Dejanja privilegiranja upnikov se od dejanj neenakomernega poplačila razlikujejo po tem, da privilegirani upnik s pravnim dejanjem ne prejme izpolnitve obveznosti, temveč samo takšno zavarovanje, ki mu omogoči ugodnejše poplačilo njegove terjatve.
Dejstvo neenakega obravnavanja upnikov v smislu določbe 3. odstavka 34. člena ZFPPIPP samo po sebi še ne zadošča za zaključek, da je dejanje stečajnega dolžnika izpodbojno, v kolikor niso izpolnjeni ostali, v 271. členu ZFPPIPP navedeni pogoji izpodbojnosti.
ZIZ člen 181, 181/7, 194, 194/1, 194/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
izvršba na nepremičnine – pristopljeni upnik – vabilo na dražbo - odredba o prodaji – ustavitev izvršbe – predlog za tretjo javno dražbo
Ker je sklep o dovolitvi nadaljevanja izvršbe z novim izvršilnim sredstvom za izterjavo terjatve pristopljenega upnika bil izdan 31.8.2011 in je postal pravnomočen 14.9.2011, torej pred datumom druge javne dražbe, ki je bila razpisana za 27.9.2011, bi sodišče prve stopnje nedvomno moralo tudi pristopljenega upnika obvestiti o drugi javni dražbi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0077311
ZPotK-1 člen 15, 15/2.
potrošniški kredit – opomin – opomin s pozivom na plačilo – razdrtje pogodbe – zapadlost celotnega kredita– vročitev – prejem opomina – podpis prejema poštne pošiljke
Opomin ni procesna predpostavka, pač pa materialnopravna predpostavka za razdrtje pogodbe. Ker je pogodba razdrta s potekom dodatnega roka za plačilo, je od opomina odvisno, kdaj zapade plačilo celotnega kredita.
Za dokaz, da je tožeča stranka toženca opomnila ni nujno, da dokaže, da je podpisal prejem poštne pošiljke.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – SODNE TAKSE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077307
ZZ člen 31. OZ člen 6, 165, 299, 352, 365. ZPP člen 8, 14. ZST člen 25.
predpostavke odškodninskega delikta – pravnomočna obsodilna sodba – znak kaznivega dejanja – odškodninska terjatev za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem - zastaranje – pretrganje zastaranja - tek zamudnih obresti – zakonitost dela zavoda – gospodarnost razpolaganja s proračunskimi sredstvi – dokazno breme – sodna taksa za odgovor na pritožbo
Kazensko obsodilna sodba vsebuje le ugotovitev nastanka določene nevarnosti, kar pa za nastanek civilnopravne odškodninske odgovornosti, katere nujni element je nastanek določene škode, ne zadošča. V obravnavani zadevi je tako moralo sodišče ugotavljati obstoj tudi preostalih predpostavk odškodninskega delikta.
Zahtevek zoper drugega toženca je zastaran, ker ne pride v poštev uporaba 353. člena OZ; I. B. je bila obsojena zaradi kaznivega dejanja ponarejanja listin, katerega zakonski znak ni povzročitev škode oziroma pridobitev premoženjske koristi.
Glede na specifičnost zadeve je moč tolmačiti določbo 165. člena OZ, da določa le zapadlost, ne pa tudi zamude z odškodninsko obveznostjo, zaradi česar zamuda nastane šele pod pogoji iz 299. člena OZ – z vložitvijo tožbe, ko je bila prva toženka lahko seznanjena z višino terjatve. Takšno tolmačenje je v obravnavani zadevi pravičnejše, saj tudi tožnici v času vložitve premoženjskopravnega zahtevka višina škode ni bila poznana, sicer bi svoj zahtevek določneje opredelila.
Ravnateljica je odgovorna za organizacijo in vodenje šole, pa tudi za zakonitost dela zavoda. V ta okvir sodi tudi odgovornost za zakonitost, namenskost, učinkovitost in gospodarnost razpolaganja s proračunskimi sredstvi.
Ob prevedbi je tožena stranka tožnico lahko prevedla samo na eno od delovnih mest, ki so vsebovana v tarifnem delu aneksa h kolektivni pogodbi javnega zavoda, pri čemer jo je, upoštevajoč metodologijo, določeno v ZSPJS, lahko prevedla le na delovno mesto, za katero je v aneksu predviden 21. plačni razred. Temu kriteriju v celoti ustreza delovno mesto filmski tehnik V, ki je prav tako kot prejšnje tožničino delovno mesto uvrščeno v V. tarifni razred.
Brez vsake pravne podlage je tožničino prepričanje, da bi jo tožena stranka morala prevesti na delovno mesto montažer VII/1, saj je to delovno mesto uvrščeno v tarifni razred VII/1, kar pomeni, da se zanj zahteva dve stopnji višja izobrazba od tiste, ki se je zahtevala za tožničino prejšnje delovno mesto montažerja izvirnikov I.
Okoliščina, da stranki kolektivne pogodbe javnega zavoda nista sklenili predvidenega dogovora o primerljivosti starih in novih delovnih mest, ne pomeni, da tožena stranka ni bila dolžna izvesti prevedbe v skladu z določili ZSPJS in aneksa k zavodski kolektivni pogodbi.
Blokada transakcijskega računa tožene stranke res izkazuje določene občasne likvidnostne težave, ni pa sama po sebi pokazatelj trajnejše nelikvidnosti, znotraj katere bi plačilo sodne takse lahko ogrozilo dejavnost stranke. Pri odločanju o taksni oprostitvi se upošteva tako likvidnostno, kot tudi finančno in premoženjsko stanje stranke.
Ob sicer pravilni razmejitvi posledic in ugotovljenem zmanjšanju življenjskih aktivnosti, ki je izključna posledica nesreče, je sodišče prve stopnje odmerilo previsoko odškodnino. Omejena gibljivost ledvenega dela hrbtenice je lažje stopnje, športov, ki zahtevajo popolno gibljivost hrbtenice, pa tožnik že pred nesrečo (zaradi predhodnih težav) ni mogel gojiti. Tudi popolna nezmožnost za delo ni posledica nesreče, tožnik pa še vedno opravlja lažja gradbena dela.
Nepravilno izpolnjena (bianko) menica ni menica (vrednostni papir).
Poleg tega, da za stališče, da pomanjkljivosti izpolnitve bianko menice po tem, ko je predložena v plačilo kot popolna menica, ni mogoče več sanirati, argumentov ni, bi tako stališče pomenilo tudi izgubo pravic meničnega upnika, ki nima zakonske podlage, je pa tudi v nasprotju z enim od temeljnih načel civilnega prava, načelom dispozitivnosti.
Dejstvo, da je bila (izročena bianko in enkrat že izpolnjena) menica pozneje predrugačena (dopolnjena – še enkrat izpolnjena, ne spreminja dejstva, da o obveznosti, izvirajoči iz (pravilno izpolnjene izročene neizpolnjene - bianko) izročene menice (z zapadlo – dospelo - menično obveznostjo), še ni bilo meritorno odločeno (pravnomočno odločeno je bilo o obveznosti iz listine, ki (še) ni bila menica, ki še ni bila izročena kot vrednostni papir).
Izdajatelj lastne menice je odgovoren tako, kakor akceptant trasirane menice.
Ker zakon o zahtevku, o katerem je bilo pravnomočno razsojeno, ne dopušča ponovnega odločanja, so za presojo, o čem je bilo že razsojeno, odločilne okoliščine (lastnosti), ki določajo zahtevek določajo njegove meje in/oziroma okoliščine, ki ga identificirajo (istovetijo). Gre za določenost (meje, identifikacijo) zahtevka v subjektivnem smislu (stranke postopka) in objektivnem smislu (sam zahtevek – v ožjem smislu), pri slednjem pa za kvantitativno določitev (meje, identifikacijo) in kvalitativno določitev (meje, identifikacijo). V kvalitativno določitev zahtevka pa sodi (med drugim) tudi (ne)zapadlost (dospelost, skadenca) dajatve (pri dajatvenih zahtevkih).
Kljub odsotnosti zemljiškoknjižnega vpisa je na tožnike prešlo stvarnopravno upravičenje, ki jim zagotavlja varstvo v izločitveni pravdi. Gre za lastninsko pravico v pričakovanju, ki preprečuje izvršbo.
Tožniki, ki so kupili dele nepremičnine – fizično določene dele stavbe – so v izločitveni pravdi (pravda na nedopustnost izvršbe) obravnavani kot pravna skupnost imetnikov lastninske pravice v pričakovanju na stvari, ki obstaja (skupni lastniki). Deleži, ki jih kupljeni deli predstavljajo napram celotni nepremičnini, niso določeni. Na stavbi, ki je sestavni del zemljiške parcele (predmeta izvršbe), etažna lastnina ni vzpostavljena (etažne enote – nove stvari, ki so lahko samostojen predmet stvarnih pravic – še niso nastale). Ker so zaradi pridobljenih stvarnih pravic na isti nepremičnini tožniki v pravni skupnosti, mora biti odločitev o zahtevku enaka za vse tožnike; odločitev o zahtevku vsakega od tožnikov se zaradi skupnosti, v kateri glede predmeta izvršbe so, nanaša na vse tožnike (enotni sosporniki).
Nobene ovire ni, da lastnik razpolaga z delom svoje stvari. Bistveno je, da je predmet vsake od pogodb določen.
URS člen 26. OZ člen 131, 168, 179, 179/1, 179/2. ZKP člen 542, 542/1.
odškodninska odgovornost države – protipravno ravnanje sodnika – nadzor telekomunikacij – hišna preiskava – neupravičen pripor – neupravičen odvzem prostosti – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – načelo enotne odškodnine – premoženjska škoda – izgubljen zaslužek – vzročna zveza – privolitev oškodovanca
Odgovornost države za neupravičen odvzem prostosti je objektivna; protipravnost ravnanja državnih organih ni predpostavka zanjo. Predpostavki sta le objektivni dejstvi, da je bila svoboda okrnjena (prestan pripor) in da do obsodbe v kazenskem postopku ni prišlo.
Novote so v družinskih sporih sicer dopustne, vendar pa je takšna ureditev namenjena zgolj in samo varovanju koristi otrok, česar pa seveda ni moč reči za (domnevno na naroku izostale) toženčeve trditve in dokazne predloge, katerih upoštevanje bi imelo kvečjemu nasprotni učinek.
Sodišče prve stopnje ni bilo zavezano k raziskovanju premoženjskega stanja tožene stranke po izvedeni statusni spremembi (pripojitvi). Tožena stranka o spremenjenih okoliščinah ni obvestila sodišča prve stopnje, zato je sklicevanje nanje v pritožbi šteti kot prepozno.
Tožnici so okoliščine prisilne hospitalizacije, v katerih ji je bilo onemogočeno priti do odvetnika, da bi ji pomagal sodno uveljavljati terjatev, sama pa je bila ovirana to storiti tudi zaradi (prisilnega) jemanja močnejših psihotropnih zdravil, ki med drugim vplivajo na miselni proces, vplivale na zadržanje teka zastaranja.
Odhodke, ki bi tožniku nastali pri opravljanju poslovne dejavnosti, je izračunal šele s strani sodišča postavljeni izvedenec finančne stroke, ki ni izhajal iz podatkov o tožnikovem čistilnem servisu, ker jih ta ni zatrjeval oziroma predložil, ampak jih je izračunal splošno na podlagi podatkov drugih čistilnih servisov. Za ugotavljanje izgubljenega dobička je bil torej izveden informativni dokaz z izvedencem finančne stroke, ki pa ne more in ne sme nadomestiti trditvene podlage, ki bi jo moral pravočasno zagotoviti tožnik.
O odsotnosti ustrezne trditvene podlage je bil tožnik pravočasno in eksplicitno opozorjen s strani toženca, torej se tudi ni porajala potreba po opozorilih sodišča v okviru materialno procesnega vodstva, na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076024
ZOR člen 210, 210/1. OZ člen 180, 180/1. ZPP člen 315, 315/1.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – duševne bolečine otroka zaradi smrti roditelja – ožji družinski člani – stari starši – vnukinja – ded – status očeta – starši – razlaga zakona – vmesna sodba pritožbenega sodišča
Pravična denarna odškodnina za duševne bolečine otroka zaradi smrti roditelja predstavlja odškodnino tako za bolečino ob sami vednosti za smrt, kot tudi za vse kasnejše bolečine, ki jih otrok trpi zaradi izgube roditelja – ljubezen, nego in pozornost, kar vse bi mu roditelj nudil, če bi bil živ. Odškodnina gre tudi otroku, ki zaradi svoje starosti ni mogel občutiti bolečine zaradi same smrti roditelja, saj gre pri tem za enotno obliko nepremoženjske škode.
Dejstvo, da je razmerje stari oče – vnukinja trajalo le eno leto, ni pravno odločilno, ded je namreč s svojo skrbjo do tožnice dejansko prevzel očetovsko vlogo. Čim pa je tako, je tožnica upravičena do odškodnine; če ji je ded nadomeščal očeta, potem je zakonsko besedilo „starši“ treba razlagati tako, da je izgubila osebo, ki ji je predstavljala roditelja.
Ker je bilo z izročitvijo denarja tožencu (klubu) omogočeno redno izvajanje njegove (športne) dejavnosti, je bil toženec s tem obogaten, tožnik pa prikrajšan, kar utemeljuje zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve.
V primeru, če kdo nudi drugemu korist, kadar je ta ukrep očitno pravilen, ni v skladu z načelom vestnosti in poštenosti, ki velja v obligacijskih razmerjih, da ne bi bil upravičen do vrnitve dane koristi.
ZPP člen 70, 70-6, 72, 414. ZZZDR člen 5a, 106, 129, 129a.
preživninska obveznost – višina preživnine – dodelitev otrok v varstvo in vzgojo – preživninski zahtevek – nadstandardne potrebe – počitniška glasbena šola – novota – izločitev sodnika
Tudi v primerih, ko zavezančeve finančne sposobnosti omogočajo kritje nadstandardnih potreb, je potrebno le-te upoštevati v razumnem razmerju oziroma obsegu. V kolikor sta starša sporazumna glede določenih nadstandardnih potreb, jih bosta krila poleg svoje preživninske obveznosti, ni pa to seveda razlog za njeno neutemeljeno širjenje.
Novote v družinskih sporih so sicer dopustne (glej 414. člen ZPP), vendar pa je takšna ureditev namenjena zgolj varovanju koristi otrok.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0077277
OZ člen 9, 239, 243, 243/1, 243/2, 384, 389. ZPP člen 318. ZZK-1 člen 5, 10, 122. Zakon o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini člen 9. Zakon o urejanju prostora člen 105.
Družba H. L., d.o.o. je postala lastnica spornih nepremičnin z dnem, ko je zemljiška knjiga prejela predlog za vpis lastninske pravice na njeno ime, torej že v januarju 2007, ne glede na to ali je bilo o predlogu že dejansko odločeno ali ne (kar v posledici pomeni tudi, da je toženka z razpolagalnim poslom z dne 13. 9. 2007 lastninsko pravico prenesla brez razpolagalne sposobnosti). Tožnik je v tožbi trdil, da zaradi navedenega toženka, po svoji krivdi, svoje obveze do njega ne more izpolniti, čemur toženka ni nasprotovala (saj odgovora na tožbo ni podala). Sodišče prve stopnje je tako utemeljeno zaključilo, da toženka svoje obveznosti iz pogodbe o uskladitvi stanja – namesto odškodnine za razlaščeno zemljišče, tožniku dodeliti nadomestno zemljišče, ne more izpolniti, zato je upravičen do denarne odškodnine.
vrnitev v prejšnje stanje – službena pot – upravičen vzrok za zamudo – predvidljivost
Predlagatelj je predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljeval z okoliščino, da je bil napoten na službeno pot, zaradi česar ni mogel v roku plačati predujma. Predlog ni utemeljen, ker je bilo tako napotilo predvidljivo ter bi se predlagatelj tveganju lahko ognil, če s plačilom ne bi odlašal do zadnjega dne 30 dnevnega roka.
ZGD člen 7, 8. ZIZ člen 270. ZFPPIPP člen 348, 350, 350/1, 350/2, 350/3, 351.
začasna odredba – spregled pravne osebnosti – odgovornost družbenika za obveznosti družbe – predpostavke za spregled pravne osebnosti – stečaj pravne osebe – aktivna legitimacija za zavarovanje terjatev na račun upnika po začetku stečajnega postopka nad dolžnikom
Z začetkom stečajnega postopka nad pravno osebo, za obveznosti katere odgovarjajo tudi njeni družbeniki, upniki niso legitimirani uveljavljati terjatev, niti njihovega zavarovanja, zoper osebno odgovornega družbenika zgolj za svoj račun. To pomeni, da upniki niso legitimirani za takšno uveljavljanje terjatev niti v primeru zatrjevanega in izkazanega spregleda pravne osebnosti.