ZPIZ-1 člen 91, 93, 101. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izrek sodbe - delna invalidska pokojnina - pravica do premestitve - delo s krajšim delovnim časom - dolžnosti in postopki delodajalca v zvezi z zagotovitvijo pravic delovnega invalida - pridobitev pravice - izplačevanje delne invalidske pokojnine - invalid III. kategorije invalidnosti
Ker je dolžnost zagotovitve pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega za delodajalca predpisana že v samem zakonu, sodišču v izreku sodbe ni bilo potrebno delodajalcu dodatno nalagati te obveznosti, oziroma izrek sodbe, v katerem delodajalcu ta dolžnost ni naložena, ni obremenjen s kršitvijo iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Navedena zakonsko določena dolžnost delodajalca pa tudi sicer zanj predstavlja le načelno obveznost. V posameznem primeru se namreč lahko zgodi, da delodajalec ne bo mogel zagotoviti delavcu z dokončno odločbo priznanih pravic na podlagi III. (ali II.) kategorije invalidnosti in bi mu zato lahko ob pogojih iz 102. in 103. člena ZPIZ-1 odpovedal pogodbo o zaposlitvi.
Določili 91. in 93. člena ZPIZ-1 se med seboj ne izključujeta.
Priznanje pravice do delne invalidske pokojnine, ki je vezano na izpolnitev pogojev za pridobitev pravice, je treba ločiti od upravičenja do začetka izplačevanja denarnih dajatev.
ZPIZ-1 člen 7, 13, 22. ZPIZ člen 124. ZMEPIZ člen 23, 26, 46, 46/1, 49, 50.
lastnost zavarovanca - brezposelna oseba - brezposelni zavarovanec - pravnomočna sodna odločba o obstoju delovnega razmerja - nadomestilo plače za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev
Priznanje in izplačevanje nadomestila plače za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev ni pravno priznana podlaga za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in priznanje pokojninske dobe.
Podlaga za obvezno zavarovanje je delovno razmerje, ki je bilo tudi za čas prejemanja nadomestila plače za čas čakanja na ustrezno delo vzpostavljeno s pravnomočno sodno odločbo.
ZMEPIZ člen 45, 47, 48, 50, 57. ZPIZ-1 člen 7, 15, 30.
status zavarovanca - ugotovitev statusa po uradni dolžnosti - družbenik - poslovodna oseba
Tožena stranka je pri ugotavljanju lastnosti zavarovanca tožnika za čas pred 1. 1. 2000 posegla v stanje, ki ga je zakon sankcioniral, pri čemer pa zakon ni tudi zapovedoval odprave nepravočasne oziroma opuščene prijave z naknadno prijavo osebe ali po uradni dolžnosti s strani tožene stranke. Celo več, posegla je v stanje, ko zakon vzpostavitve zavarovanja za nazaj od nastanka pravnega razmerja niti ni dopuščal.
Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju (1964) člen 126.
pokojninsko zavarovanje - zavarovalna doba - elementi delovnega razmerja
Za odločitev je bistvenega pomena dejanska ugotovitev, da tožnica v spornih obdobjih sama ni hotela skleniti delovnega razmerja. Zato je pravilna presoja sodišča, da je šlo med strankama le za civilno pravno razmerje, ki pa ni podlaga za priznanje zavarovalne dobe.
lastnost zavarovanca - plačilo prispevkov - tujec - zaposlitev pri slovenskem delodajalcu - delo v tujini
Po ZPIZ/92 se je čas, prebit v delovnem razmerju, upošteval v zavarovalno dobo, ne glede na to, ali so bili zanjo plačani prispevki ali ne. Šele od 1. 1. 2000 dalje je po izrecni določbi 191. člena ZPIZ-1 plačilo prispevkov predpisano kot pogoj za vštevanje določenega obdobja v zavarovalno dobo.
dovoljenost revizije - vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje revizije
Revizija je dovoljena zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je postopek pravnomočno končan. Sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje ni sklep, s katerim bi se postopek (o glavni stvari) pravnomočno končal.
dovoljenost revizije - postulacijska sposobnost - laična revizija - nepopolna vloga - rok za revizijo - zavrženje revizije
Revizija, ki jo vloži stranka sama, ni nepopolna, ampak nedovoljena. Nepopolnost vloge je v pritožbenem in revizijskem postopku definirana drugače kot v prvostopenjskem postopku. Po prvem odstavku 336. člena ZPP, ki se smiselno uporablja tudi v revizijskem postopku, je pritožba nepopolna v primeru, če se po njenih podatkih ne more ugotoviti, katera sodba se izpodbija ali če pritožba ni podpisana.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje - zavrženje pritožbe
Zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bila pritožba zavrnjena, ni več rednega pravnega sredstva (pritožbe), temveč so možna le izredna pravna sredstva, ki morajo biti vložena v rokih, določenih z zakonom in po pooblaščencu, ki je odvetnik, če stranka nima sama opravljenega pravniškega državnega izpita.
ZPIZ člen 12. ZPIZ-1 člen 7, 7/2, 15, 15/2, 30. ZMEPIZ člen 45, 57. URS člen 155. ZMEZ člen 16, 22, 22/3, 41, 41/1, 41/2, 43, 43/1, 43/2, 45, 45/3. ZMEPIZ člen 45, 48, 50, 53.
status zavarovanca - ugotovitev statusa po uradni dolžnosti - družbenik - poslovodna oseba
Tudi po predpisih, ki so veljali pred 1. 1. 2000, je obstajala obveznost zavarovanja za zavarovance iz 12. člena ZPIZ/92 od dneva nastanka pravnega razmerja. Vendar pa zavarovanec, ki se v zavarovanje ni prijavil pravočasno, ni mogel pridobiti statusa zavarovanca za ves čas trajanja pravnega razmerja, oziroma je tak status izjemoma lahko pridobil za največ eno leto nazaj od prijave; le v primeru sodne odločbe, ki je tak status priznavala, pa za ves čas trajanja pravnega razmerja.
Podlaga za obvezno zavarovanje poslovodnih oseb v družbah je le takšno pravno razmerje, ko poslovodna oseba ni zavarovana na drugi pravni podlagi in če dosega take dohodke, ki predstavljajo osnovo za obračun dohodnine, in sicer najmanj v znesku minimalne plače.
ZPIZ člen 140. ZPIZ-1 člen 446. ZDR člen 116, 116/1. ZZRZI člen 40.
prenehanje delovnega razmerja - invalid - drugo ustrezno delo - manjši delodajalec
Ker tožena stranka ni zagotovila tožeči stranki, ki je bila invalidka III. kategorije, drugega ustreznega dela oziroma je prenehanje delovnega razmerja utemeljila prav na dejstvu, da tožeči stranki drugega ustreznega dela ni mogoče zagotoviti, je bilo takšno prenehanje delovnega razmerja v nasprotju z določbami o varstvu zaposlitve delovnih invalidov.
ZPIZ-1 člen 187, 191. ZPIZ člen 202. ZMEPIZ člen 45, 49. ZPP člen 328.
Pravilnik o ugotavljanju lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja člen 2.
status zavarovanca - obstoj delovnega razmerja - plačilo prispevkov s strani delodajalca - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - popravni sklep
Okoliščina, da za določeno osebo v delovnem razmerju ni bila vložena prijava v zavarovanje in da zanjo ni bil plačan prispevek za socialno zavarovanje, nima nobenega vpliva na obstoj delovnega razmerja in praviloma tudi ne na vštevanje časa tega delovnega razmerja v zavarovalno dobo za uveljavitev pravic iz pokojninskega zavarovanja po določbah ZPIZ/92.
ZPIZ-1 člen 15, 25. URS člen 158. ZMEPIZ člen 45, 46, 47, 50. ZMEZ člen 41.
status zavarovanca - sprememba statusa
Določbe drugega odstavka 48. člena ZMEPIZ pri odločanju o spremembi lastnosti zavarovanca ni mogoče uporabiti ter ugotoviti obstoja te spremembe za nazaj od dneva nastanka pravnega razmerja, ki je temelj za spremembo, oziroma od dneva uveljavitve ZPIZ-1 dalje.
ZPIZ člen 12. ZMEPIZ (1995) člen 22, 22/3, 41, 41/1, 41/2, 43, 43/1, 45, 45/3, 53. ZPIZ-1 člen 7, 7/2, 30. ZMEPIZ člen 45, 45/2, 47, 48, 50, 53, 68. URS člen 155. Pravilnik o ugotavljanju lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1996) člen 5, 12, 16, 17.
ugotavljanje lastnosti zavarovanca - družbenik - poslovodna oseba - pokojninsko zavarovanje
Določbe drugega odstavka 48. člena ZMEPIZ ni mogoče uporabiti v vsakem primeru, ko se po uradni dolžnosti ugotavlja lastnost zavarovanca poslovodnega delavca v zasebni družbi za čas pred 1. 1. 2000, ampak le za primere, ko je tudi po prejšnjih predpisih obstajala možnost ugotovitve lastnosti zavarovanca za ves čas od začetka pravnega razmerja, ki je bilo podlaga za zavarovanje.
predlog za dopustitev revizije - poškodba na službeni poti - ugoditev predlogu
Ali se za poškodbo na službeni poti šteje tudi poškodba, ki ni neposredno povezana z opravljanjem dela ali dejavnosti, na podlagi katere je poškodovanec zavarovan, je pravno vprašanje, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava, saj je z njim povezana vrsta pravic delavcev oziroma zavarovancev.
izostanek z naroka - ustavitev postopka - substitut
Sodišče je postopek pravilno ustavilo, saj tožnik oziroma njegov pooblaščenec nista predložila nobenih dokazil, s katerimi bi utemeljila opravičeno odsotnost s prvega naroka.
priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja - pogoji - sprememba zdravstvenega stanja
Zmotno je tožnikovo prepričanje, da za invalidnost in za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja zadoščata že dejstvo poškodbe pri delu in vsakršna sprememba v zdravstvenem stanju zaradi tega. Pomembna je vsaj še ugotovitev, ali je in koliko zaradi tega zmanjšana zmožnost za delo. Na podlagi ugotovljene invalidnosti je priznanje pravic iz naslova invalidskega zavarovanja odvisno še od izpolnjevanja drugih predpisanih pogojev, glede na to, za kakšno podlago zavarovanja gre.
ZPP člen 243, 287, 339, 339/1. ZZVZZ člen 29. ZPIZ-1 člen 60.
začasna nezmožnost za delo - trajna nezmožnost za delo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokaz z izvedencem - zavrnitev dokaznega predloga
Če sodišče razumno oceni, da nekateri predlagani dokazi oziroma dejstva, ki naj se z njimi ugotovijo, za odločitev v sporu niso odločilni ali da je neko dejstvo že dokazano, nadaljnjih dokazov ni dolžno izvajati, mora pa zavrnitev dokaznega predloga stranke ustrezno obrazložiti.
Z odločbo ZPIZ je bila tožniku priznana invalidnost III. kategorije na podlagi ugotovljene trajne nezmožnosti za dotedanje delo in s priznano pravico do premestitve na drugo delo, ki ga lahko opravlja z določenimi omejitvami. Sodišče zato pravilno ni ugotavljalo začasne nezmožnosti za prejšnje delo, za katerega tožnik trajno ni bil zmožen.
ZPIZ-1 člen 15, 16, 25. ZPIZ člen 13. URS člen 158. ZMEPIZ člen 24, 41, 42, 45.
pokojninsko in invalidsko zavarovanje - status zavarovanca - sprememba statusa
ZMEPIZ ne ureja vprašanja, kdaj nastopijo posledice v že obstoječem statusu zavarovanja, če pride do spremembe pravnega razmerja, ki je podlaga za zavarovanje. Sodišče je zato pravilno ugotovilo, da je tožnik vključen v zavarovanje na podlagi prvega odstavka 15. člena ZPIZ-1 šele od prvega naslednjega dne po izdaji prvostopenjske odločbe, s katero je tožena stranka po uradni dolžnosti odločila o spremembi njegovega statusa.