ZDR člen 88, 88/3, 118. ZPP člen 182, 182/3. ZDSS-1 člen 41, 41/4.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – odškodnina - sprememba tožbe
Ob upoštevanju okoliščine, da mora tožnik preživljati bolnega otroka, da tožnik glede na starost (50 let) sodi v kategorijo težje zaposljivih oseb, poleg tega je zaradi ugotovljene invalidnosti III. kategorije omejen še dodatno pri zaposlitvi, je odmerjena odškodnina v znesku 14 mesečnih bruto plač po pogodbi o zaposlitvi ustrezna. Tako odmerjena odškodnina predstavlja denarno nadomestilo namesto reintegracije in ni odškodnina za izgubo zaslužka in drugo škodo zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Pravilnik tožene stranke je v 17. členu sicer predvideval izplačilo odpravnine v višini treh plač delavca oziroma treh povprečnih plač v Republiki Sloveniji, glede na to, kaj je za delavca bolj ugodno, hkrati pa omejuje višino odpravnine z višino zneska, ki ga določa Uredba Vlade RS do zneska, glede katerega se od odpravnine ne plačujejo davki in prispevki. To pomeni, da je tožena stranka za svoje delavce določila tak režim, ki je ugodnejši za tiste, ki imajo nižjo plačo ter ne dosežejo tega zneska, kot ga določa Uredba, presegajo pa znesek iz določbe 132. člena ZDR, torej presegajo dvakratni znesek zadnje plače oziroma povprečne plače v Republiki Sloveniji. Takšna določba ni diskriminatorna, če na neki točki omejuje višino odpravnine, ki je kljub temu višja za vse delavce v primerjavi z ZDR oziroma je glede nekaterih vsaj enaka, nobenemu delavcu pa ne omejuje oziroma ne znižuje pravic, kot ji ima po ZDR.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja – pogodba o zaposlitvi za določen čas – iztek časa
Tožena stranka tožeče stranke ni pravočasno obvestila, da ji pogodbe o zaposlitvi ne bo podaljšala, vendar opustitev obvestila ne povzroči nastopa domneve, da je sklenjena nova pogodba o zaposlitvi za določen čas.
Ni mogoče šteti, da delavec ostane na delu po izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas, če na delo pride, pa ga delodajalec z dela odstrani. Gre za zakonito sredstvo delodajalca, ki delavca, ki nima več veljavne pogodbe o zaposlitvi, odstrani z dela.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2, 118, 118/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – sodna razveza – odškodnina
Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi (po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR), ker je tožnik dvakrat zavrnil usmerjeni zdravstveni pregled, zato je zaključilo, da je delo opravljal pod vplivom psihoaktivnih substanc. Ker tožena stranka ni dokazala, da je tožnik odklonil oziroma preprečil test urina (oziroma ga zmanipuliral) ter je brez ustreznega dokaza, zgolj na podlagi utemeljenega suma, zaključila, da je tožnik svoje delo opravljal pod vplivom psihoaktivnih snovi oziroma, da je huje kršil svoje delovne obveznosti, je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
ZPP v čl. 159/1 določa, da v primeru, ko se pravda konča s sodno poravnavo, stranke same krijejo svoje stroške postopka. O uspehu v postopku ob sodni poravnavi ni mogoče govoriti, ker je sodna poravnava akt dispozicije strank. Iz dogovora strank v poravnavi, da se odločitev o stroških postopka tožene stranke pridrži, tudi ni mogoče sklepati, da bi sodišče prve stopnje lahko odstopilo od siceršnjega merila, vsebovanega v ZPP. Če bi soglasje o tem, kako odločiti o stroških postopka tožene stranke, obstajalo ali če bi bila med strankami sprejeta merila za odločitev, ni nobene ovire, da se tudi to ne bi zapisalo v sodno poravnavo. Ker pa se o merilih, po katerih naj sodišče odloči, stranki nista dogovorili, je treba odločiti, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka.
ZZK-1 člen 8, 120, 120/3, 132, 132/4-3, 132/4-4, 200.
razveljavitev klavzule pravnomočnosti v zemljiškoknjižnem postopku - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - pomotni vpisi - udeleženec v zemljiškoknjižnem postopku
V zemljiškoknjižnem postopku ni možna razveljavitev klavzule pravnomočnosti.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 257.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic
Tožnik je ob uporabi svojega računalniškega gesla z vpisom neresničnih podatkov na vlogi vlagatelja protipravno posegel v ustrezno podatkovno bazo z namenom, da pridobi vlagatelju protipravno premoženjsko korist. S tem je izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic iz določbe tretjega odstavka 257. člena KZ-1, zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku po določbi prve alineje prvega odstavka 111. člena ZDR, zakonita.
regres za letni dopust – pravica do letnega dopusta
131. člen ZDR veže pravico do regresa za letni dopust na pravico do letnega dopusta. Po določbi 161. člen ZDR delavec po poteku največ šestih mesecev nepretrganega delovnega razmerja pridobi pravico do letnega dopusta. Tožeča stranka je bila pri toženi stranki v delovnem razmerju več kot šest mesecev, s tem pa je pridobila pravico tako do letnega dopusta kot do regresa za letni dopust. Pri tem ni bistveno, ali je delo dejansko opravljala ali ne.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – neuspešno poskusno delo - trajanje poskusnega dela - ocena uspešnosti poskusnega dela
Trajanje poskusnega dela je omejeno in vezano na čas dejanskega opravljanja dela. Ni pa mogoče navedenih določb razlagati tako, da ni mogoče že pred potekom poskusnega dela ugotoviti, da to ni bilo uspešno.
ZZVZZ člen 80, 80/3, 81, 81/2, 82, 85. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 242.
retrogradni bolniški stalež
Odsotnost za nazaj, daljšo od treh dni, oceni imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija, če je bil zavarovanec v bolnišnici, če je zbolel v tujini ali iz drugih utemeljenih razlogov, ko ni mogel do osebnega zdravnika. Pri tožniku takšni razlogi za odobritev staleža za nazaj niso podani.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog
Tožena stranka je tožniku v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga očitala, da je v nasprotju z njenimi navodili sestavil lastno (elektronsko) obliko dobavnice ter jo določen čas uporabljal. Tožnik je bil zaposlen na delovnem mestu skupinski habilitator, pri čemer iz opisa delovnega mesta izhaja, da je bil med drugim zadolžen za izvajanje drugih del in nalog v skladu z delovnim planom ustanove, nastalimi situacijami in po navodilu vodje ali direktorja. Na podlagi sklepa je bil tožnik zadolžen za logistiko nabave, oddajo in spremljanje potreb delovnega procesa z drugo družbo. Iz tako opredeljenega delokroga delovnega mesta ne izhaja, da bi bil tožnik odgovoren za poslovanje z navedeno družbo oziroma da bi imel pristojnost za spremembo oblike dobavnice in njeno nadaljnjo uporabo brez vednosti in dovoljenja tožene stranke.
nepopolna vloga - zavrženje tožbe - tožba - rok za popravo vloge
Ker tožnik skladno s sklepom sodišča v roku ni dopolnil tožbe tako, da bi predložil izpodbijano odločbo v dveh izvodih, je sodišče tožbo utemeljeno zavrglo.
Tožeča stranka ni pravna oseba, ampak podjetnik brez statusa pravne osebe. Zato sodišče ne ugotovi s sklepom, koliko znaša neplačana taksa in kazenska taksa, ampak sporoči pristojnemu davčnemu uradu, pri katerem ima taksni zavezanec svoje stalno prebivališče (sedež), naj takso prisilno izterja, na spisu pa zaznamuje, da je omenjeni organ obveščen o neplačani taksi (prvi odstavek 29. člena Zakona o sodnih taksah).
ZPIZ-1 člen 36. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo člen 320, 8, 38/1.
sorazmerni del pokojnine – preračun pokojnin – sporazum s Srbijo
Tožnik je v Sloveniji dopolnil pokojninsko dobo v trajanju 9 let, 4 mesece in 27 dni, s čimer ne izpolnjuje pogojev iz 36. člena ZPIZ-1 za priznanje pravice do starostne pokojnine. Te pogoje izpolnjuje šele z upoštevanjem skupne slovenske in srbske pokojninske dobe v trajanju 25 let, 2 meseca in 20 dni, zato ima po določbah Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino pravico do sorazmernega dela starostne pokojnine. Ker gre za novo odmero pokojnine po določbah sporazuma, ima to pravico od prvega dne naslednjega meseca po mesecu, v katerem je nosilec, ki je prvi priznal pravico do pokojnine (v Srbiji), začel postopek za ponovno odmero pokojnine.
Odločitev sodišča prve stopnje lahko temelji le na dejstvih, ki so obstojala do trenutka, ko o tožbenem predlogu odloči, saj se pravnomočnost razteza samo na tisti sklop dejstev, ki so nastala do konca glavne obravnave (v konkretnem primeru do izdaje zamudne sodbe). Ker tožena stranka sploh ni odgovorila na tožbo in torej tudi ni navajala, da je tožniku vtoževano plačo že poravnala, sodišče prve stopnje tega dejstva ni moglo upoštevati, saj mu ni bilo znano. Kasnejših dejstev, ki so z vidika sodišča prve stopnje bodoča dejstva, zato tudi v pritožbenem postopku ni mogoče upoštevati.
Ker je tožničina plača bila dogovorjena med strankama, je delodajalec ne more enostransko spreminjati. V kolikor pa delavcu plačo zniža, gre za čisti denarni zahtevek, ki ga delavec skladno s 4. odstavkom 204. člena ZDR uveljavlja neposredno pred sodiščem.
Odločitev, ki izhaja iz zapisnika arbitraže, ne vsebuje avtoritativne odločitve arbitražnega senata o predlaganem povišanju vrednosti povprečne uteži na 1,280 v programu akutne bolnišnične obravnave. Odločitev o zahtevku tožeče stranke je odvisna od ravnanja tožene stranke ter njene presoje. Zato sporna odločitev arbitraže ne predstavlja arbitražne odločbe, ki bi imela učinke pravnomočne sodbe.
ZPIZ-1 člen 271, 271/1, 271/2, 271/3. ZVZD-1 člen 7, 8.
odgovornost delodajalca za škodo – škoda, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom
Za škodo, ki jo v primeru iz prvega odstavka 271. člena ZPIZ-1 povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom, je odgovoren zavodu delodajalec tega delavca (drugi odstavek 271. člena ZPIZ-1), delavec pa le tedaj, če je škodo (invalidnost, telesno okvaro, potrebo po tuji pomoči in postrežbi ali smrt zavarovanca) povzročil s kaznivim dejanjem (tretji odstavek 271. člena ZPIZ-1), in sicer namenoma ali iz velike malomarnosti.
ocena dela – zavrženje tožbe – ocena delovne uspešnosti
Sodišče ni pristojno oceniti javnega uslužbenca namesto njegovega nadrejenega in zato sodno varstvo v delu tožbe, ki se nanaša na tožničino zahtevo, da sodišče samo določi oceno delovne uspešnosti tožnice, ni dopustno.
Tudi za terjatve iz naslova odškodnine za poškodbe, ki so povezane z delom pri delodajalcu (dolžniku), veljajo pravne posledice začetka stečajnega postopka. Na podlagi 21. člena ZFPPIPP se odškodnine za poškodbe, ki so povezane z delom pri dolžniku in poklicne bolezni uvrščajo med nezavarovane prednostne terjatve. Tudi te pa je potrebno v skladu z 296. členom ZFPPIPP prijaviti v stečajnem postopku. To pa obenem pomeni, da tudi za tovrstne terjatve veljajo pravne posledice stečajnega postopka.
Tožnik bi moral tudi v zvezi s predmetno terjatvijo pravočasno (čl. 301/3 in čl. 301/7 ZFPPIPP) predlagati nadaljevanje prekinjenega postopka v tem individualnem delovnem sporu. Ker tega ni storil, je njegova terjatev do tožene stranke prenehala (čl. 301/7 ZFPPIPP).