ZPIZ-1 člen 271, 271/1, 271/2, 271/3. ZVZD-1 člen 7, 8.
odgovornost delodajalca za škodo – škoda, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom
Za škodo, ki jo v primeru iz prvega odstavka 271. člena ZPIZ-1 povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom, je odgovoren zavodu delodajalec tega delavca (drugi odstavek 271. člena ZPIZ-1), delavec pa le tedaj, če je škodo (invalidnost, telesno okvaro, potrebo po tuji pomoči in postrežbi ali smrt zavarovanca) povzročil s kaznivim dejanjem (tretji odstavek 271. člena ZPIZ-1), in sicer namenoma ali iz velike malomarnosti.
Tožnikovo vlogo (pritožbo zoper drugostopenjski sklep) je sodišče utemeljeno zavrglo, ker tožnik vloge v roku ni dopolnil skladno s sklepom sodišča tako, da bi revizijo vložil po odvetniku ali izkazal, da ima sam opravljen državni pravniški izpit.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Ukinitev tožnikovega delovnega mesta, izvedena s spremembo akta o sistemizaciji delovnih mest, ki je imela podlago tudi v prekinitvi pogodbenega sodelovanja z naročnikom, je utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
oporoka – oblika oporoke – listina v več delih – veljavnost oporoke – pristnost podpisa – izvedensko mnenje – odločitev o tožbenem zahtevku
Listina je lahko spisana na več kosih papirja, če med njimi obstaja takšna povezava, da skupaj predstavljajo eno samo listino. Za tak primer gre, če so kosi oštevilčeni in speti skupaj, ali če se med seboj vsebinsko navezujejo drug na drugega.
ZZVZZ člen 58, 60. Pravilnik o odpisu, obročnem plačilu in odlogu dolga iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje člen 7.
odpis prispevkov – denarna socialna pomoč
Toženec ne vodi evidence o tožnikovem dolgu iz naslova prispevkov za zdravstveno zavarovanje, (vodi jo davčni organ), zato niso izpolnjeni pogoji za odpis prispevkov zaradi neizterljivosti s strani toženca. Čeprav je tožnik prejel enkratno izredno denarno socialno pomoč za osnovne potrebščine, hrano in obleko, mu toženec dolga tudi ne more odpisati zaradi socialne ogroženosti. Le- ta mora biti ugotovljena z odločbo centra za socialno delo o dodeliti denarne socialne pomoči, ki mora biti veljavna v času vložitve vloge.
začasna odredba – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – verjetno izkazana terjatev – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine – načelo sorazmernosti
Tožnik je predlagal prepoved odtujitve in obremenitve na treh nepremičninah tožene stranke, kakor tudi blokado denarnih sredstev na računu dolžnika. V kolikor sodišče izda začasno odredbo, mora biti izpolnjen tudi pogoj sorazmernosti, ki v tožnikovem primeru ni podan, saj predlagana začasna odredba vrednostno bistveno presega višino uveljavljene denarne terjatve. Eno temeljnih načel izvršilnega postopka je namreč tudi načelo sorazmernosti, ki ga ZIZ ureja v 3. členu in določa, da se izvršba za poplačilo denarne terjatve in zavarovanje take denarne terjatve dovoli in opravi v obsegu, ki ji je potrebno za njeno plačilo oziroma za zavarovanje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Zaradi reorganizacije in racionalizacije poslovanja tožene stranke je prenehala potreba po delu tožnika pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, saj je bilo njegovo delovno mesto ukinjeno, dela pa prerazporejena med druge delavce, zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku, zakonita.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog
Tožena stranka je tožniku v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga očitala, da je v nasprotju z njenimi navodili sestavil lastno (elektronsko) obliko dobavnice ter jo določen čas uporabljal. Tožnik je bil zaposlen na delovnem mestu skupinski habilitator, pri čemer iz opisa delovnega mesta izhaja, da je bil med drugim zadolžen za izvajanje drugih del in nalog v skladu z delovnim planom ustanove, nastalimi situacijami in po navodilu vodje ali direktorja. Na podlagi sklepa je bil tožnik zadolžen za logistiko nabave, oddajo in spremljanje potreb delovnega procesa z drugo družbo. Iz tako opredeljenega delokroga delovnega mesta ne izhaja, da bi bil tožnik odgovoren za poslovanje z navedeno družbo oziroma da bi imel pristojnost za spremembo oblike dobavnice in njeno nadaljnjo uporabo brez vednosti in dovoljenja tožene stranke.
Tožeča stranka ni pravna oseba, ampak podjetnik brez statusa pravne osebe. Zato sodišče ne ugotovi s sklepom, koliko znaša neplačana taksa in kazenska taksa, ampak sporoči pristojnemu davčnemu uradu, pri katerem ima taksni zavezanec svoje stalno prebivališče (sedež), naj takso prisilno izterja, na spisu pa zaznamuje, da je omenjeni organ obveščen o neplačani taksi (prvi odstavek 29. člena Zakona o sodnih taksah).
ZDR v 85. členu določa, da se zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi (do tega predhodnega zadržanja pride zaradi nasprotovanja sindikata in predloga delavca pri delodajalcu) podaljša do odločitve sodišče o predlogu za izdajo začasne odredbe, če delavec v sodnem postopku uveljavlja nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi in najkasneje ob vložitvi tožbe predlaga sodišču izdajo začasne odredbe. Tožnik je bil o prenehanju delovnega razmerja obveščen zgolj z elektronskim sporočilom tožene stranke, zato ni imel možnost, da o nameravani odpovedi obvesti sindikat in da pri delodajalcu zahteva zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Vendar kljub temu niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe na podlagi tretjega odstavka 85. člena ZDR. Do zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi pri delodajalcu na podlagi prvega odstavka 85. člena ZDR ni prišlo, tožnik pa izdaje začasne odredbe ni predlagal ob vložitvi tožbe, temveč šele kasneje. Iz tretjega odstavka 85. člena ZDR izhaja, da delavec začasno odredbo na podlagi te določbe lahko predlaga najkasneje ob vložitvi tožbe, kar pomeni, da kasneje tega ne more storiti.
ZZVZZ člen 80, 80/3, 81, 81/2, 82, 85. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 242.
retrogradni bolniški stalež
Odsotnost za nazaj, daljšo od treh dni, oceni imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija, če je bil zavarovanec v bolnišnici, če je zbolel v tujini ali iz drugih utemeljenih razlogov, ko ni mogel do osebnega zdravnika. Pri tožniku takšni razlogi za odobritev staleža za nazaj niso podani.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0077731
ZPP člen 154, 158, 436, 436/3. ZIZ člen 62. ZOdvT člen 3. ZST-1 člen 32.
odmera stroškov – zakonske zamudne obresti od izvršilnih stroškov – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – prehod postopka izvršbe v pravdo – izvršljivost obveznosti – zapadlost obveznosti – sprememba vrednosti spornega predmeta – delni umik tožbe
Zakonske zamudne obresti so objektivna posledica dolžnikove zamude in jih je dolžnik dolžan plačati od dneva izteka paricijskega roka za plačilo stroškov postopka odmerjenih po sklepu o izvršbi. Vendar pa paricijski rok, ki je bil prekinjen z vložitvijo ugovora dolžnika in bo začel teči znova od vročitve sklepa sodišča druge stopnje dolžniku, ne odlaga zapadlosti, temveč le izpolnitev dolžnikove obveznosti plačila izvršilnih stroškov. Prejem sklepa o izvršbi s strani dolžnika zato vpliva le na izpolnitveno obveznost dolžnika (torej na izvršljivost obveznosti), ne pa tudi na samo zapadlost obveznosti in začetek teka zakonskih zamudnih obresti.
Ker se je pravdni postopek začel „šele“ po pravnomočni razveljavitvi dovolilnega dela sklepa o izvršbi, torej po utesnitvi izvršbe, se je vodil le še glede preostalega zneska, kar je potrebno upoštevati tudi v zvezi z odmero pravdnih stroškov tožeče stranke.
Predlagatelja nista bila dolžna preverjati morebitnih povezav sodnega izvedenca z nasprotno udeleženko ob prejemu sklepa o postavitvi izvedenca, saj ni bilo nobenih vidnih oziroma znanih okoliščin, ki bi predlagateljema lahko vzbujale dvom o morebitni izvedenčevi nepristranskosti in bi terjale takojšnjo procesno aktivnost predlagateljev zaradi zahteve za izločitev izvedenca. Glede na določbo šestega odstavka 247. člena ZPP je odločilno, kdaj je stranka zvedela za zatrjevani razlog izločitve, kar v obravnavanem primeru, glede na uveljavljani razlog izločitve (domnevno pristransko ravnanje izvedenca, ki sta ga predlagatelja po svojih trditvah ugotovila po prejemu pisnega izvedenskega mnenja), po naravi stvari lahko pomeni le to, da za ta domnevni razlog nista mogla izvedeti pred prejemom izvedenskega mnenja.
nepopolna vloga - zavrženje tožbe - tožba - rok za popravo vloge
Ker tožnik skladno s sklepom sodišča v roku ni dopolnil tožbe tako, da bi predložil izpodbijano odločbo v dveh izvodih, je sodišče tožbo utemeljeno zavrglo.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi – kršitev delovnih obveznosti – rok za odpoved
Delodajalec je vezan na subjektivne in objektivne roke za podajo odpovedi (šesti odstavek 88. člena in drugi odstavek 110. člena ZDR).
ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3, 272/3.
začasna odredba – menica – nenadomestljiva škoda – unovčitev menice
Upnik je verjetno izkazal nastanek težko nadomestljive škode že s tem, ko je zatrjeval, da obstoji možnost, da bo dolžnik menico unovčil v izvršilnem postopku oziroma da jo bo indosiral dobroverni tretji osebi, ta pa jo bo lahko unovčila, upnik pa proti njej ne bo imel ugovorov, ki bi jih lahko imel proti dolžniku. Pravni interes upnika ni le v vrnitvi zahtevanih listin, temveč tudi v preprečitvi ravnanj, s katerimi bi dolžnik (oziroma tretja oseba) lahko ob upoštevanju narave menice posegel v premoženjski položaj upnika.
posebni stroški – plačilo stroškov zaradi krivdne povzročitve preložitve dejanja
Sodišče priči, ki ni pristopila na zaslišanje, na katero je bila pravilno vabljena in izostanka ni opravičila, naloži plačilo stroškov zaradi krivdne povzročitve preložitve dejanja v postopku o prekršku ne glede na izid postopka.