ZIZ člen 24, 24/1, 24/4. ZGD-1 člen 580. ZFPPIPP člen 132, 132/1.
prehod obveznosti na novega dolžnika – pripojitev – prekinitev postopka
Ker je prvotni dolžnik obstajal vse do 5.9.2012, ko je bil izbrisan iz sodnega registra, in do prehoda obveznosti na novega dolžnika ni moglo priti pred 5.9.2012, prekinitev izvršilnega postopka ne more nastopiti že z dnem 2.8.2012.
Sodna poravnava je v materialnopravnem smislu pogodba in za njeno razlago veljajo pravila o razlagi pogodb.
Predpostavka za zahtevek za plačilo uporabnine so poleg prikrajšanja in obogatitve tudi neprivolitev lastnika v uporabo. Za upravičenje do uporabnine ne zadošča le uporaba spornega stanovanja brez pravne podlage.
OZ člen 190. ZPP člen 214, 214/2, 285, 339, 339/2, 339/2-8.
stroški upravljanja in obratovanja - trditveno in dokazno breme - materialno procesno vodstvo - domneva priznanja neprerekanih dejstev - protispisnost
Bistveno je, da upravnik konkretno predstavi ključ za vsak strošek posebej in opredeli njegovo podlago. Zato je brez pomena sklicevanje na domnevo priznanja neprerekanih dejstev, saj brez konkretizacije ne tožena stranka ne sodišče ne moreta preveriti pravilnosti višine vtoževanega zneska.
ZD člen 32. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51, 51/2, 52.
izločitev iz zapustnikovega premoženja - izločitev v korist potomcev - izločitev dela premoženja - soprispevek k povečanju ali ohranitvi premoženja - vlaganja v zapustnikovo premoženje - izvedenina - nagrada izvedenca
Z zahtevkom po 32. členu ZD zapustnikov potomec izloča iz zapustnikovega premoženja del, ki ustreza njegovemu prispevku k povečanju ali ohranitvi tega premoženja, zatrjuje torej, da izločeni del dejansko ne pripada zapustniku in ne sodi v zapuščino, temveč je njegova last. Pri tem dedič zahteva izločitev dela premoženja, ki pomeni določeno celoto, in sicer kot alikvotni del, torej delež na vsem, kar tvori zapuščino.
Tožnik ima pravico, da zaradi vlaganj v zapustnikovo premoženje izloči alikvotni del zapuščine.
Izvedenec je zgolj dodatno ocenil nepremičnino po tržni metodi, pri čemer gre za del stanovanjskega dvojčka in ne za kakšen večji večstanovanjski ali industrijski objekt s številnimi parcelami. Prav tako odgovori na postavljena vprašanja niso zahtevali posebne dodatne priprave. Zato bi lahko to dopolnitev označili zgolj kot zahtevno.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073042
ZNP člen 17, 112, 113, 114, 117, 118, 119, 128. ZPP člen 214, 285. ZZZDR člen 52, 60. SPZ člen 72, 72/5.
ureditev razmerij med solastniki – ureditev razmerij na delu skupnega premoženja – del skupnega premoženja – skupna lastnina – načelo kontradiktornosti – kršitev pravice do izjave – vročitev predloga za ureditev razmerij nasprotnemu udeležencu – narok – obveznost izvedbe naroka – materialno procesno vodstvo – začasna odredba
Okoliščina, da je nepremičnina le del skupnega premoženja predlagatelja in nasprotne udeleženke kot razvezanih zakoncev, ni ovira za ureditev razmerji med predlagateljem in nasprotno udeleženko v zvezi s to nepremičnino.
Bistveno je, da je oblika lastninske pravice zakoncev na predmetni nepremičnini skupna lastnina.
stroški postopka – vrednost spornega predmeta - nagrada odvetnika
Tožeča stranka v pritožbi utemeljeno navaja, da je bila vrednost (spornega) predmeta po zadnji razširitvi zahtevka (v njeni vlogi z dne 21. 2. 2011) 4.516,84 EUR, kar je ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke 0,459 EUR 9.841 točk. Taka vrednost (spornega) predmeta pa v tabeli v tar. št. 18 OT sodi v razpon med 3.000 in 10.000 točk, za katerega je določena vrednost storitve 300 točk. Sodišče prve stopnje bi zato moralo priznati toženi stranki nagrado pooblaščeni odvetniški družbi: (-) za prvi pripravljalni spis 300 in ne 400 točk (prva točka tar. št. 19 OT), (-) za drugi pripravljalni spis 225 in ne 300 točk (druga točka tar. št. 19 OT) ter (-) za tretji in četrti pripravljalni spis dvakrat 150 in ne dvakrat 200 točk (tretja točka tar. št. 19 OT), (-) za zastopanje na prvem naroku za glavno obravnavo 300 točk in ne 400 točk (prva točka tar. št. 20 OT) ter (-) za drugi in tretji narok za glavno obravnavo dvakrat 150 točk in ne dvakrat 200 točk (druga točka tar. št. 20 OT).
DENACIONALIZACIJA - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073925
ZPP člen 184, 216, 287, 287/1, 328. OZ člen 766, 766/3, 771, 778. ZZZDR člen 187, 190, 211. ZDen člen 78. ZS člen 3, 3/2.
nejasnost razlogov sodbe - sprememba tožbe - obrazloženost dokaznega sklepa - očitna računska pomota - pobot terjatev - začetek učinkovanja pobota - prekoračitev tožbenega zahtevka - skrbnik denacionaliziranega premoženja - naloge skrbnika - analogna uporaba določb o mandatni pogodbi - zakonska analogija - dajanje računa o opravljenem poslu - plačilo za trud - prosti preudarek - običajno plačilo - začetek teka zamudnih obresti
Tožencu, ki je bil z odločbo o denacionalizaciji postavljen za skrbnika vrnjenega premoženja, je skrbništvo prenehalo s pravnomočnostjo sklepa o dedovanju, na podlagi katerega je premoženje med drugim dedoval tudi tožnik.
Toženec bi moral na tožnika prenesti koristi, ki jih je dosegel z oddajanjem vrnjenega premoženja. Takšna obveznost izhaja iz analogne uporabe določb o mandatni pogodbi. Gre za zakonsko analogijo, ki jo dopušča tudi 2. odst. 3. čl. ZS in ki zapolnjuje pomanjkljivo zakonsko ureditev v ZZZDR glede razmerja med skrbnikom (denacionaliziranega premoženja) in varovancem (dediči tega premoženja) po prenehanju skrbništva.
Ker je tožena stranka ponudila razumne razloge za odklonitev posredovanja podatkov o bruto honorarjih izvajalcev, za sodno presojo o pravilnosti svojega stališča v sporu s tožečo stranko pa je imela na razpolago le možnost, da se spusti v obravnavano pravdo, ni mogoče reči, da je avtorske pravice kršila namerno ali iz hude malomarnosti.
Glavno vodilo pri odločanju sodišča o prekinitvi postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja je, da mora ravnati po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter upoštevati pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja. Reševanje predhodnega vprašanja bo prepustilo matičnemu sodišču zlasti takrat, ko bo pričakovati, da bo zadeva tam kmalu rešena. Razlog je v tem, da prekinitev postopka pomeni dejanski zastoj v postopku. Če je zadeva že zrela za razsojo, prekinjanje postopka ni ekonomično in smotrno ter ni v prid načelu pospešitve postopka.
odškodninska odgovornost delodajalca – obveznosti delavca – upoštevanje delodajalčevih navodil – odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka s tem, ko je tožniku odredila, da evidentira prihode in odhode vozil, ni ravnala protipravno in tožena stranka tožniku ni kršila pravic iz delovnega razmerja, zato tožniku ne pripada odškodnina za nematerialno škodo.
Tožena stranka (gradbeno podjetje) v zimskem času asfalta ne vgrajuje, zato delavci, katerih delo je povezano z vgrajevanjem asfalta ta čas dobijo druge zadolžitve oziroma koristijo dopust ali višek ur. Zato odločitev tožene stranke, da ena skupina, v kateri je bil tožnik, preneha delati, ne pomeni kršenja pravic iz delovnega razmerja.
Zmanjšan obseg proizvodnje oziroma poslovanja predstavlja utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, pri tem pa zmanjšanje števila zaposlenih in s tem zmanjšanje stroškov pomeni tako ekonomski kot organizacijski razlog.
Sklenjena sodna poravnava, s katero se je posredna posestnica zavezala tožniku, da mu bo izročila garsonjero, predstavlja izjavo volje, s katero je na nanj prenesla posredno posest.
Oseba, ki je imela garsonjero v neposredni posesti, je garsonjero izpraznila in pustila ključ v vratih z namenom, da jo prevzame posredna posestnica. Zato ne gre za opustitev posesti, temveč za nameravano prepustitev neposredne posesti.
stanje vpisov v zemljiški knjigi - načelo pravnega prednika - načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka - listine, ki so podlaga za vpis
V skladu z načelom pravnega prednika in stanja vpisov v zemljiški knjigi predlaganega vpisa ni mogoče dovoliti, če so v zemljiški knjigi kot lastniki vpisani tretji, v formalnem zemljiškoknjižnem postopku pa tudi ni upoštevno razlogovanje o obveznostih dedičev, pri čemer sklep o dedovanju v zemljiškoknjižnem predlogu ni bil naveden kot listina, ki predstavlja podlago za vpis.
pravočasnost navajanja dejstev in dokazov - spor majhne vrednosti
V obravnavanem primeru, ko se je postopek začel z vložitvijo izvršilnega predloga in nadaljeval v pravdni postopek, lahko tožeča stranka v pravdnem postopku poleg dopolnitve tožbe vloži še eno vlogo, s katero odgovori na navedbe tožene stranke v odgovoru na dopolnitev tožbe, tožena stranka pa poleg tega odgovora lahko vloži še eno pripravljalno vlogo, s katero odgovori na navedbe tožeče stranke iz njene prve pripravljalne vloge – dopolnitve tožbe. Torej ima vsaka od pravdnih strank možnost še dveh vlog v pravdnem postopku.
stanje vpisov v zemljiški knjigi - pogoji za dovolitev vpisa - načelo dispozitivnosti - odločanje v mejah postavljenega zahtevka
V zemljiškoknjižnem postopku poleg načela formalnosti velja tudi načelo dispozitivnosti postopka, saj zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih na podlagi predloga za vpis in v mejah zahtevkov za vpis, ki se z zemljiškoknjižnim predlogom uveljavljajo (125. člen ZZK-1). Ker je predlagatelj predlagal, da se vknjiži zemljiški dolg za znesek 100.000.000,00 EUR, v listini, ki je podlaga za vpis, pa je naveden nižji znesek (100.000,00 EUR), je pravilna odločitev, da se predlagani vpis ne dovoli, saj je bil v trenutku začetka postopka predlog za vknjižbo neutemeljen.
OZ člen 635, 635/1, 660, 663, 663/2. ZPP člen 274, 274/1.
gradbena pogodba - odprava napak - zahtevek iz garancije - obvestilo o napaki - enoletni prekluzivni rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Stranka je, kljub temu, da lahko uveljavlja odgovornost iz naslova garancije kadarkoli v garancijskem roku, s pravovarstvenim zahtevkom omejena enako, kot iz naslova jamčevalnega zahtevka.
Tožbo je treba vložiti v roku enega leta od zahteve za odpravo napak, ne glede na to, ali gre za zahtevek iz pogodbeno dogovorjene garancije ali za jamčevalni zahtevek na podlagi zakona.
spor majhne vrednosti – dejanska podlaga sodbe – zaslišanje stranke – neodziv vabilu za narok
V dokaz dogovora o odlogu plačila je tožena stranka predlagala zaslišanje zakonitega zastopnika tožene stranke M. L., ki kljub izkazanemu vabilu na narok ni pristopil, izostanka pa ni opravičil. Glede na navedeno, sodišče prve stopnje dokaza z zaslišanjem zakonitega zastopnika tožene stranke, pravilno ni izvedlo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0074584
ZFPPIPP člen 309. ZPP člen 18, 18/3, 29, 57, 63. ZMZPP člen 63, 64. Uredba Bruselj I člen 22.
spor z mednarodnim elementom – mednarodna pristojnost – spor o stvarni pravici na nepremičnini – spor v zvezi s stečajnim postopkom – izključna pristojnost – koneksni spor – atrakcija pristojnosti – Uredba Bruselj I
Slovenska izključna pristojnost oziroma atrakcija se razlaga širše, kot pa pojem koneksnih sporov, ki štejejo za izključeno kategorijo po Uredbi Bruselj I. Pojem koneksnih sporov po navedeni uredbi je potrebno razlagati restriktivno, kot izključene pa se po njej upošteva le koneksne tožbe, vložene po začetku stečaja z zahtevkom, ki zunaj stečaja ne bi mogel nastati.
Tožbeni zahtevek na uveljavitev lastninske pravice oziroma izločitvene pravice v stečaju, ki vodi k enakim pravnim posledicam, ni izključen iz Uredbi Bruselj I.