imenovanje direktorja – neizbrani kandidat – postopek izbire – direktor – razpis – delovne izkušnje – izpolnjevanje pogojev – položajno – vodilno – vodstveno – delovno mesto
Med razpisnimi pogoji za direktorico tožene stranke, je bilo navedeno, da se zahtevajo delovne izkušnje na vodstvenih ali vodilnih delovnih mestih. Tega pogoja ni mogoče razumeti, da zadošča delo, ki ima po vsebini značaj vodenja (na primer vodenje projektov, kot je bilo pri izbrani kandidatki). Kakšno je bilo delo izbrane kandidatke in ali je v okviru svojega dela vodila projekte, ni bistveno, bistveno je le, na kakšnem delovnem mestu je bila zaposlena. Le v kolikor bi se zahtevale delovne izkušnje z vodenjem, bi lahko pod te izkušnje šteli izkušnje z vodenjem projektov. Ker pa se zahteva delovne izkušnje na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih, pa je treba ugotoviti le, ali je izbrana kandidatka delo opravljala na takšnih delovnih mestih.
Izbrana kandidatka dela ni opravljala na vodilnem ali vodstvenem delovnem mestu, ampak na delovnem mestu višje svetovalke II, ki ni položajno (vodilno, vodstveno) delovno mesto, zato ni izpolnjevala razpisnih pogojev za direktorico tožene stranke in je tožena stranka ne bi smela izbrati.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0003363
ZP-1 člen 113, 113.a, 113.b/4. ZPrCP člen 26. ZVoz člen 2, 2/1-2, 53, 53/3, 53/4, 58, 58/1, 58/2.
postopek začasnega odvzema vozniškega dovoljenja – voznik začetnik
Za stališče upravne enote, da je bilo vozniku (obdolžencu) podaljšan status voznika začetnika, saj je kot voznik začetnik izgubil vozniško dovoljenje, ker mu je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja na podlagi doseženega predpisanega števila kazenskih točk in mu je zato bil, ob pridobitvi novega, podaljšan status voznika začetnika za obdobje, ki mu je manjkalo do zakonsko predpisanih dveh let, katera morajo preteči, da voznik izgubi status voznika začetnika, ni zakonske podlage.
Tožnik v koledarskem letu skladno z določbo 161. člena ZDR ni pridobil pravice do celotnega letnega dopusta, zato je za to leto upravičen le do sorazmernega dela letnega dopusta in do plačila sorazmernega dela regresa.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 211.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - goljufija
Tožnica je na prošnjo nadrejene delavke izročila toženi stranki (delodajalcu) študentsko napotnico hčere za enkratno uporabo, kasneje pa še permanentno napotnico, čeprav se je zavedala, da se bodo prek teh napotnic izvrševala nezakonita izplačila za fiktivno študentsko delo. Na podlagi študentske napotnice tožničine hčere je tožena stranka izvedla plačila študentskemu servisu. Tožnica je z navedenim ravnanjem storila kršitev, ki ima znake kaznivega dejanja goljufije po 211. členu KZ-1, zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici, zakonita.
zamudna sodba – odškodninska odgovornost delodajalca - odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – nepremoženjska škoda - odmera
Tožena stranka ni zagotovila varnih delovnih razmer v zvezi z delovanjem šivalnega stroja, na katerem si je tožnik poškodoval levo roko, zato tožniku krivdno odgovarja za nastalo nepremoženjsko in premoženjsko škodo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Revizijsko sodišče je zavzelo stališče, da je tudi zabeležko z vsebino, na kateri je zapisan zagovor tožnice o konkretnih očitanih kršitvah, opredeljenih v vabilu na zagovor, in zapisano pisno opozorilo na možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovne kršitve, mogoče šteti kot pisno opozorilo, ki je v prvem odstavku 83. člena ZDR določeno kot pogoj za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Tožena stranka torej ni bila dolžna tožnici vročati še posebnega pisnega opozorila (ker je zakonski zahtevi iz prvega odstavka 83. člena ZDR z opozorilom v obliki zabeležke že zadostila).
ZDR člen 29, 29/1, 126, 127, 127/1. Kolektivna pogodba za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije člen 47.
obveznost plačila – plača – osnovna plača – dodatek k plači za sindikalno delo
Pravno podlago za priznanje dodatka k plači za sindikalno delo predstavlja 47. člen Kolektivne pogodbe za kmetijsko in živilsko industrijo, ki določa, da, v kolikor ni drugače urejeno s kolektivno pogodbo pri delodajalcu oziroma s pogodbo o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo (kar pri toženi stranki ni bilo), sindikalnemu zaupniku, ki zastopa manj kot 50 zaposlenih članov pri delodajalcu, pripada dodatek v višini 10 %. Do tega dodatka je tožeča stranka upravičena, ker je bila izvoljena za predsednika sindikata tožene stranke, istočasno pa je postala tudi sindikalni zaupnik za skupine uprava, trgovine in laboratorij.
začasna odredba – verjetnost obstoja terjatve – stopnja verjetnosti – obrazloženost sklepa o ugovoru – pomanjkljiva obrazložitev sklepa o začasni odredbi – dokazna ocena – sklicevanje sodišča na trditve in dokaze iz drugih postopkov
Položaj sodišča prve stopnje je pri odločanju o ugovoru zoper sklep o izdani začasni odredbi zelo podoben položaju pritožbenega sodišča, zato so razlogi, ki jih mora oblikovati v zvezi z odločitvijo o ugovoru zoper sklep o izdani začasni odredbi smiselno podobni standardom, ki veljajo za obrazložitev inštančnih sodišč. Vendar pa bi bilo sodišče prve stopnje dolžno v ugovornem postopku „dopolniti“ zelo pomanjkljivo obrazložitev glede verjetnosti terjatve v sklepu o izdani začasni odredbi.
Institut taksne oprostitve je namenjen socialno najbolj ogroženemu sloju prebivalstva, ki nima dohodkov za preživljanje in ga je treba razlagati zelo restriktivno.
pogodba o finančnem leasingu – odgovornost za dobavo predmeta leasinga – nasprotje med splošnimi pogoji in posebnimi dogovori – vpliv odpadle kavze na veljavnost pogodbe – kompenzacija – razveza pogodbe – odstop od pogodbe
V primeru nasprotja med splošnimi pogoji in posebnimi dogovori je treba upoštevati slednje.
Bistveni za odločitev o „usodi“ (veljavno sklenjenih) leasing pogodb (morebiten razdor po zakonu ali odstop s strani tožene stranke) sta ugotovitvi, ali je tožena stranka jamčevala za izdobavo predmetov leasinga in kako je ugotovljena neizdobava predmetov vplivala na veljavnost leasing pogodb.
S kompenzacijo je prišlo do zaprtja terjatve tožene stranke do tožeče s premoženjskim ekvivalentom, t.j. zaprtja terjatve dobavitelja do tožene stranke (iz naslova zmanjšane kupnine za predmet leasing pogodb).
ugovor zoper plačilni nalog – ugovorni razlogi – vrednost spornega predmeta – pravočasnost izpodbijanja vrednosti spornega predmeta – odmera sodne takse
V postopku za plačilo in izterjavo neplačane takse se sodišče prve stopnje ne sme več ukvarjati z vprašanjem, ali je bila v tožbi pravilno označena vrednost spornega predmeta, od katere je odvisna odmera sodne takse. Z vprašanjem pravilnosti vrednosti spornega predmeta, če bi bila kakorkoli sporna za toženo stranko, bi se moralo sodišče ukvarjati najpozneje na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glavne stvari.
ZP-1 člen 6a, 26, 26/6, 136, 136/1, 136/1-9, 156, 156-5. ZP-1G člen 52, 52/1.
prekršek neznatnega pomena – sodba, s katero se postopek ustavi – splošna pravila za odmero sankcij – omilitev sankcij – kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja – kršitev materialnih določb zakona
Okoliščine, ki delajo prekršek posebno lahek, so lahko objektivne ali subjektivne, torej lahko izhajajo iz dogajanj in stanj, na katere storilec nima vpliva, ali pa iz njegove osebne situacije, pri čemer teh okoliščin ni mogoče pojasnjevati z dejstvom, da je prekršek posebno lahke narave zato, ker ni povzročil škodljivih posledic. Odsotnost škodljivih posledic je namreč poseben pogoj, ki mora biti kumulativno izpolnjen poleg storitve prekrška v okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega. Pri tem pa za uporabo oportunitetnega načela ne zadostuje ocena sodišča, da je izvršeni prekršek neznatnega pomena, ampak mora biti izpolnjen nadaljnji pogoj, da posebne okoliščine, nizka stopnja odgovornosti ali storilčeve osebne okoliščine kažejo, da postopek v konkretnem primeru ne bi bil smotrn.
V skladu s prehodno določbo 1. odstavka 52. člena ZP-1G se določbe novega 9. odstavka 22. člena ter novih 202.d do 202.f člena zakona (ki se nanašajo na možnost odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja), uporabljajo za storilce, ki jim bo sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja izdan od 1. 10. 2011 dalje, do začetka uporabe teh določb, pa se uporablja (med drugim) tudi določba tretjega stavka 6. odstavka 26. člena ZP-1, v skladu s katero sme sodišče stransko sankcijo kazenskih točk, predpisano za prekršek v številu, zaradi katerega se storilcu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, omiliti toliko, da se prenehanje ne izreče.
ZP-1 člen 67, 67/1, 202c, 202c/1. ZKP člen 88, 88/4.
smiselna uporaba določb zakona o kazenskem postopku – rok – štetje rokov – iztek roka – nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti – predlog za nadomestitev globe
V zvezi z roki se uporabljajo določila ZKP, ki v 88. členu pojasnjuje način štetja rokov. V 4. odstavku je navedeno, da se izteče rok s potekom prvega prihodnjega delavnika, če je zadnji dan roka državni praznik, sobota ali nedelja ali kakšen drug dan, ko se pri državnem organu ne dela. Iz te določbe je torej razvidno, da ti dnevi vplivajo le na iztek roka, ne pa tudi na potek roka.
Listina, ki sicer predstavlja verodostojno listino po 23. členu ZIZ, imaspecifičen pomen le v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine. V primeru, ko tak postopek izvršbe preide v pravdni postopek, pa sodišče ocenjuje tako listino kot vsako drugo listino.
V zvezi z dokazno močjo izjave je potrebno upoštevati, da pisna izjava, ki jo je v spis vložila tožena stranka, ni bila dana na poziv ali s soglasjem sodišča in da ta ne more biti dokazno enakovredna izjavi, ki jo določa omenjeni člen (niti ob upoštevanju napotila na pravno analogijo, ki izhaja iz določbe 263. člena ZPP) niti izjavi, ki bi jo tožena stranka predložila ob priliki neposrednega zaslišanja prič. Tudi sicer izjava po 236.a členu ZPP predstavlja izjemo od načela neposrednosti, onemogoča preizkus pričine verodostojnosti, zato je potrebna previdnost pri njeni uporabi.
Kreditna pogodba je imela učinek le med pogodbenikoma in je ustvarila pravne posledice med njima. Dejstvo, da je bil znesek kredita skladno z dogovorom nakazan A. d.o.o., ne utemeljuje ugovora pasivne legitimacije, saj se je ta znesek zavezala po obrokih odplačati prvo tožena stranka. Na veljavnost sporne kreditne pogodbe nima vpliva sam nakup vozila, ki je bil v sferi prvo tožene stranke ter predmet morebitnega razmerja med njim in dobaviteljem vozila.
Sodišče prve stopnje je dne 13.1. 2012 prejelo vlogo pooblaščenke tožene stranke, ki je obvestila sodišče, da je tožena stranka dne 10.9.2012 pooblaščenki preklicala pooblastilo. Vendar to obvestilo ne more vplivati niti na pravilnost vročitve odločbe z dne 11.9.2012, niti na tek pritožbenega roka. Ker sodišče o odpovedi pooblastila ni bilo obveščeno do 13.1.2013, ni moglo postopati drugače, kot da je odločbo vročilo pooblaščenki tožene stranke. Pri tem je treba upoštevati tudi določbo četrtega odstavka 99. člena ZPP, da je dolžan po odpovedi pooblastila pooblaščenec še en mesec opravljati dejanja za tistega, ki mu je pooblastilo dal, če je treba odvrniti kakšno škodo, ki bi lahko nastala zanj v tem času.
Zakoniti zastopnik tožene stranke bi sodišče ob pristopu na narok lahko obvestil o domnevnem preklicu pooblastila dan pred narokom, česar pa ni storil, zato je sodišče utemeljeno štelo, da ima tožena stranka v postopku pooblaščenca, dokler ni bilo o preklicu pooblastila obveščeno.
izbris družbe iz sodnega registra – izvršba – prehod obveznosti - odsvojitev poslovnega deleža – aktivni družbenik
Iz odločbe Ustavnega sodišča U-I-285/10-132 z dne 7.6.2012 izhaja, da se z novelo A spremenjeni 6. in 7. odst. 443. čl. ZFPPIPP uporablja samo za tiste aktivne družbenike gospodarskih družb, izbrisanih iz sodnega registra brez likvidacije po uveljavitvi novele A (13.6.2009), ki jim je članstvo v gospodarski družbi prenehalo po uveljavitvi novele A. Ker je dolžnik izstopil iz družbe 12.3.2010, družba pa je bila izbrisana iz sodnega registra 7.1.2011, je sodišče prve stopnje pravilno ugotavljalo, ali je dolžnik zatrjeval in dokazal, da ni bil aktivni družbenik.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - dokazilo o prijavi na kontrolni zdravstveni pregled
Če storilec iz objektivnih razlogov ne more k predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja predložiti zdravniškega spričevala, zadošča, da predloži dokazilo o prijavi na kontrolni zdravstveni pregled po ZVoz.
Dolžnik je bil v pravnem pouku izpodbijanega sklepa pravilno in izrecno poučen, da se pritožba vloži pri sodišču, ki je izdalo izpodbijani sklep, zato ni mogoče zaključiti, da gre za nevednost dolžnika niti da gre za očitno pomoto dolžnika.
ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1. ZJRM-1 člen 6, 6/1, 6/4.
odločba o prekršku – razumljiv izrek odločbe o prekršku
Izrek odločbe o prekršku mora vsebovati kratek opis dejanja, s katerim je storjen prekršek – kraj in čas storitve, način storitve ter odločilne okoliščine morajo biti kot zakonski znaki prekrška opredeljeni na abstraktni kot tudi na konkretni ravni.