nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo – varstvo pravic, pridobljenih po prejšnjih predpisih - uporaba ZPIZ/92
Določilo 446. člena ZPIZ-1 od 1. 1. 2003 ni bilo več podlaga za uporabo določb ZPIZ/92 o nadomestilu plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu.
Tožnik je imel ob vložitvi zahteve dne 26. 6. 2006 zakonsko podlago kvečjemu za pridobitev ene od pravic po ZPIZ-1, ki pa nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu, kot pravice po tem zakonu, ne pozna več.
plačilo odškodnine – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Vrednost spornega predmeta, na katerega se nanaša revizija, v postopku ni bila ugotovljena in zneskovno opredeljena, zato niso podani pogoji za dovoljenost revizije v smislu določb ZPP.
Sodišče druge stopnje je v razveljavitvenem sklepu izrecno naložilo prvostopnemu sodišču dopolnitev dokaznega postopka z ugotovitvijo, „kakšen status zavarovanke je imela tožnica na dan nastanka zavarovalnega primera“. S pripravljalno vlogo je tožena stranka le opozorila na to, kar je sodišču prve stopnje nalagal že razveljavitveni sklep. Podatki o statusu zavarovanca so bili ves čas v invalidskem spisu. V vlogi tožene stranke zato ni šlo za navajanje novih dejstev ali predlaganje novih dokazov, torej tudi ni moglo priti do kršitve določb 286. ali 362. člena ZPP.
ZPIZ-1 člen 177, 397. ZPIZ člen 297. ZPIZ (1983) člen 51, 52.
delna invalidska pokojnina - pokojninska doba v Sloveniji - pokojnina v Srbiji - nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu - prevedba po uradni dolžnosti - nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom
Tožnik ima ob pravilni razlagi 177. člena ZPIZ-1 in ob upoštevanju določb 67. in 68. člena tega zakona (če izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do invalidske pokojnine glede na nastanek invalidnosti in minimalno pokojninsko dobo v Republiki Sloveniji) pravico do priznanja (sorazmernega dela) invalidske pokojnine, kljub temu, da mu je to pravico nosilec zavarovanja v Srbiji že priznal tudi ob upoštevanju v Republiki Sloveniji dopolnjene pokojninske dobe.
invalidnost I. kategorije – revizijski razlogi – izpodbijanje dejanskega stanja
Tožnica ni navedla, v čem naj bi bilo materialno pravo zmotno uporabljeno. Zgolj nestrinjanje z izvedeniškim mnenjem in ugotovitvami invalidske komisije glede njenega zdravstvenega stanja pomeni poskus uveljavljanja zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar ni dovoljen revizijski razlog.
samozaposleni – invalid III. kategorije – pravice iz invalidskega zavarovanja
Sodišče ni priznalo tožniku pravice do premestitve na drugo delovno mesto, temveč izrecno le pravico do dela s krajšim delovnim časom z določenimi dodatnimi omejitvami (tudi krajši delovni čas je nenazadnje le določena omejitev za opravljanje tudi istega dela oziroma dela na istem delovnem mestu). Tako pravico pa samozaposleni zavarovanec po tretjem odstavku 66. člena ZPIZ-1 ima.
nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu – poslabšanje invalidnosti – varstvo pridobljenih pravic – nadomestilo za invalidnost po ZPIZ-1
O tožnikovi pravici do nadomestila kot invalidu III. kategorije ni bilo odločeno hkrati oziroma v celoti in sočasno z odločitvijo o (novih) pravicah iz naslova invalidnosti po ZPIZ-1, zato ima še nadalje priznano pravico do nadomestila po ZPIZ92, ki mu jo je tožena stranka dolžna tudi izplačevati – vse dotlej, dokler ne odloči, ali in v kakšni višini gre tožniku nadomestilo za invalidnost po 94. členu ZPIZ-1.
definicija invalidnosti – poklicna invalidnost – invalidnost III. kategorije
Namesto opredelitve zavarovančevega oziroma svojega dela, na katerem je bil zavarovanec razporejen neposredno pred nastopom invalidnosti (36. člen ZPIZ/92) in ki je bilo izhodišče za ugotavljanje invalidnosti po ZPIZ/92, ZPIZ-1 kot tako izhodišče navaja definicijo svojega poklica (člen 60/3), ki poleg dela na delovnem mestu, na katerem je bil zavarovanec razporejen na podlagi pogodbe o zaposlitvi, vključuje tudi vsa druga dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima zavarovanec ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določeno delo. Gre za opredelitev zavarovančevega poklica pred nastankom invalidnosti, kot izhodišča za ugotavljanje le te, podobno kot je šlo na podlagi določb ZPIZ/92 za opredelitev svojega dela, kot dela na delovnem mestu pred nastopom zavarovančeve invalidnosti.
ZPIZ-1 člen 94, 163, 390, 397. ZPIZ člen 123, 124.
čakanje na zaposlitev na drugo ustrezno delo - nadomestilo po ZPIZ/92 – nova invalidnost – nove pravice – ustavitev izplačevanja nadomestila
O tožnikovi pravici do nadomestila kot invalidu III. kategorije po določbah ZPIZ-1 še ni odločeno, zato ima še nadalje priznano pravico do nadomestila po ZPIZ92, ki mu jo je tožena stranka dolžna tudi izplačevati – vse dotlej, dokler ne bo odločila, ali in v kakšni višini gre tožniku nadomestilo za invalidnost po 94. členu ZPIZ-1.
invalidsko zavarovanje – sprememba v stanju invalidnosti – nadomestilo za invalidnost – delna invalidska pokojnina – ustavitev izplačevanja
Priznanje pravice do delne invalidske pokojnine še ne pomeni avtomatično pričetka njenega izplačevanja, enako pa priznanje nove pravice iz invalidskega zavarovanja ne pomeni avtomatičnega prenehanja prejšnje pravice. Tako kot je pričetek izplačevanja delne invalidske pokojnine odvisen od pričetka dela s krajšim delovnim časom, konec izplačevanja pa s prenehanjem dela s krajšim delovnim časom, je tudi pričetek izplačevanja nadomestila za invalidnost odvisen od pričetka dela na drugem delovnem mestu, konec izplačevanja pa od prenehanja dela na drugem delovnem mestu.
Sodišče bi moralo upoštevati le dejansko višino tožnici izplačanega dela vdovske pokojnine, ugotoviti razliko med tem zneskom in mejnim zneskom za priznanje pravice do varstvenega dodatka iz 57. člena ZPIZ-1 in tožnici priznati pravico do varstvenega dodatka v sorazmernem delu te razlike, upoštevaje, da vdovsko pokojnino souživata dve uživalki.
revizija – vložitev pri pristojnem sodišču – rok za vložitev - zavrženje revizije
Revizija je prepozna. Ker je bila vložena zadnji dan roka neposredno pri Vrhovnem sodišču, je bila pristojnemu sodišču prve stopnje posredovana že po izteku 30-dnevnega roka za vložitev.
ZPIZ-1 člen 15, 25. ZMEPIZ člen 45 – 50. URS člen 158.
lastnost zavarovanca obveznega zavarovanja - sprememba podlage za zavarovanje - veljavnost za nazaj
Določbe drugega odstavka 48. člena ZMEPIZ pri odločanju o spremembi lastnosti zavarovanca ni mogoče upoštevati ter ugotoviti obstoja te spremembe za nazaj od dneva nastanka pravnega razmerja, ki je temelj za spremembo, oziroma od dneva uveljavitve ZPIZ-1 dalje.
Ker je Zavod RS za zaposlovanje delal v skladu s svojim javnim pooblastilom (6. člen ZZZPB) po ustaljeni in običajni metodi dela in pri tem ni posegel v tožnikove osebnostne pravice, je bil zaradi nedokazanega protipravnega ravnanja odškodninski zahtevek pravilno zavrnjen.
ZPIZ člen 133. Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa člen 215.
delavec invalid – nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu – nadomestilo plače po panožni kolektivni pogodbi
Tako določba 215. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost železniškega prometa kot določba 133. člena ZPIZ zasledujeta isti namen, in sicer zagotoviti, da se delavcu invalidu plača zaradi prerazporeditve na drugo delovno mesto ne bi poslabšala. Cilj je, da se ohrani finančni položaj delavca invalida tudi po razporeditvi na ustrezno delovno mesto. Tožnik zahteva nadomestilo plače od delodajalca na podlagi panožne kolektivne pogodbe in še nadomestilo od Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije na podlagi ZPIZ, zaradi česar bi dobival več kot pred prerazporeditvijo, kar je v nasprotju z namenom navedenih predpisov.
nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom - vrnitev preplačila – zastaranje
Vprašanja zastaranja terjatve iz naslova preplačila nadomestila plače zaradi skrajšanega delovnega časa ni mogoče vezati zgolj na določbe ZPIZ-1, pač pa ga je treba presojati po določbah OZ.
Zastaranje se pretrga z vložitvijo tožbe in z vsakim drugim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev. Tožena stranka je terjatev ugotovila in od tožnika terjala izpolnitev z odločbo z dne 3. 6. 2005, ki je bila tožniku vročena 8. 6. 2005. Zato niso zastarale terjatve, ki na ta dan niso bile starejše od treh let.
ZSDP člen 65, 65/1, 71, 71/1, 72. Pravilnik o postopkih za uveljavljanje pravic do družinskih prejemkov člen 25.
otroški dodatek – odmera - dohodkovni cenzus – vračilo preplačila ZPIZ – dohodki iz obdobja več let
Sodišče druge stopnje je zmotno presodilo, da znesek nadomestil, ki naj bi jih tožničin mož vrnil Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, predstavlja „odhodek“, ki ga od osnove za določitev cenzusa za priznanje otroškega dodatka ni mogoče odšteti oziroma nima nobenega vpliva na višino te osnove.
invalidnost – vzrok invalidnosti – poškodba pri delu – obseg pravic – sprememba tožbe
Če poškodba zapestja ni nastala kot poškodba pri delu, za obseg tožnikovih pravic niti ni bistveno, ali je njegova invalidnost posledica te poškodbe ali posledica bolezni, saj je v obeh primerih obseg pravic iz invalidskega zavarovanja enak.
Glede na določbe 184. člena ZPP tožnik v pritožbenem in revizijskem postopku tožbenega zahtevka ne more širiti na priznanje višje stopnje invalidnosti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odklonitev ponudbe ustrezne zaposlitve - denarno nadomestilo za čas brezposelnosti
Na podlagi določb v času izdaje spornih odločb veljavnega 242. člena ZDR zavarovanec na podlagi zavarovanja za brezposelnost ni imel pravice do denarnega nadomestila, če mu je prenehala pogodba o zaposlitvi oziroma delovno razmerje v smislu 90. člena ZDR, ker kot delavec pri delodajalcu ni sprejel predloga za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za delovni čas, enakovreden prejšnji zaposlitvi ter ustrezno ali primerno delo.
denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - čas prejemanja nadomestila - predlog za presojo ustavnosti
V čas zavarovanja, od katerega je v skladu s prvim odstavkom 25. člena ZZZPB odvisno trajanje pravice do denarnega nadomestila, se ne upošteva časa, ko je bila tožnica kot brezposelna oseba vključena v javna dela.
Sodišče ni dolžno vedno, kadar katera od strank v postopku tako predlaga, prekiniti postopka in zahtevati presoje ustavnosti zakona. To mora storiti takrat, ko samo dvomi o tem, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti pri sojenju, v skladu z ustavo.