Sporazum med SFRJ in ZRN o socialnem zavarovanju člen 35.
socialno zavarovanje - pravo, ki se uporabi za prehod zahtevkov nemškega nosilca socialnega zavarovanja
S prvim odstavkom 35. člena Sporazuma med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Zvezno republiko Nemčijo o socialnem zavarovanju je določeno le pravo, ki se uporabi za prehod odškodninskega zahtevka z oškodovanca na nosilca socialnega zavarovanja. Z navedeno določbo pa še ni določeno pravo, na katerem temelji sam odškodninski zahtevek. To pravo se določi glede na okoliščine primera.
Tožnik je 19.5.1997 nastopil nov bolniški stalež in mu je bilo za prvih 30 dni odsotnosti z dela odmerjeno nadomestilo plače v breme delodajalca, od 31 dne dalje pa v breme Zavoda. Osnova za odmero nadomestila je različna: za prvih 30 dni po delovno pravnih predpisih, v breme Zavoda pa po ZZVZZ.
zavarovalna doba s povečanjem - beneficirana zavarovalna doba
Delovna mesta pilotov z več kot 200 poleti letno se uvrščajo med delovna mesta iz 210. člena ZPIZ (1992), na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem, ker je opravljanje poklicne dejavnosti omejeno z določeno starostjo zaradi pogojev, v katerih fiziološke funkcije organizma zaradi narave in teže dela v tolikšni meri pešajo, da delavcu onemogočajo nadaljnje uspešno opravljanje poklicne dejavnosti po dopolnitvi določene starosti.
Za povzročeno škodo gre takrat, ko škoda izvira iz nedopustnega ravnanja, da je škoda sploh nastala, da obstaja vzročna zveza med škodo in nedopustnim ravnanjem in da obstaja odgovornost na strani povzročitelja škode. Ker je sodišče v izpodbijani sodbi pravilno ugotovilo, da ni mogoče ugotoviti pogojev odškodninskega delikta, saj ni niti nedopustnega ravnanja, ni vzročne zveze, ni škode v zvezi z zatrjevanim ravnanjem in ni odgovornosti zatrjevanega povzročitelja, je tudi pravilno zavrnilo tožnikov odškodninski zahtevek, ki ga je postavil zato, ker je tožena stranka zavrnila njegovo zahtevo, da se mu prizna pravica do dodatka za pomoč in postrežbo (njegov zahtevek v zvezi s tem je pravnomočno zavrnilo tudi sodišče.
- Ker je sklep o tem, da se razširitev tožbe na novega toženca ne dovoli, procesne narave in ne končuje postopka, v tem delu revizija ni dovoljena. - Po določbi drugega odstavka 187. člena ZPP je za (subjekivno)
spremembo tožbe, s katero se toži namesto prvotne tožene stranke koga drugega, potrebna privolitev tistega, ki naj stopi v pravdo namesto tožene stranke. Ker v spornem primeru sodišče ugotavlja, da tožena stranka ni dala privolitve za spremembo tožbe, sodišče ni imelo pooblastila, da bi tako spremembo dopustilo in je zato lahko samo sklenilo, da se razširitev tožbe ne dovoli.
ZPIZ člen 27, 27/3, 34, 55, 171, 171/2, 172, 172/1.
priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja - začetek uživanja posamezne pravice
Začetek uživanja posamezne pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ni vedno istoveten z dnem izpolnitve pogojev. Pogoj za uveljavitev pravice do pokojnine (tudi invalidske) je prenehanje zavarovanja. Po določbi 1. odstavka 172. člena je zavarovanec upravičen do izplačevanja pokojnine od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja. V kolikor do prenehanja zavarovanja ne pride, dejstvo, da je zavarovanec izpolnil pogoje za pridobitev pokojnine, na pravico, ki bi mu šla, nima nobenega vpliva.
V spornem primeru tožeča stranka uveljavlja plačilo ambulantno-polikliničnih uslug, kot izhaja iz izdanega računa, pri čemer tožeča stranka ni zavarovana oseba, ki bi uveljavljala pravico do ali iz obveznega zdravstvenega zavarovanja niti ne gre za plačevanje prispevkov iz tega naslova. Ker se ne uveljavlja pravica do ali iz zdravstvenega zavarovanja ali plačilo prispevkov iz tega naslova in ker tudi ne gre za primer iz drugega odstavka 7. člena ZDSS-1 (povračilo neupravičeno pridobljenih sredstev ali povrnitev škode povzročene zavarovancu ali zavodu v zvezi z zavarovalnim razmerjem), ampak enostavno plačilo opravljene storitve (usluge), tak spor ni socialni spor, ampak je glede na stranke spora in ob upoštevanju določbe 481. člena ZPP gospodarski spor, za odločanje v takem sporu pa je pristojno redno in ne specializirano sodišče.
pritožba zoper sklep o nedopustitvi revizije - dovoljenost revizije - pomembna pravna vprašanja - enotnost sodne prakse
Pritožnik ni navedel razlogov za pritožbo iz navedene določbe ZDSS-1, revizijsko sodišče pa jih tudi ni ugotovilo, zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo.
Pooblaščenka tožnika je bila dolžna pošto dvigati na naslovu, kjer je imela svoj sedež, v primeru spremembe naslova pa sama sporočiti to spremembo sodišču (145. člen ZPP).
Čeprav je res, da delovno dovoljenje izrecno ni določeno kot pogoj za priznanje pravice do nadomestila po 123. členu ZPIZ niti po kakšnem drugem členu tega zakona, ne gre prezreti, da je možno delovnemu invalidu to pravico priznati samo pod pogojem iz drugega odstavka 188. člena ZPIZ, ki določa, da se nadomestila plače nezaposlenim zavarovancem izplačujejo za mesece, v katerih so se redno javljali zavodu za zaposlovanje in za mesece, v katerih se niso mogli javiti iz opravičljivih razlogov. Ker je po ugotovitvah v postopku, v skladu z določbo 69. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB - Uradni list RS, št. 5/91 in nadalj.) bilo ugotovljeno, da tožnik ni mogel biti prijavljen na zavodu kot brezposelna oseba (ker ni imel delovnega dovoljenja, niti brez dovoljenja ni mogel biti iskalec zaposlitve), se revident zavodu ni imel več kaj javljati, zato tudi ni bilo pogojev, določenih v zakonu, da bi se mu izplačevalo sporno nadomestilo plače.
denarno nadomestilo za čas čakanja - pravice invalidov
Po določbi 124. člena ZPIZ ima pravico do nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev oziroma zaposlitev na drugem ustreznem delu tudi delovni invalid II. in III. kategorije, ki mu je neodvisno od njegove volje prenehalo delovno razmerje na drugem ustreznem delu, na katero je bil razporejen oziroma mu je bilo preskrbljeno po nastanku invalidnosti, če se v 30. dneh po prenehanju delovnega razmerja prijavi pri zavodu za zaposlovanje. Revidentki pa, kot je bilo že povedano, delovno razmerje ni prenehalo kot delovnemu invalidu ampak iz naslova trajnega presežka, zato zanjo ta določba ni uporabljiva, ker sploh ni bila ustrezno razporejena oziroma ji drugo ustrezno delo ni bilo preskrbljeno.
pokojnina vojaškega zavarovanca - odmera pokojnine
Glede na besedilo 6. člena ZPIZVZ se zagotavljajo pravice, pridobljene na podlagi odločb vojaškega nosilca zavarovanja le tistim upravičencem, ki so jim bile te pravice priznane za september 1991. Z določitvijo tega datuma se namreč upošteva sklep Predsedstva Republike Slovenije z dne 18.7.1991 o izstopu iz nekdanje JLA.
Navedene pokojnine so se do septembra 1991 izplačevale v nekdanjih jugoslovanskih dinarjih, ki so bili takrat plačilno sredstvo tudi na območju Republike Slovenije. Zato se za tisto obdobje lahko vzamejo za osnovo dejanski zneski izplačanih vojaških pokojnin. Po valutni osamosvojitvi Republike Slovenije, ki je bila izvedena 7. oktobra 1991, je bilo na območju Republike Slovenije možno uporabljati le slovensko denarno enoto, zato je bil zadnji mesec, v katerem so bili zneski vojaških pokojnin in pokojnin po slovenskih predpisih še neposredno primerljivi, september 1991.
ZPKri člen 2, 3, 5, 6, 20. ZPIZ (1983) člen 103.ZPIZ-1 člen 154. ZPIZ (1992) člen 169.
ponovna odmera pokojnine - razmerje med ZPIZ kot splošnim zakonom in ZPKri kot posebnim in kasnejšim zakonom
Določba 1. odstavka 20. člena ZPKri je torej posebnega značaja, uporabljiva le za upravičence iz tega zakona, zato ima po splošnem pravnem pravilu lex specialis derogat legem generalis značaj posebne norme. Z njo je zakonodajalec želel v 2. členu ZPKri opredeljenim kategorijam neopravičeno obsojenih oseb omogočiti upokojevanje pod ugodnejšimi pogoji, kot so določeni v splošnih predpisih. Zato določb 302. člena ZPIZ (1992) oziroma 390. člena ZPIZ-1 ni mogoče razlagati tako kot je to storilo sodišče druge stopnje. Ob njihovi uporabi je prezrlo določbe kasneje sprejetega ZPKri, ki ureja v odnosu na sistemski zakon (lex generalis) priznanje pokojninske dobe v korist v zakonu navedenih kategorij žrtev - torej za določen ožji segment oseb - iz specifičnih razlogov (lex specialis). Zato ima ta - specialni - zakon prednost pred splošnim zakonom, ki ga v določenem delu torej razveljavlja.
ZPIZ člen 46, 46/4, 47, 47/4. ZDR (1990) člen 47, 47/1.ZOR člen 107, 110.
nova odmera starostne pokojnine - vštetje plače iz delovnega razmerja pri drugem delodajalcu - ničnost pogodbe o zaposlitvi - pravna posledica
Ničnost je absolutna neveljavnost, ki učinkuje nasproti vsakomur. Ker pravica do uveljavljanja ničnosti ne ugasne, potek časa od sklenitve nične pogodbe ni pravno upoštevna okoliščina.
Iz določbe 6. člena ZPIZVZ izhaja, da se upravičencem, ki so jim bile pravice priznane z odločbo nosilca zavarovanja po vojaških predpisih, prizna pravica do pokojnine v znesku, kot jim je šel po vojaških predpisih za september 1991. To pomeni, da se upošteva samo dejansko izplačilo, ne pa pogojni znesek, ki bi mu pod določenimi pogoji lahko pripadal. V nadaljevanju pa 7. člen ZPIZVZ določa način odmere pokojnine upravičencem, ki jim septembra 1991 s strani nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja po vojaških predpisih pokojnina ni bila niti odmerjena niti izplačana.
Po določbi 17. člena SKPG v povezavi z določbo 36.b člena ZDR se pri določanju presežnih delavcev v isto kategorijo uvrstijo vsi delavci, ki delajo na delovnih mestih, ki jih je možno medsebojno prerazporejati v skladu z zakonom, določeni pa so tudi kriteriji za ohranitev zaposlitve. V spornem primeru po ugotovitvah nižjih sodišč kriteriji niso bili upoštevani, obe sodišči pa tudi skladno ugotavljata, da v sklepu (niti izvedenih dokazih) ni navedenih jasnih operativnih razlogov za zaključek, da je prav delo tožnice postalo trajno nepotrebno. Če ni mogoče ugotoviti operativnih razlogov in niso bili upoštevani kriteriji to pomeni, da je do prenehanja delovnega razmerja prišlo v nasprotju z zakonom in SKP.
Ker ZZZPB v 19. členu določa, da pravice do denarnega nadomestila ne more uveljaviti delavec, ki mu je prenehalo delovno razmerje v nasprotju z zakonom, kolektivno pogodbo ali splošnim aktom organizacije ali delodajalca, če ne uveljavlja varstva pravic ali sodnega varstva v skladu z zakonom, je tožena stranka pravilno in v skladu z veljavnimi predpisi zavrnila tožničin zahtevek za priznanje pravice do denarnega nadomestila.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - enotnost sodne prakse
Sodišče dopusti revizijo, ki sicer glede na določbe 31. člena ZDSS-1 ne bi bila dovoljena, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.
Po določbi 10. točke 394. člena ZPP se lahko postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, na predlog stranke obnovi, če ta zve za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko zanjo izdana ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva ali ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku.
Tudi če bi sodišče prve stopnje v primerih revidentovih sodelavcev sodilo drugače, odločitve v teh sporih ne morejo pomeniti novega dejstva ali novega dokaza v zadevi, ki se obnavlja. Neenakosti pri odločitvah, ki jih tožnik očita sodišču, bi se lahko odpravile že v pritožbenem postopku, če bi tožnik vložil pritožbo, oziroma v skrajnejšem primeru z ustavno pritožbo, če bi revident pred tem izrabil vsa dovoljena pravna sredstva. Ni pa drugačna odločitev v drugem sporu, ko je lahko bila uporabljena tudi drugačna pravna podlaga in je lahko drugače ugotovljeno dejansko stanje, taka okoliščina, na podlagi katere bi se lahko dovolila obnova pravnomočno končanega postopka. Zato je sodišče prve stopnje v skladu z določbo 398. člena ZPP v zvezi z določbo drugega odstavka 395. člena ZPP utemeljeno zavrglo nedovoljen predlog za obnovo postopka.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - prostovoljno zdravstveno zavarovanje
Ker je ob uveljavitvi ZDSS-1 s 1.1.2005 postopek tekel pred okrajnim sodiščem, ostaja navedeno sodišče v zadevi pristojno za odločanje tako glede na veljavno ureditev stvarne pristojnosti v sporih iz prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja od 1.1.2005 dalje, kot glede na določbe 88. člena ZDSS-1.
Za odškodninsko odgovornost morajo biti kumulativno podani elementi odškodninskega delikta in sicer da škoda izvira iz nedopustnega ravnanja, da je škoda sploh nastala, da obstaja vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem in da obstaja odgovornost povzročitelja škode. Ker tožnik, kot to pravilno ugotavlja nižje sodišče, ni dokazal nedopustnega ravnanja tožene stranke, saj je po ugotovitvi sodišča tožena stranka postopala v skladu z določbami ZZVZZ, to pomeni, da tudi ni odškodninske odgovornosti. Zato je sodišče ta del tožbenega zahtevka utemeljeno zavrnilo.
Ko je revizijsko sodišče obravnavalo revizijo v delu, ki se nanaša na izpodbijanje izvedenskega mnenja zdravniške komisije, je ob dejanski ugotovitvi, da je tožnik vložil tožbo v socialnem sporu, ne da bi bila izdana dokončna odločba v predhodnem (upravnem) postopku, lahko zaključilo, da je nižje sodišče svojo odločitev pravilno oprlo na določbo 30. člena ZDSS. Ta določa, da ne more zahtevati sodnega varstva pravic stranka, ki ni uveljavljala rednega pravnega sredstva v upravnem postopku. To pa pomeni, da predstavlja šele dokončna odločitev pristojnih organov tožene stranke o uveljavljeni pravici iz socialne varnosti procesno predpostavko za vložitev tožbe. Procesna predpostavka je pogoj, ki mora biti izpolnjen, da je vložitev tožbe dovoljena. Ker ta pogoj ni bil izpolnjen, je bila tožba, s katero je tožnik zahteval razveljavitev mnenja zdravniške komisije II. stopnje, v skladu z določbo 30. člena ZDSS, pravilno zavržena, ker ni bila dovoljena, saj tožnik ni smel vložiti tožbe, če ni izčrpal predvidenih (rednih pravnih) sredstev oziroma predpisanih postopkov, določenih v ZZVZZ.