Sodišče dokaznemu predlogu za postavitev novega izvedenca utemeljeno ni ugodilo. Ustrezno je pojasnilo, da je izvedensko mnenje dr. K. popolno in strokovno natančno, skladno z mnenjem invalidske komisije I. in II. stopnje, ter z ostalo medicinsko dokumentacijo v spisu. Vrhovno sodišče je že sprejelo stališče, da mora biti potreba, da sodišče v pravdi angažira novega izvedenca iste ali podobne stroke, utemeljena z razumnimi razlogi; zgolj strankino nezadovoljstvo, nestrinjanje oziroma nesprejemanje ugotovitev prvega izvedenca ni tak razumni razlog. Takšno stališče velja tudi za obravnavani spor, še zlasti, ker bi lahko tožnik, če je menil, da je izvedensko mnenje pomanjkljivo, predlagal pisno dopolnitev tega mnenja ali zaslišanje izvedenca dr. K..
V obravnavani zadevi gre za spor o veljavnosti kolektivne pogodbe (oz. aneksa k tej pogodbi) in njenem izvrševanju med strankami kolektivne pogodbe, torej za spor, kakor je opredeljen v točki a) 6. člena ZDSS-1. Spori, ki naj bi jih reševala arbitraža iz drugega odstavka 148. člena Kolektivne pogodbe, pa so le interesni spori o vsebini sprememb in dopolnitev Kolektivne pogodbe, torej spori, ki nastanejo, če se stranki ne sporazumeta o vsebini sprememb in dopolnitev veljavne kolektivne pogodbe. Nižji sodišči sta zato zmotno uporabili 148. člen Kolektivne pogodbe, ko sta šteli, da ureja tudi predmetni spor in posledično, da predlog v tej zadevi ni dopusten, ker predlagatelj ni sprožil postopka pred arbitražnim svetom.
ZPIZ-1 člen 15, 156, 178. Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo znotraj Evropske skupnosti člen 3. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 5.
starostna pokojnina - obvezno zavarovanje v drugi državi, članici EU - status družbenika in poslovodne osebe - načelo izenačevanja dejstev
Ali lahko pristojna država članica (Republika Slovenija) v zvezi s priznanjem pravice do starostne pokojnine upošteva dejstvo, nastalo v drugi državi članici (Republiki Avstriji)? To dejstvo je v predmetni zadevi tožnikov status družbenika in poslovodje podjetja v Republiki Avstriji ter posledično obstoj obveznega zavarovanja v tej državi. Ob upoštevanju dejstva, da slovenska zakonodaja za pridobitev pravice do starostne pokojnine izrecno določa pogoj prenehanja obveznega zavarovanja, je odgovor, glede na načelo izenačevanja dejstev, pritrdilen, vendar samo, če tožniku zaradi tega ni kršena pravica do enakega obravnavanja oz. da tožnik ni diskriminiran zaradi obveznega zavarovanja v tujini.
Tožnik uveljavlja plačilo zakonskih zamudnih obresti, kar tako v primeru, če so postavljene kot glavna terjatev, kot v primeru, če se zahteva odškodnina v njihovi višini, predstavlja premoženjsko terjatev. Ker vrednost spornega predmeta, na katerega se nanaša ta del izpodbijane sodbe, v postopku ni bila ugotovljena (tožnik je ni opredelil), revizija pa tudi ni bila dopuščena, jo je Vrhovno sodišče zavrglo.
Ker so bivši vojaški zavarovanci, ki so po 18. 10. 1991 ostali v službi v JLA, in dejanski zavarovanci takrat že tujega nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pri le-tem kasneje tudi pridobili in uveljavili pravico do pokojnine, hkrati pa jim Republika Slovenija kot svojim državljanom glede na morebiti neustrezno pokojnino še posebej zagotavlja socialno varnost na podlagi določb Zakona o zagotavljanju socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ, revizijsko sodišče soglaša s stališčem sodišča druge stopnje, da ni videti razlogov za protiustavnost določb 2. člena ZPIZVZ.
revizija – dovoljenost revizije – spor v zvezi z matično evidenco – pokojninska osnova - zavrženje revizije
Tožeča stranka zahteva odpravo odločbe, s katero ji je tožena stranka kot dajalcu podatkov naložila popravo napačno vpisanih podatkov v obrazcu M-4 za leto 2005, ter zahteva, naj sodišče ugotovi, da se izplačila delavcem, od katerih so bili plačani prispevki, oziroma vrednost bonitet v višini osnove, od katere so bili obračunani in plačani prispevki (prejemki iz naslova zneskov premij za nezgodno zavarovanje, prostovoljno zdravstveno zavarovanje in dodatno pokojninsko zavarovanje, ter zneskov, ki služijo kot osnova za obračun in plačilo prispevkov za socialno varnost v primeru uporabe službenih mobilnih telefonov in službenih avtomobilov v privatne namene), štejejo med dohodke delavcev, ki se upoštevajo pri ugotavljanju njihovih pokojninskih osnov. Revizija ni dovoljena, ker ne gre za premoženjski socialni spor in ne za spor o pravici iz socialnega zavarovanja posameznega zavarovanca, tožeča stranka pa tudi ni uveljavljala dopustitve revizije.
odvetniška dejavnost – polovični delovni čas – starostna pokojnina - postopek uveljavljanja pravice do delne pokojnine
Tožnik bi se lahko na podlagi izbrisa iz seznama odvetnikov pri odvetniški zbornici odjavil iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter uveljavil starostno pokojnino in si na tak način zagotovil zdravstveno zavarovanje na tej podlagi. Ob ponovnem vpisu v imenik odvetnikov pri odvetniški zbornici s polovičnim obsegom dejavnosti pa bi lahko uspešno uveljavil oziroma zadržal pravico do polovice pokojnine.
nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo – varstvo pravic, pridobljenih po prejšnjih predpisih – uporaba ZPIZ/92
Tožnik je imel ob vložitvi zahteve dne 21. 3. 2006 zakonsko podlago kvečjemu za pridobitev ene od pravic po ZPIZ-1, ki pa nadomestila plače za čas čakanja na ustrezno zaposlitev, kot pravice po tem zakonu, ne pozna več.
Glede na določbe Pravilnika tožene stranke (občine), da se občinska socialna pomoč praviloma dodeli občanom le enkrat letno in to (praviloma) v višini, ki ne presega višine denarne socialne pomoči po Zakonu o socialnem varstvu, ki je v spornem času znašala 48.062 takratnih SIT, revizijsko sodišče soglaša, da tožnica ob dodelitvi že sicer višjega zneska socialne pomoči do še višjih zneskov iz tega naslova ni bila upravičena.
SPZ člen 8, 271, 271/2. ZSZ člen 28. ZTel-1 člen 53, 155. ZEKom člen 75, 164.
negatorna tožba – odstranitev oddajnika - stavbna pravica – služnost v javnem interesu – objekti javne infrastrukture – razlaga zakona
Stališče izpodbijane sodbe, da je toženka glede na to, da sta ji tožnika 15. 2. 1992 dala pisno soglasje za postavitev antenskega stolpa na njuni nepremičnini in da je za postavitev tega stolpa morala pridobiti lokacijsko, gradbeno in uporabno dovoljenje, na podlagi 271. člena SPZ pridobila stavbno pravico, in da zato zatrjevana namestitev sistema mobitel na antenskem stolpu, ne da bi tožnika v to privolila, ne predstavlja posega v lastninsko pravico tožnikov, je materialnopravno zmotno.
Ugotovitev, da je bila menica dana za zavarovanje terjatve po pogodbi o sodelovanju ter da je Aneks št. 2 sestavni del te pogodbe, utemeljujeta odločitev nižjih sodišč, da se bianco menica nanaša tudi na terjatev, ki je bila v aneksu ugotovljena in konvertirana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0014168
URS člen 14, 14/2, 22, 23. ZPP člen 7, 39, 39/1, 41, 41/2, 339, 339/2-8, 367, 367/2, 377. ZKP člen 83.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razpravno načelo - načelo kontradiktornosti - sosporništvo na aktivni strani - pravica do enakega varstva pravic - protispisnost - nastanek zavarovalnega primera - pravica do nepristranskega sodnika - uporaba dokazov, izločenih iz kazenskega spisa, v pravdi - izločeni uradni zaznamki - zavarovalno pravo - dolžnost izplačila odškodnine
Sodišče prve stopnje s tem, ko je uporabilo dokaze (uradne zaznamke), ki so bili iz kazenskega spisa izločeni, ni prekršilo določb pravdnega postopka, niti ni poseglo v nobeno ustavno zajamčeno človekovo pravico tožečih strank. Zaradi različne narave kazenskega in pravdnega postopka v ZPP ni pravil o prepovedi uporabe dokazov, kot jih vsebuje ZKP. Namen izločitve obvestil, zbranih od osumljenca v kazenskem postopku, četudi sploh niso bila pridobljena s kršitvijo določb kazenskega postopka, je v zagotovitvi pravnih jamstev, ki jih ima obdolženec v kazenskem postopku, kjer mu nasproti stoji država. Z izločitvijo dokazov v kazenskem postopku se torej varujejo pravice obdolženca, hkrati pa ni poseženo v pravice nobenega drugega posameznika. V pravdnem postopku pa si nasproti stojita dve enakovredni stranki in v primeru, da uporabe določenega dokaza ne dopustimo, s tem pride do posega v pravice nasprotne stranke – v njeno ustavno pravico do dokaza kot del pravice do izjave v postopku.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 83/2-3. ZOdv člen 25, 25/1-7.
vpis v imenik odvetnikov – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – zatrjevana neenotna sodna praksa sodišča prve stopnje – sklicevanje na odločbo, izdano v prejšnjem upravnem sporu – zelo hude posledice – nemožnost opravljanja odvetniškega poklica – poseg v osebnostne pravice
Brez natančno in konkretno izpostavljenega pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ni mogoča presoja Vrhovnega sodišča, ali glede tega vprašanja obstaja neenotna sodna praksa sodišča prve stopnje, zato ni izpolnjen pogoj iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker revident ni predložil nobenih dokazov, iz katerih bi bilo razvidno, da je kot posledica izpodbijane odločitve ogroženo njegovo preživljanje, pogoj iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
ZGJS člen 68, 72, 76, 76/1, 76/2, 76/4. ZLNDL člen 1, 1/1, 2, 2/1, 3, 3/1, 4, 4/1, 5, 5/1. ZKD člen 3, 4, 9, 12.
lastninjenje komunalne infrastrukture – pribobitev lastninske pravice na nepremičnini – originarna pridobitev lastninske pravice
Pravni zaključek, ki sta ga sprejeli sodišči prve in druge stopnje, da je tožeča stranka pridobila na sporni nepremičnini lastninsko pravico na originaren način, na podlagi ZJGS, je pravilen, in zato izključuje lastninsko pravico tožene stranke, v zemljiško knjigo vpisane na podlagi ZLNDL. Konkreten dejanski stan se namreč ujema z abstraktnim dejanskim stanom iz druge alineje prvega odstavka 76. člena v zvezi z drugo alinejo 68. člena ZGJS.
ZKP člen 166, 178, 215, 216, 219, 371, 371/1-8. URS člen 29, 36.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nedovoljeni dokazi - nedotakljivost stanovanja - hišna preiskava – navzočnost obdolženca pri hišni preiskavi – obvestilo o preiskovalnih dejanjih – pravice obrambe - navzočnost prič - priči pri hišni preiskavi - oškodovanec kot priča
Zgolj dejstvo, da je kot priča pri hišni preiskavi sodeloval oškodovanec, še ne omogoča zaključka, da je hišna preiskava nezakonita, ali da je dokaz, pridobljen pri hišni preiskavi, nedovoljen dokaz v smislu 219. člena ZKP.
Obtoženec ima pravico biti navzoč pri hišni preiskavi ne glede na to, ali se ta opravlja v njegovih prostorih ali v prostorih drugih oseb.
ZDen člen 44, 44/1, 44/3, 44/6. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 15, 15/3.
V obravnavanem primeru je bil del predmetnega zemljišča podržavljen kot kmetijsko zemljišče, saj je bil v zemljiškem katastru opredeljen kot kmetijska katastrska kultura. Revidentka zanj tudi ni izkazala, da bi bilo v tedaj veljavnih prostorskih aktih opredeljeno kot stavbno zemljišče, predpis, na podlagi katerega je bilo podržavljeno, pa zemljišču ni spremenil statusa, zemljišče pa tudi ni bilo predvideno za zidavo v načrtih stanovanjske in komunalne gradnje. Ker pa se je uporabljalo za odprto skladiščenje hlodovine in rezanega lesa, kar v zadevi niti ni sporno, je bila tudi po presoji Vrhovnega sodišča zanj določena odškodnina pravilno in zakonito na podlagi določbe tretjega odstavka 15. člena Navodila oziroma priloge 4, ki je sestavni del Navodila. V navedeni prilogi je namreč med spremenjenimi kmetijskimi zemljišči navedeno tudi odprto skladišče.
ZPP člen 7, 212, 214, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZOR člen 99, 567.
dopuščena revizija – najemna pogodba – obseg odpovedi najemne pogodbe - odpoved najemne pogodbe za opremo poslovnega prostora razlaga pogodbe - ugotavljanje dejstev v pritožbenem postopku
Revizija se dopusti glede:
procesnega vprašanja, ali je sodišče druge stopnje z ugotovitvijo, da se odpoved najemne pogodbe ni nanašala na najem opreme, kršilo določbe pravdnega postopka (7., 212, 214. člen ZPP);
materialnopravnega vprašanja glede povezanosti najemne pogodbe za opremo (Aneksa št. 1 k (pod)najemni pogodbi) s (pod)najemno pogodbo za poslovni prostor (Podnajemna pogodba št. 01/2001) ter glede morebitnega prenehanja najemne pogodbe za opremo.