Pravilnik tožene stranke je v 17. členu sicer predvideval izplačilo odpravnine v višini treh plač delavca oziroma treh povprečnih plač v Republiki Sloveniji, glede na to, kaj je za delavca bolj ugodno, hkrati pa omejuje višino odpravnine z višino zneska, ki ga določa Uredba Vlade RS do zneska, glede katerega se od odpravnine ne plačujejo davki in prispevki. To pomeni, da je tožena stranka za svoje delavce določila tak režim, ki je ugodnejši za tiste, ki imajo nižjo plačo ter ne dosežejo tega zneska, kot ga določa Uredba, presegajo pa znesek iz določbe 132. člena ZDR, torej presegajo dvakratni znesek zadnje plače oziroma povprečne plače v Republiki Sloveniji. Takšna določba ni diskriminatorna, če na neki točki omejuje višino odpravnine, ki je kljub temu višja za vse delavce v primerjavi z ZDR oziroma je glede nekaterih vsaj enaka, nobenemu delavcu pa ne omejuje oziroma ne znižuje pravic, kot ji ima po ZDR.
regres za letni dopust – pravica do letnega dopusta
131. člen ZDR veže pravico do regresa za letni dopust na pravico do letnega dopusta. Po določbi 161. člen ZDR delavec po poteku največ šestih mesecev nepretrganega delovnega razmerja pridobi pravico do letnega dopusta. Tožeča stranka je bila pri toženi stranki v delovnem razmerju več kot šest mesecev, s tem pa je pridobila pravico tako do letnega dopusta kot do regresa za letni dopust. Pri tem ni bistveno, ali je delo dejansko opravljala ali ne.
ZDR člen 88, 88/3, 118. ZPP člen 182, 182/3. ZDSS-1 člen 41, 41/4.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – odškodnina - sprememba tožbe
Ob upoštevanju okoliščine, da mora tožnik preživljati bolnega otroka, da tožnik glede na starost (50 let) sodi v kategorijo težje zaposljivih oseb, poleg tega je zaradi ugotovljene invalidnosti III. kategorije omejen še dodatno pri zaposlitvi, je odmerjena odškodnina v znesku 14 mesečnih bruto plač po pogodbi o zaposlitvi ustrezna. Tako odmerjena odškodnina predstavlja denarno nadomestilo namesto reintegracije in ni odškodnina za izgubo zaslužka in drugo škodo zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
ZDR odpravnino ureja v 109. členu, v katerem določa, da je delodajalec delavcu dolžan izplačati odpravnino, če je delavec pri delodajalcu zaposlen vsaj eno leto, za delo pri delodajalcu pa se šteje tudi delo pri njegovih pravnih prednikih. Ta določba ne zahteva neprekinjene delovne dobe, torej da bi delavec neprekinjeno delal pri delodajalcu.
Pri izračunu delovne dobe, ki se upošteva pri odmeri odpravnine, se ne upošteva čas, ko je bil tožnik prijavljen na zavodu za zaposlovanje. Podlaga za priznanje takšnega zahtevka v ZDR ne obstaja, saj je odpravnina namenjena delavcem, ki so (vsaj eno leto) delali pri delodajalcu, ki je zavezan za izplačilo odpravnine, ali njegovih pravnih prednikih.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 257.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic
Tožnik je ob uporabi svojega računalniškega gesla z vpisom neresničnih podatkov na vlogi vlagatelja protipravno posegel v ustrezno podatkovno bazo z namenom, da pridobi vlagatelju protipravno premoženjsko korist. S tem je izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic iz določbe tretjega odstavka 257. člena KZ-1, zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku po določbi prve alineje prvega odstavka 111. člena ZDR, zakonita.
ZDR člen 15, 29, 29/3, 47, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – dejansko delo – sprememba pogodbe o zaposlitvi – delovno mesto
Za odločitev o utemeljenosti očitanih kršitev pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja, ki se nanašajo na delo tožnice kot nabavnega referenta, ni odločilen le goli pisni zapis delovnih nalog za določeno delovno mesto v pogodbi o zaposlitvi in aktu o sistemizaciji. Pogodba o zaposlitvi in akt o sistemizaciji bi praviloma morala pokrivati dejansko izvrševanje delovnega razmerja. Če pa ga ne, je možno dokazovati in dokazati nasprotno. Tožnica je dejansko opravljala delo nabavnega referenta, za katerega ni imela sklenjene pogodbe o zaposlitvi, temveč je sklenila pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto „tajnica“. Kljub temu, da tožnica formalno ni imela sklenjene pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto nabavnega referenta, je za odločitev o utemeljenosti očitanih kršitev treba vsebinsko presojati vsak očitek iz izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki se nanaša na opravljanje dela nabavnega referenta z vidika zadolžitev oziroma obveznosti iz delovnega razmerja nabavnega referenta, ne pa zaključiti, da kršitve niso podane oziroma da zanje ne more odgovarjati tožnica, ker ni imela sklenjene pogodbe o zaposlitvi za to delovno mesto.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2, 118, 118/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – sodna razveza – odškodnina
Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi (po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR), ker je tožnik dvakrat zavrnil usmerjeni zdravstveni pregled, zato je zaključilo, da je delo opravljal pod vplivom psihoaktivnih substanc. Ker tožena stranka ni dokazala, da je tožnik odklonil oziroma preprečil test urina (oziroma ga zmanipuliral) ter je brez ustreznega dokaza, zgolj na podlagi utemeljenega suma, zaključila, da je tožnik svoje delo opravljal pod vplivom psihoaktivnih snovi oziroma, da je huje kršil svoje delovne obveznosti, je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Toženec odškodninsko odgovornost tožeče stranke utemeljuje z opustitvijo obveznosti sprožiti sodni postopek, pri tem pa ni navedel ustrezne trditvene podlage, ki bi kazala na to, da je tožeča stranka kot upravnik res opustila dolžno ravnanje po določbi 28. člena SZ-1.
Zgolj trditev tožene stranke, da bi moral upravnik sprožiti sodni postopek, ker je tožniku v stanovanju zamakalo, ne zadostuje za zaključek o protipravnem ravnanju tožeče stranke, ki bi bilo lahko podlaga za odškodninsko terjatev toženca.
ZZK-1 člen 8, 120, 120/3, 132, 132/4-3, 132/4-4, 200.
razveljavitev klavzule pravnomočnosti v zemljiškoknjižnem postopku - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - pomotni vpisi - udeleženec v zemljiškoknjižnem postopku
V zemljiškoknjižnem postopku ni možna razveljavitev klavzule pravnomočnosti.
ZPIZ-1 člen 36. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo člen 320, 8, 38/1.
sorazmerni del pokojnine – preračun pokojnin – sporazum s Srbijo
Tožnik je v Sloveniji dopolnil pokojninsko dobo v trajanju 9 let, 4 mesece in 27 dni, s čimer ne izpolnjuje pogojev iz 36. člena ZPIZ-1 za priznanje pravice do starostne pokojnine. Te pogoje izpolnjuje šele z upoštevanjem skupne slovenske in srbske pokojninske dobe v trajanju 25 let, 2 meseca in 20 dni, zato ima po določbah Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino pravico do sorazmernega dela starostne pokojnine. Ker gre za novo odmero pokojnine po določbah sporazuma, ima to pravico od prvega dne naslednjega meseca po mesecu, v katerem je nosilec, ki je prvi priznal pravico do pokojnine (v Srbiji), začel postopek za ponovno odmero pokojnine.
razvrstitev v plačni razred – razlike v plači – relativno bistvena kršitev določb pravdnega postopka – plačilo za dejansko opravljeno delo
Tožnica je imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto zdravstveni tehnik. V tem sporu vtožuje plačilo za dejansko opravljeno delo (opravljala naj bi delo diplomirane medicinske sestre). Utemeljenost njenega zahtevka je odvisna od ugotovitve, ali je tožnica v vtoževanem obdobju opravljala dela in naloge, ki so spadale v opis del in nalog delovnega mesta, za katerega je imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ali pa je v tem času dejansko opravljala zahtevnejša dela, ki so spadala v opis del in nalog diplomirane medicinske sestre.
URS člen 22. ZZVZZ člen 80, 80/2, 82, 81/2, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232. ZPP člen 5, 287, 339, 339/2, 339/2-8.
bolniški stalež – delovna zmožnost – invalidnost – 8. točka
Tožnik, ki je trajno nezmožen za opravljanje določenih del, oziroma je trajno zmožen za delo le z določenimi omejitvami, uveljavlja, da je bil v spornem obdobju začasno nezmožen za to delo v polovičnem delovnem času. Z izvedenskim mnenjem, pridobljenim v socialnem sporu zaradi invalidnosti, torej trajne nezmožnosti za delo, ki se nanaša na tožnikovo delazmožnost leto dni pred obdobjem, za katerega uveljavlja bolniški stalež, dejanskega stanja glede tožnikove delazmožnosti v spornem obdobju ni mogoče ugotoviti, temveč je treba pridobiti mnenje sodnega izvedenca, kar je tožnik tudi predlagal.
ZPIZ-1 člen 271, 271/1, 271/2, 271/3. ZVZD-1 člen 7, 8.
odgovornost delodajalca za škodo – škoda, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom
Za škodo, ki jo v primeru iz prvega odstavka 271. člena ZPIZ-1 povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom, je odgovoren zavodu delodajalec tega delavca (drugi odstavek 271. člena ZPIZ-1), delavec pa le tedaj, če je škodo (invalidnost, telesno okvaro, potrebo po tuji pomoči in postrežbi ali smrt zavarovanca) povzročil s kaznivim dejanjem (tretji odstavek 271. člena ZPIZ-1), in sicer namenoma ali iz velike malomarnosti.
ZZVZZ člen 58, 60. Pravilnik o odpisu, obročnem plačilu in odlogu dolga iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje člen 7.
odpis prispevkov – denarna socialna pomoč
Toženec ne vodi evidence o tožnikovem dolgu iz naslova prispevkov za zdravstveno zavarovanje, (vodi jo davčni organ), zato niso izpolnjeni pogoji za odpis prispevkov zaradi neizterljivosti s strani toženca. Čeprav je tožnik prejel enkratno izredno denarno socialno pomoč za osnovne potrebščine, hrano in obleko, mu toženec dolga tudi ne more odpisati zaradi socialne ogroženosti. Le- ta mora biti ugotovljena z odločbo centra za socialno delo o dodeliti denarne socialne pomoči, ki mora biti veljavna v času vložitve vloge.
Predlagatelja nista bila dolžna preverjati morebitnih povezav sodnega izvedenca z nasprotno udeleženko ob prejemu sklepa o postavitvi izvedenca, saj ni bilo nobenih vidnih oziroma znanih okoliščin, ki bi predlagateljema lahko vzbujale dvom o morebitni izvedenčevi nepristranskosti in bi terjale takojšnjo procesno aktivnost predlagateljev zaradi zahteve za izločitev izvedenca. Glede na določbo šestega odstavka 247. člena ZPP je odločilno, kdaj je stranka zvedela za zatrjevani razlog izločitve, kar v obravnavanem primeru, glede na uveljavljani razlog izločitve (domnevno pristransko ravnanje izvedenca, ki sta ga predlagatelja po svojih trditvah ugotovila po prejemu pisnega izvedenskega mnenja), po naravi stvari lahko pomeni le to, da za ta domnevni razlog nista mogla izvedeti pred prejemom izvedenskega mnenja.
začasna odredba – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – verjetno izkazana terjatev – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine – načelo sorazmernosti
Tožnik je predlagal prepoved odtujitve in obremenitve na treh nepremičninah tožene stranke, kakor tudi blokado denarnih sredstev na računu dolžnika. V kolikor sodišče izda začasno odredbo, mora biti izpolnjen tudi pogoj sorazmernosti, ki v tožnikovem primeru ni podan, saj predlagana začasna odredba vrednostno bistveno presega višino uveljavljene denarne terjatve. Eno temeljnih načel izvršilnega postopka je namreč tudi načelo sorazmernosti, ki ga ZIZ ureja v 3. členu in določa, da se izvršba za poplačilo denarne terjatve in zavarovanje take denarne terjatve dovoli in opravi v obsegu, ki ji je potrebno za njeno plačilo oziroma za zavarovanje.
ugovorni razlog - predmeti izvzeti iz izvršbe - vročitev predloga
V tem izvršilnem postopku je dolžnik vložil predlog, naslovljen kot „predlog za odpravo nepravilnosti pri izvršbi“, v katerem je trdil, da sta čolna, ki sta bila predmet izvršbe, del opreme, ki jo dolžnik nujno potrebuje za opravljanje dejavnosti in je zato izvršba nanju izvzeta. Zatrjevana okoliščina predstavlja ugovorni razlog po 7. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ in ne pomeni „nepravilnosti izvršbe“. Po četrtem odstavku 80. člena ZIZ v primeru, da se stranki ne moreta sporazumeti, kateri predmeti so po določbi 1. in 4. odstavka tega člena iz izvršbe izvzeti, odloči o tem sodišče. V taki situaciji ni nobenega dvoma, da bi moralo sodišče prve stopnje dolžnikov predlog vročiti upniku, da se do njega opredeli.