Oporočiteljevo podpisovanje oporoke, njegova izjava, da gre za oporoko, in podpis obeh prič predstavljajo enotno pravno dejanje, ki se mora opraviti sočasno. Že iz tega stališča izhaja sklep, da zakon ne zahteva tudi sočasnosti sestave listine in ostalih dejanj, tj. oporočiteljevega podpisa oporoke in izjave, da gre za oporoko, in podpisa prič.
prokurist pravne osebe – obseg pooblastil – nepopoln predlog za oprostitev plačila sodnih taks
Ker predlogu za oprostitev plačila sodnih taks z dne 10. 5. 2012 prokurist ni priložil potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu, ga je sodišče prve stopnje pravilno pozvalo s sklepom z dne 16. 5. 2012, da izkaže odobritev tožene stranke (za vložitev predloga za taksno oprostitev) in da ima opravljen pravniški državni izpit. Pri tem ga je opozorilo na posledice, če ne bo ravnal po njegovem pozivu. Tožena stranka v pritožbi ne navaja, da ji sodišče prve stopnje ni dalo možnosti odobritve vloženega predloga, kar bi pomenilo, da ga vlaga po zakonitem zastopniku. Izraža le nestrinjanje z zakonsko ureditvijo, da mora imeti prokurist opravljen pravniški državni izpit, če želi zastopati pravno osebo pred okrožnim sodiščem.
solastnina – enotno sosporništvo – priposestvovanje lastninske pravice
Narava pravice (priposestvovanje lastninske pravice), ki jo uveljavlja tožnica, solastnikov sporne nepremične ne postavlja v tako razmerje, ki bi terjalo njihovo enotno obravnavanje (enotno sosporništvo).
odškodninska odgovornost – nedopustno ravnanje – strokovna napaka v postopku zdravljenja – premestitev v psihiatrično kliniko – hospitalizacija v psihiatrični bolnišnici – trditvena podlaga – razbremenitev odgovornosti – standardi vestnega zdravljenja – nepremoženjska škoda – nevšečnosti oškodovanca – vzročna zveza – višina odškodnine
Toženčeva trditev, da je bila premestitev tožnice z matične bolnišnice, kjer se je nahajala zaradi težkega zdravstvenega stanja, v psihiatrično bolnišnico v skladu s standardi pravilnega zdravljenja, je ostala nedokazana. Toženec se svoje odškodninske obveznosti zato ne more razbremeniti.
ZDR člen 184. OZ člen 131, 148, 148/1, 179, 179/1. KZ-1 člen 169.
odškodninska odgovornost delodajalca - nepremoženjska škoda - elementi odškodninskega delikta - protipravno ravnanje - poseg v osebnostne pravice - razžalitev
Neutemeljeno in šikanozno odvzemanje možnosti tožnici (operni pevki), da nastopa v vlogah, ki so glasovno zanjo primerne, pomeni kršitev pravice do osebnega dostojanstva in varnosti, zlasti zato, ker je tožena stranka tožnici možnost nastopanja odrekala kot sankcijo zaradi zavrnitve vloge. Pri odvzemu vloge je šlo za reakcijo direktorja tožene stranke na tožničino zavrnitev vloge. Takšno izvrševanje sicer legitimnih pooblastil za odločanje o zasedbi vlog pa pomeni protipravno ravnanje v smislu ene od predpostavk civilnega delikta, zato je tožnica upravičena do odškodnine za nepremoženjsko škodo za pretrpljene duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice (do osebnega dostojanstva in varnosti).
negatorna tožba – varstvo lastninske pravice pred vznemirjanjem – soglasje lastnika za poseg – protipravnost – naravno javno dobro – odškodnina
Ker je tožnik v nakup nepremičnine pristal, kljub temu da po njej poteka vodotok, ni upravičen do pravnega varstva, ki ga zagotavlja 99. člen SPZ. Očitano vznemirjanje lastninske pravice ni protipravno tudi zato, ker je bil premik vode rezultat naravnega dogodka in ne delovanja tožene stranke.
Nepremičnina je v solasti vseh v zemljiško knjigo navedenih solastnikov, ki so kot taki nujni sosporniki in morajo sodelovati v razdružitvenem postopku.
krajevna pristojnost – dogovor o krajevni pristojnosti – predložitev listine – pravdni postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi
V primerih, ko se pravdni postopek začne po razveljavitvi sklepa o izvršbi, je treba dogovor o krajevni pristojnosti priložiti najkasneje k prvemu procesnemu dejanju v pravdnem postopku.
OZ člen 12. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 5, 13, 27, 28, 31, 33.
odškodninska odgovornost - zdrs vozila s ceste zaradi ledu - spolzko cestišče - vzdrževanje ceste - izvajanje zimske službe - odgovornost zavarovanca - izvedbeni program zimske službe - opustitev skrbnega ravnanja - višina škode
Toženka bi morala trditi in dokazovati, da je njen zavarovanec tedaj ravnal v skladu z izvedbenim programom zimske službe, vendar toženka temu bremenu ni zadostila. Sklicevanje na 31. člen pravilnika ne zadošča, saj ta predstavlja le okvirno izhodišče za opredelitev vzdrževanja prevoznosti posameznih cest v zimskih razmerah, konkretne naloge izvajalca vzdrževanja za posamezne ceste pa se določijo z izvedbenim programom zimske službe iz 28. člena pravilnika.
Višino tožnikove škode lahko predstavlja le razlika med vrednostjo vozila pred nezgodo in vrednostjo rešenih delov.
odškodninska odgovornost delodajalca – obveznosti delavca – upoštevanje delodajalčevih navodil – odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka s tem, ko je tožniku odredila, da evidentira prihode in odhode vozil, ni ravnala protipravno in tožena stranka tožniku ni kršila pravic iz delovnega razmerja, zato tožniku ne pripada odškodnina za nematerialno škodo.
Tožena stranka (gradbeno podjetje) v zimskem času asfalta ne vgrajuje, zato delavci, katerih delo je povezano z vgrajevanjem asfalta ta čas dobijo druge zadolžitve oziroma koristijo dopust ali višek ur. Zato odločitev tožene stranke, da ena skupina, v kateri je bil tožnik, preneha delati, ne pomeni kršenja pravic iz delovnega razmerja.
Zmanjšan obseg proizvodnje oziroma poslovanja predstavlja utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, pri tem pa zmanjšanje števila zaposlenih in s tem zmanjšanje stroškov pomeni tako ekonomski kot organizacijski razlog.
Sodna poravnava je v materialnopravnem smislu pogodba in za njeno razlago veljajo pravila o razlagi pogodb.
Predpostavka za zahtevek za plačilo uporabnine so poleg prikrajšanja in obogatitve tudi neprivolitev lastnika v uporabo. Za upravičenje do uporabnine ne zadošča le uporaba spornega stanovanja brez pravne podlage.
Določba 109. člena ZPP ne omejuje pravice stranke, da se pred sodiščem izjavi, kritika, ki jo izreče v pritožbi, pa mora biti v skladu z njenim namenom, ne sme biti žaljiva, ostati mora v mejah dostojnosti in pri pravni argumentaciji, ter ni dopustno izražati negativnih vrednostnih ocen in niti žalitev.
OZ člen 635, 635/1, 660, 663, 663/2. ZPP člen 274, 274/1.
gradbena pogodba - odprava napak - zahtevek iz garancije - obvestilo o napaki - enoletni prekluzivni rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Stranka je, kljub temu, da lahko uveljavlja odgovornost iz naslova garancije kadarkoli v garancijskem roku, s pravovarstvenim zahtevkom omejena enako, kot iz naslova jamčevalnega zahtevka.
Tožbo je treba vložiti v roku enega leta od zahteve za odpravo napak, ne glede na to, ali gre za zahtevek iz pogodbeno dogovorjene garancije ali za jamčevalni zahtevek na podlagi zakona.
začetek postopka prisilne poravnave – preizkus sklepčnosti predloga – vsebinski preizkus – upniški odbor – sestava upniškega odbora – ločitveni upnik – ločitvena pravica
Dolžnik ob vložitvi listin, ki so priloge predloga za začetek postopka prisilne poravnave, ni dolžan predložiti dokazov, da so vsi ti podatki resnični, niti sodišče ni dolžno preverjati pravilnosti in resničnosti navedb v teh listinah. Preizkus obstoja materialnopravnih predpostavk za začetek in vodenje postopka prisilne poravnave je v fazi odločanja o začetku postopka prisilne poravnave omejen zgolj na preizkus sklepčnosti podatkov o dolžniku iz prilog z zatrjevanimi predpostavkami, ne pa na preizkus njihove utemeljenosti. Zadostuje torej, da so podatki o finančnem in poslovnem stanju dolžniku skladni in da podpirajo zaključke o njegovi insolventnosti in smotrnosti vodenja postopka prisilne poravnave oz. da jim ne nasprotujejo.
Nezavarovana terjatev pritožnika znaša več, kot znaša terjatev največjega navadnega upnika, ki ga je insolventni dolžnik navedel v seznamu navadnih upnikov. Glede na navedeno se v tej fazi postopka treba ukvarjati z dejansko (natančno) višino nezavarovanega dela terjatve, saj že to zadostuje, da je treba pritožnika imenovati v upniški odbor.
javni jamstveni in preživninski sklad RS – izterjava nadomestila preživnine – narava preživninske terjatve – stečaj preživninskega zavezanca – postopek osebnega stečaja
Zaradi namena ZJSRS se prednostni položaj preživninskih terjatev otrok proti preživninskim zavezancem, če terjatev po določbi tretjega odstavka 28. člena ZJSRS preide na Javni jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije, v stečajnem postopku zoper preživninskega zavezanca po prvem odstavku 390. člena ZFPPIPP ne spremeni. Zato pa se glede na določbo drugega odstavka 390. člena ZFPPIPP tudi v tovrstnih izvršilnih postopkih določila 132. člena ZFPPIPP ne uporabljajo in se izvršilni postopek kljub uvedbi osebnega stečaja zoper preživninskega zavezanca nadaljuje.
izvršilni stroški – pravdi stroški – ugovor tretjega – povod za tožbo – pravice drugih na predmetu izvršbe
Kljub obrazloženem ugovoru tožeče stranke kot tretjega v izvršilnem postopku, v katerem je lastništvo spornega vozila verjetno izkazala s prometnim dovoljenjem, ki se glasi nanjo, je tožena stranka kot upnik temu ugovoru nasprotovala. Glede na ureditev izvršilnega postopka tožeči stranki zato ni preostalo drugega, kot da je vložila predmetno tožbo, tožena stranka ni imela podlage za prepričanje, da na spornem vozilu ne obstajajo pravice drugih, zaradi česar odločanje o stroških pravdnega postopka po 160. členu ZPP ni utemeljeno.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077284
ZVEtL člen 7, 23, 23a, 26, 30, 30/1, 30/2. ZPP člen 285.
vzpostavitev etažne lastnine – določitev pripadajočega zemljišča - upravičen predlagatelj po ZVEtL – izkaz pridobitve lastninske pravice – materialno procesno vodstvo
Upravičena oseba, ki lahko zahteva začetek postopka, je tudi oseba, ki izkazuje pridobitev lastninske pravice na stavbi kot celoti.
Okoliščina, da naj bi bil vpis predlagateljičine lastninske pravice na predmetni stavbi, kasneje zbrisan, ne pomeni, da je ta pravni naslov prenehal obstajati oziroma da je postal pravno nerelevanten. Enako velja glede (zatrjevanega) priposestvovanja (če je do njega seveda prišlo). V kolikor je namreč s priposestvovanjem pridobila ustrezno pravico, je zaradi vzpostavitve etažne lastnine ni mogla izgubiti.
Postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča se lahko predlaga ne glede na to, ali je bil predhodno izveden postopek za vzpostavitev etažne lastnine po tem zakonu. Predlagatelju ni naložena nobena obveznost vzporednega vodenja postopka za vzpostavitev etažne lastnine.
trditvena podlaga – možnost obravnavanja pred sodiščem – pobotni ugovor
Ker je sodišče prve stopnje trditve tožeče stranke zmotno pravno ocenilo in je ugovor tožene stranke zavrnilo ne da bi ugotovilo utemeljenost oziroma neutemeljenost v pobot ugovarjane nasprotne terjatve tožene stranke, je toženi stranki odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem in s tem storilo postopkovno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.