi s sodbo o zavrnitvi zahtevka za odpravo sklepa tožene stranke o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje nima nobenih razlogov, jo je Vrhovno sodišče kot neutemeljeno zavrnilo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev delovnih obveznosti – prebivališče – neresnični podatki – stroški prevoza na delo – rok za pripravo na zagovor – navzočnost odvetnika – seznanitev z dokazi
Vrhovno sodišče je razvilo ustaljeno sodno prakso, po kateri je glede na to, da ZDR (Ur. l. RS, št. 42/02) ne določa minimalnega časa za pripravo zagovora, treba presojati glede na okoliščine konkretnega primera, ali je bil delavcu zagovor omogočen.
ZDR niti uspešne priprave na zagovor niti podaje zagovora ne pogojuje s tem, da bi si moral delavec pri tem zagotoviti pomoč odvetnika.
Tožnik je posredoval toženi stranki lažne podatke o dejanskem prebivališču. S tem jo je tudi oškodoval, saj mu je ta obračunavala in izplačevala višje stroške prevoza na delo in iz dela, kot bi mu sicer pripadali. S svojim ravnanjem je kršil tako določila pogodbe o zaposlitvi (glede na 6. točko 14. člena se je dolžan vzdržati vseh ravnanj, ki materialno škodujejo ali bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca; v 29. členu je izjavil, da so podatki, ki jih posreduje delodajalcu za uresničevanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, resnični) kot tudi določili 34. člena ZDR o obveznosti obveščanja in 35. člena ZDR o prepovedi škodljivega ravnanja.
odvetniška dejavnost – polovični delovni čas – starostna pokojnina - postopek uveljavljanja pravice do delne pokojnine
Tožnik bi se lahko na podlagi izbrisa iz seznama odvetnikov pri odvetniški zbornici odjavil iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter uveljavil starostno pokojnino in si na tak način zagotovil zdravstveno zavarovanje na tej podlagi. Ob ponovnem vpisu v imenik odvetnikov pri odvetniški zbornici s polovičnim obsegom dejavnosti pa bi lahko uspešno uveljavil oziroma zadržal pravico do polovice pokojnine.
revizija – dovoljenost revizije – spor v zvezi z matično evidenco – pokojninska osnova - zavrženje revizije
Tožeča stranka zahteva odpravo odločbe, s katero ji je tožena stranka kot dajalcu podatkov naložila popravo napačno vpisanih podatkov v obrazcu M-4 za leto 2005, ter zahteva, naj sodišče ugotovi, da se izplačila delavcem, od katerih so bili plačani prispevki, oziroma vrednost bonitet v višini osnove, od katere so bili obračunani in plačani prispevki (prejemki iz naslova zneskov premij za nezgodno zavarovanje, prostovoljno zdravstveno zavarovanje in dodatno pokojninsko zavarovanje, ter zneskov, ki služijo kot osnova za obračun in plačilo prispevkov za socialno varnost v primeru uporabe službenih mobilnih telefonov in službenih avtomobilov v privatne namene), štejejo med dohodke delavcev, ki se upoštevajo pri ugotavljanju njihovih pokojninskih osnov. Revizija ni dovoljena, ker ne gre za premoženjski socialni spor in ne za spor o pravici iz socialnega zavarovanja posameznega zavarovanca, tožeča stranka pa tudi ni uveljavljala dopustitve revizije.
nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo – varstvo pravic, pridobljenih po prejšnjih predpisih – uporaba ZPIZ/92
Tožnik je imel ob vložitvi zahteve dne 21. 3. 2006 zakonsko podlago kvečjemu za pridobitev ene od pravic po ZPIZ-1, ki pa nadomestila plače za čas čakanja na ustrezno zaposlitev, kot pravice po tem zakonu, ne pozna več.
Glede na določbe Pravilnika tožene stranke (občine), da se občinska socialna pomoč praviloma dodeli občanom le enkrat letno in to (praviloma) v višini, ki ne presega višine denarne socialne pomoči po Zakonu o socialnem varstvu, ki je v spornem času znašala 48.062 takratnih SIT, revizijsko sodišče soglaša, da tožnica ob dodelitvi že sicer višjega zneska socialne pomoči do še višjih zneskov iz tega naslova ni bila upravičena.
Tožnik uveljavlja plačilo zakonskih zamudnih obresti, kar tako v primeru, če so postavljene kot glavna terjatev, kot v primeru, če se zahteva odškodnina v njihovi višini, predstavlja premoženjsko terjatev. Ker vrednost spornega predmeta, na katerega se nanaša ta del izpodbijane sodbe, v postopku ni bila ugotovljena (tožnik je ni opredelil), revizija pa tudi ni bila dopuščena, jo je Vrhovno sodišče zavrglo.
ZPIZ-1 člen 15, 156, 178. Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo znotraj Evropske skupnosti člen 3. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 5.
starostna pokojnina - obvezno zavarovanje v drugi državi, članici EU - status družbenika in poslovodne osebe - načelo izenačevanja dejstev
Ali lahko pristojna država članica (Republika Slovenija) v zvezi s priznanjem pravice do starostne pokojnine upošteva dejstvo, nastalo v drugi državi članici (Republiki Avstriji)? To dejstvo je v predmetni zadevi tožnikov status družbenika in poslovodje podjetja v Republiki Avstriji ter posledično obstoj obveznega zavarovanja v tej državi. Ob upoštevanju dejstva, da slovenska zakonodaja za pridobitev pravice do starostne pokojnine izrecno določa pogoj prenehanja obveznega zavarovanja, je odgovor, glede na načelo izenačevanja dejstev, pritrdilen, vendar samo, če tožniku zaradi tega ni kršena pravica do enakega obravnavanja oz. da tožnik ni diskriminiran zaradi obveznega zavarovanja v tujini.
Ker so bivši vojaški zavarovanci, ki so po 18. 10. 1991 ostali v službi v JLA, in dejanski zavarovanci takrat že tujega nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pri le-tem kasneje tudi pridobili in uveljavili pravico do pokojnine, hkrati pa jim Republika Slovenija kot svojim državljanom glede na morebiti neustrezno pokojnino še posebej zagotavlja socialno varnost na podlagi določb Zakona o zagotavljanju socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ, revizijsko sodišče soglaša s stališčem sodišča druge stopnje, da ni videti razlogov za protiustavnost določb 2. člena ZPIZVZ.
ZIZ člen 15, 100, 100/1, 128, 128/1. ZPP člen 17, 17/2, 25, 25/2.
spor o pristojnosti - prebivališče dolžnika - izvršba na denarna sredstva
Za odločitev o krajevno pristojnem sodišču za izvršbo na dolžnikova denarna sredstva je odločilna navedba o dolžnikovem prebivališču v predlogu za izvršbo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005642
ZKP člen 371, 371/1-11. KZ-1 člen 54. URS člen 14.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nasprotja v razlogih – kršitev kazenskega zakona – nadaljevano kaznivo dejanje – načelo enakosti
Ker gre pri konstrukciji nadaljevanega kaznivega dejanja za fikcijo, da je bilo storjeno le eno kaznivo dejanje, mora biti njena uporaba, da ne bi privedla do neupravičenega privilegiranja storilcev kaznivih dejanj, nujno zadržana in skladna s kriminalnopolitičnimi izhodišči.
DEDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0014227
ZD člen 28, 28/5, 41. ODZ paragraf 956. ZOR člen 74, 74/2, 388.
dopuščena revizija - prikrajšanje nujnega deleža - vrnitev darila - darilna pogodba za primer smrti - trenutek sklenitve pogodbe - trenutek prehoda premoženja - učinek izjave dane v zapuščinskem postopku - pretrganje zastaranja
Za presojo, kdaj je bilo darilo dano, pri sklenitvi darilne pogodbe za primer smrti, je relevanten trenutek prehoda premoženja in ne trenutek sklenitve same pogodbe.
Volilojemnik dobi pravico proti dediču v trenutku zapustnikove smrti in ne v trenutku, ko oporočitelj napravi oporoko, s katero mu volilo nakloni. Zato tudi ni razloga, da bi darilo na podlagi darilne pogodbe za primer smrti in relevanten trenutek, kdaj je darilo prejeto, obravnavali drugače.
Iz narave darilne pogodbe za primer smrti izhaja, da je bistvo, da se mora izpolniti šele po darovalčevi smrti in ne ob sklenitvi pogodbe.
Za presojo pravice nujnega dediča (tožnice) na vrnitev darila zato ni odločilen čas podpisa takšne darilne pogodbe in je ta primer treba obravnavati enako kot primer, ko je bilo darilo dano v zadnjem letu darovalčevega življenja (peti odstavek 28. člena ZD).
Pretrganje zastaranja iz 41. člena ZD učinkuje tudi za osebe, ki niso zakoniti dediči in so „druge osebe“ v smislu petega odstavka 28. člena ZD ter niso sodelovali v zapuščinskem postopku.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZOR člen 376.
dopuščena revizija - zastaranje odškodninske terjatve – odškodnina za premoženjsko škodo – začetek teka zastaranja
Revizija se dopusti glede vprašanja začetka teka zastaranja odškodninske terjatve za premoženjsko škodo (manjvrednost nepremičnine), nastalo zaradi imisij.
pravni interes - vmesni ugotovitveni zahtevek - pravno nasledstvo - zaseg vozila - ugotovitveni zahtevek - rei vindicatio - posest stvari - odtujitev stvari med pravdo - subjektivne meje pravnomočnosti - prejudicialnost - učinki sodne odločbe - tožba na ugotovitev lastninske pravice in izročitev stvari - samostojnost ugotovitvene tožbe - vrnitev zaseženega vozila po sodni odločbi
Izvršitve odločbe sodišča v kazenskem postopku, na podlagi katere je bilo vozilo vrnjeno pooblaščencu domnevno pravega lastnika, ni mogoče subsumirati pod pojem singularnega pravnega nasledstva v smislu odtujitve iz 190. člena ZPP. Pravni prednik in pravni naslednik v tem primeru nista v nobenem civilnopravnem razmerju.
Odločitev sodišča o zavrnitvi dajatvenega zahtevka ne pomeni avtomatično, da je neutemeljen tudi zahtevek ugotovitvene tožbe. Ko je sodišče prve stopnje odločilo, da dajatveni zahtevek ni utemeljen, bi moralo presoditi, ali lahko (vmesni) ugotovitveni zahtevek ostane v veljavi kot zahtevek samostojne ugotovitvene tožbe, za kar je potrebno, da tožnik izkaže pravni interes, ki je posebna procesna predpostavka splošne ugotovitvene tožbe (pri vmesnem ugotovitvenem zahtevku predpostavka prejudicialnosti nadomešča predpostavko pravnega interesa). Šele če zahtevek ne more ostati v veljavi niti kot zahtevek splošne ugotovitvene tožbe, ga je potrebno zavreči.
brezplačna pravna pomoč – revizija državnega pravobranilstva – dovoljenost - pomembno pravno vprašanje - zatrjevan odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča - trditveno in dokazno breme – standard natančne in konkretne opredelitve pravnega vprašanja
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije nosi revident.
Brez natančno in konkretno izpostavljenega pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ni mogoča presoja Vrhovnega sodišča, ali odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, zato pogoj iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Sodišče druge stopnje je pravilno uporabilo določbo 215. člena ZPP, ko je odločilo, da tožniku ni uspelo dokazati, da je bil sporni znesek nakazan tožencu kot posojilo in da mu je toženec znesek na tej pravni podlagi dolžan vrniti.
ZKP člen 160, 371, 371/1-11, 371/2, 420, 420/2. KZ člen 145.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – pravice obrambe – zavrnitev dokaznega predloga - odločilna dejstva – kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – ogrožanje varnosti – zakonski znaki kaznivega dejanja – odvzem prostosti zasačeni osebi - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Grožnja z ubojem, ki jo je obsojenec izrekel oškodovancu, ne more predstavljati sile, potrebne za odvzem prostosti oz. preprečitev bega pri kaznivem dejanju zasačene osebe (160. člen ZKP).