ZPIZ-1 člen 271, 271/1, 271/2, 271/3. ZVZD-1 člen 7, 8.
odgovornost delodajalca za škodo – škoda, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom
Za škodo, ki jo v primeru iz prvega odstavka 271. člena ZPIZ-1 povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom, je odgovoren zavodu delodajalec tega delavca (drugi odstavek 271. člena ZPIZ-1), delavec pa le tedaj, če je škodo (invalidnost, telesno okvaro, potrebo po tuji pomoči in postrežbi ali smrt zavarovanca) povzročil s kaznivim dejanjem (tretji odstavek 271. člena ZPIZ-1), in sicer namenoma ali iz velike malomarnosti.
URS člen 22. ZZVZZ člen 80, 80/2, 82, 81/2, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232. ZPP člen 5, 287, 339, 339/2, 339/2-8.
bolniški stalež – delovna zmožnost – invalidnost – 8. točka
Tožnik, ki je trajno nezmožen za opravljanje določenih del, oziroma je trajno zmožen za delo le z določenimi omejitvami, uveljavlja, da je bil v spornem obdobju začasno nezmožen za to delo v polovičnem delovnem času. Z izvedenskim mnenjem, pridobljenim v socialnem sporu zaradi invalidnosti, torej trajne nezmožnosti za delo, ki se nanaša na tožnikovo delazmožnost leto dni pred obdobjem, za katerega uveljavlja bolniški stalež, dejanskega stanja glede tožnikove delazmožnosti v spornem obdobju ni mogoče ugotoviti, temveč je treba pridobiti mnenje sodnega izvedenca, kar je tožnik tudi predlagal.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog
Tožena stranka je tožniku v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga očitala, da je v nasprotju z njenimi navodili sestavil lastno (elektronsko) obliko dobavnice ter jo določen čas uporabljal. Tožnik je bil zaposlen na delovnem mestu skupinski habilitator, pri čemer iz opisa delovnega mesta izhaja, da je bil med drugim zadolžen za izvajanje drugih del in nalog v skladu z delovnim planom ustanove, nastalimi situacijami in po navodilu vodje ali direktorja. Na podlagi sklepa je bil tožnik zadolžen za logistiko nabave, oddajo in spremljanje potreb delovnega procesa z drugo družbo. Iz tako opredeljenega delokroga delovnega mesta ne izhaja, da bi bil tožnik odgovoren za poslovanje z navedeno družbo oziroma da bi imel pristojnost za spremembo oblike dobavnice in njeno nadaljnjo uporabo brez vednosti in dovoljenja tožene stranke.
Tudi za terjatve iz naslova odškodnine za poškodbe, ki so povezane z delom pri delodajalcu (dolžniku), veljajo pravne posledice začetka stečajnega postopka. Na podlagi 21. člena ZFPPIPP se odškodnine za poškodbe, ki so povezane z delom pri dolžniku in poklicne bolezni uvrščajo med nezavarovane prednostne terjatve. Tudi te pa je potrebno v skladu z 296. členom ZFPPIPP prijaviti v stečajnem postopku. To pa obenem pomeni, da tudi za tovrstne terjatve veljajo pravne posledice stečajnega postopka.
Tožnik bi moral tudi v zvezi s predmetno terjatvijo pravočasno (čl. 301/3 in čl. 301/7 ZFPPIPP) predlagati nadaljevanje prekinjenega postopka v tem individualnem delovnem sporu. Ker tega ni storil, je njegova terjatev do tožene stranke prenehala (čl. 301/7 ZFPPIPP).
Odpovedni rok že po logiki stvari predpostavlja, da so zavarovani tisti predmeti, oziroma nevarnosti, ki so bili zavarovani v času do odpovedi, kar pomeni, da se premije za čas odpovednega roka obračunajo na podlagi podatkov iz zadnjega obračuna pred odpovedjo. Zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je na toženi stranki dokazno breme, da je bil morda kateri od zavarovanih predmetov odtujen in uničen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0077731
ZPP člen 154, 158, 436, 436/3. ZIZ člen 62. ZOdvT člen 3. ZST-1 člen 32.
odmera stroškov – zakonske zamudne obresti od izvršilnih stroškov – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – prehod postopka izvršbe v pravdo – izvršljivost obveznosti – zapadlost obveznosti – sprememba vrednosti spornega predmeta – delni umik tožbe
Zakonske zamudne obresti so objektivna posledica dolžnikove zamude in jih je dolžnik dolžan plačati od dneva izteka paricijskega roka za plačilo stroškov postopka odmerjenih po sklepu o izvršbi. Vendar pa paricijski rok, ki je bil prekinjen z vložitvijo ugovora dolžnika in bo začel teči znova od vročitve sklepa sodišča druge stopnje dolžniku, ne odlaga zapadlosti, temveč le izpolnitev dolžnikove obveznosti plačila izvršilnih stroškov. Prejem sklepa o izvršbi s strani dolžnika zato vpliva le na izpolnitveno obveznost dolžnika (torej na izvršljivost obveznosti), ne pa tudi na samo zapadlost obveznosti in začetek teka zakonskih zamudnih obresti.
Ker se je pravdni postopek začel „šele“ po pravnomočni razveljavitvi dovolilnega dela sklepa o izvršbi, torej po utesnitvi izvršbe, se je vodil le še glede preostalega zneska, kar je potrebno upoštevati tudi v zvezi z odmero pravdnih stroškov tožeče stranke.
Tožeča stranka ni pravna oseba, ampak podjetnik brez statusa pravne osebe. Zato sodišče ne ugotovi s sklepom, koliko znaša neplačana taksa in kazenska taksa, ampak sporoči pristojnemu davčnemu uradu, pri katerem ima taksni zavezanec svoje stalno prebivališče (sedež), naj takso prisilno izterja, na spisu pa zaznamuje, da je omenjeni organ obveščen o neplačani taksi (prvi odstavek 29. člena Zakona o sodnih taksah).
ZDR v 85. členu določa, da se zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi (do tega predhodnega zadržanja pride zaradi nasprotovanja sindikata in predloga delavca pri delodajalcu) podaljša do odločitve sodišče o predlogu za izdajo začasne odredbe, če delavec v sodnem postopku uveljavlja nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi in najkasneje ob vložitvi tožbe predlaga sodišču izdajo začasne odredbe. Tožnik je bil o prenehanju delovnega razmerja obveščen zgolj z elektronskim sporočilom tožene stranke, zato ni imel možnost, da o nameravani odpovedi obvesti sindikat in da pri delodajalcu zahteva zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Vendar kljub temu niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe na podlagi tretjega odstavka 85. člena ZDR. Do zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi pri delodajalcu na podlagi prvega odstavka 85. člena ZDR ni prišlo, tožnik pa izdaje začasne odredbe ni predlagal ob vložitvi tožbe, temveč šele kasneje. Iz tretjega odstavka 85. člena ZDR izhaja, da delavec začasno odredbo na podlagi te določbe lahko predlaga najkasneje ob vložitvi tožbe, kar pomeni, da kasneje tega ne more storiti.
posebni stroški – plačilo stroškov zaradi krivdne povzročitve preložitve dejanja
Sodišče priči, ki ni pristopila na zaslišanje, na katero je bila pravilno vabljena in izostanka ni opravičila, naloži plačilo stroškov zaradi krivdne povzročitve preložitve dejanja v postopku o prekršku ne glede na izid postopka.
ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3, 272/3.
začasna odredba – menica – nenadomestljiva škoda – unovčitev menice
Upnik je verjetno izkazal nastanek težko nadomestljive škode že s tem, ko je zatrjeval, da obstoji možnost, da bo dolžnik menico unovčil v izvršilnem postopku oziroma da jo bo indosiral dobroverni tretji osebi, ta pa jo bo lahko unovčila, upnik pa proti njej ne bo imel ugovorov, ki bi jih lahko imel proti dolžniku. Pravni interes upnika ni le v vrnitvi zahtevanih listin, temveč tudi v preprečitvi ravnanj, s katerimi bi dolžnik (oziroma tretja oseba) lahko ob upoštevanju narave menice posegel v premoženjski položaj upnika.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja – elementi delovnega razmerja
Pri vprašanju obstoja delovnega razmerja med pravdnima strankama je treba na podlagi veljavnih aktov tožene stranke ugotoviti, za katero delovno mesto je tožnica izpolnjevala pogoje, da bi tožena stranka lahko z njo sklenila delovno razmerje.
oporoka – oblika oporoke – listina v več delih – veljavnost oporoke – pristnost podpisa – izvedensko mnenje – odločitev o tožbenem zahtevku
Listina je lahko spisana na več kosih papirja, če med njimi obstaja takšna povezava, da skupaj predstavljajo eno samo listino. Za tak primer gre, če so kosi oštevilčeni in speti skupaj, ali če se med seboj vsebinsko navezujejo drug na drugega.
Tožnikovo vlogo (pritožbo zoper drugostopenjski sklep) je sodišče utemeljeno zavrglo, ker tožnik vloge v roku ni dopolnil skladno s sklepom sodišča tako, da bi revizijo vložil po odvetniku ali izkazal, da ima sam opravljen državni pravniški izpit.
ZZVZZ člen 85. ZUP člen 66, 85, 85/1, 87, 87/1, 87/3, 87/4, 96, 96a. ZPPreb člen 17a, 17a/1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 239.
vročitev upravne odločbe – naslov za vročanje – študentski dom – fiktivna vročitev
Tožnik je v postopku za podaljšanje začasne nezmožnosti za delo sodeloval že pred izdajo odločbe imenovanega zdravnika, saj se je postopek začel na njegov predlog, ki ga je imenovanemu zdravniku podal osebni zdravnik, tožnik pa je ta predlog tudi sam dopolnil z vlogo, v kateri je kot svoj naslov navedel naslov začasnega prebivališča. Toženec je odločbo imenovanega zdravnika zato utemeljeno vročal na naslov tožnikovega začasnega prebivališča, čeprav ima kot naslov za vročanje določen naslov stalnega prebivališča.
Ker ni bilo ugotovljeno, na katera vrata na naslovu tožnikovega začasnega prebivališča, ki je dijaško-študentski dom, torej na vrata doma ali na vrata tožnikovega stanovanja v domu, je bilo nalepljeno obvestilo o prispelem pismu, fiktivne vročitve odločbe toženca ni mogoče šteti za pravilno.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZPIZ-1 člen 421, 427.
družinska pokojnina – zavrženje zahteve
Ko je tožnica pri tožencu vložila novo zahtevo za priznanje pravice do družinske pokojnine, je že tekel postopek glede priznanja pravice do družinske pokojnine pred socialnim sodiščem. Ker je o isti upravni stvari že tekel postopek, je toženec tožničino zahtevo utemeljeno zavrgel.
ZPIZ-1 člen 36. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo člen 320, 8, 38/1.
sorazmerni del pokojnine – preračun pokojnin – sporazum s Srbijo
Tožnik je v Sloveniji dopolnil pokojninsko dobo v trajanju 9 let, 4 mesece in 27 dni, s čimer ne izpolnjuje pogojev iz 36. člena ZPIZ-1 za priznanje pravice do starostne pokojnine. Te pogoje izpolnjuje šele z upoštevanjem skupne slovenske in srbske pokojninske dobe v trajanju 25 let, 2 meseca in 20 dni, zato ima po določbah Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino pravico do sorazmernega dela starostne pokojnine. Ker gre za novo odmero pokojnine po določbah sporazuma, ima to pravico od prvega dne naslednjega meseca po mesecu, v katerem je nosilec, ki je prvi priznal pravico do pokojnine (v Srbiji), začel postopek za ponovno odmero pokojnine.
ZZVZZ člen 58, 60. Pravilnik o odpisu, obročnem plačilu in odlogu dolga iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje člen 7.
odpis prispevkov – denarna socialna pomoč
Toženec ne vodi evidence o tožnikovem dolgu iz naslova prispevkov za zdravstveno zavarovanje, (vodi jo davčni organ), zato niso izpolnjeni pogoji za odpis prispevkov zaradi neizterljivosti s strani toženca. Čeprav je tožnik prejel enkratno izredno denarno socialno pomoč za osnovne potrebščine, hrano in obleko, mu toženec dolga tudi ne more odpisati zaradi socialne ogroženosti. Le- ta mora biti ugotovljena z odločbo centra za socialno delo o dodeliti denarne socialne pomoči, ki mora biti veljavna v času vložitve vloge.
začasna odredba – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – verjetno izkazana terjatev – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine – načelo sorazmernosti
Tožnik je predlagal prepoved odtujitve in obremenitve na treh nepremičninah tožene stranke, kakor tudi blokado denarnih sredstev na računu dolžnika. V kolikor sodišče izda začasno odredbo, mora biti izpolnjen tudi pogoj sorazmernosti, ki v tožnikovem primeru ni podan, saj predlagana začasna odredba vrednostno bistveno presega višino uveljavljene denarne terjatve. Eno temeljnih načel izvršilnega postopka je namreč tudi načelo sorazmernosti, ki ga ZIZ ureja v 3. členu in določa, da se izvršba za poplačilo denarne terjatve in zavarovanje take denarne terjatve dovoli in opravi v obsegu, ki ji je potrebno za njeno plačilo oziroma za zavarovanje.