ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Dolžnik, ki ugovarja, da ni v pogodbenem razmerju z upnikom (za negativno dejstvo dokazov ne more ponuditi), torej z obrazloženim ugovorom izpodbija sklep o izvršbi v celoti, tudi v dajatvenem delu (drugi odstavek 62. člena ZIZ). To v ugovoru zatrjevano dejstvo pa ima lahko za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije, če se izkaže za resnično. Sodišče druge stopnje je zato ugovoru ugodilo, sklep o izvršbi v 1. in 3. točki razveljavilo ter odločilo, da bo sodišče nadaljevalo postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
Če dolžnik zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine obrazloženo ugovarja in sklep izpodbija v celoti ali v delu v katerem mu je bilo naloženo, naj terjatev plača, sodišče razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in opravljena izvršilna dejanja, postopek pa se nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
Ena od dolžnosti najemodajalca poslovnega prostora je, da izroči najemniku poslovni prostor v stanju, kot je določen v pogodbi. Glede na to, da je bila najemnica seznanjena z dejstvom, da še ni bilo izdano dovoljenje za uporabo objekta in je soglašala, da takšen poslovni prostor najame, je najemodajalka svojo dolžnost izpolnila in prostore izročila v stanju, kot sta se dogovorili (14. čl. ZPSPP). Torej odstop najemnika iz tega razloga ni mogoč (15. čl. ZPSPP).
Zahteva po kontradiktornosti postopka kot izraz enakega varstva pravic kot ustavne pravice (22. čl. Ustave Republike Slovenije) mora biti spoštovana v vseh postopkih in v vseh fazah postopka, torej tudi v obravnavanem izvršilnem postopku, v katerem glede na izpodbijano odločitev na pravni podlagi 34. čl. ZIZ ne gre za dovoljena odstopanja od tega načela oziroma pravice.
povzročitev škode - podlaga za odgovornost - krivdna odgovornost
Zavarovanka tožene stranke je povzročila okoliščine zaradi katerih je mld. tožnici nastala škoda, zato je podana njena krivdna odgovornost za nastali škodni dogodek v 80%, v preostalih 20% pa je podana odgovornost mld. tožnice. Osnovna šola kot zavarovanka tožene stranke je namreč mld. tožnici naročila, da mora hitro prinesti diplome, zaradi česar je mld. tožnica po najkrajši poti stekla ponje k hišniku in se pri tem na sicer manj strmem, vendar pa spolzkem, pobočju poškodovala.
duševne bolečine zaradi krnitve ugleda - negmotna škoda
Tožnik do odškodnine ni upravičen za izrečeno besedo pijanec, ker je toženka kot socialna delavka zaradi večletnega ukvarjanja s tožencem imela utemeljen razlog verjeti, da je toženec res podvržen prekomernemu uživanju alkohola. Glede na vse okoliščine primera izrečena žalitev pri tožniku ni mogla povzročiti duševnih bolečin take intenzitete in trajanja, ki bi opravičevale prisojo odškodnine.
STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL43281
ZIP člen 251c, 251c. ZZK člen 101, 101.
zastavna pravica na nepremičnini na podlagi sporazuma strank - izbrisna tožba
O veljavnosti sklenjenega sporazuma iz 251. c člena ZIP, ki ima v delu, v katerem sta bila ugotovljena obstoj in višina zavarovane terjatve, kot sodna poravnava moč izvršilnega naslova, ni mogoče odločiti le kot o predhodnem vprašanju. Do pravnomočne razveljavitve izvršilnega naslova, ki je bil podlaga za vknjižbo zastavne pravice tožene stranke, katere izbris se zahteva v tem postopku, ima namreč tožena stranka še vedno veljavni izvršilni naslov za terjatev, ki je zavarovana s sporno zastavno pravico. Zahtevka za razveljavitev tega izvršilnega naslova pa tožeča stranka v tem postopku niti ni postavila, pa tudi zatrjevala ni, da bi to že dosegla v kakšnem drugem postopku.
Toženec v postopku ni dokazal, da je pri sklenitvi sporazuma (pogodbe) obstajala napaka glede njegove volje, zato je dolžan izpolniti svoje, s sporazumom (pogodbo) sprejete obveznosti.
pravilno vabljenje - čas za pripravo obrambe - ugovor krajevne pristojnosti
Sodišče takoj po prejemu tožbe po uradni dolžnosti presodi, ali je pristojno in v kakšni sestavi je pristojno (1. odst. 15. čl. ZPP/77), vendar pa se sme po uradni dolžnosti izreči za krajevno nepristojno le, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno (2. odst. 20. čl. ZPP/77). Tožencu zaradi nepravilnega vabljenja na glavno obravnavo ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Pooblaščenka in toženec nista imela zadosti časa za pripravo na glavno obravnavo, kar pomeni kršitev 4. odst. 293. čl. ZPP/77 v zvezi s 1. odst. 286. čl. ZPP/77 in zaradi opustitve pravilne vročitve uradoma upoštevno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 7. tč. 2.odst. 354. čl. ZPP/77.
Določbe o višini dovoljene pogodbene obrestne mere med posamezniki so legitimne narave. Višjim dogovorjenim obrestim od dovoljenih sodišče ne daje pravnega varstva.
Pri določanju višine odškodnine za nepremoženjsko škodo po merilih na dan izdaje odločbe sodišče upošteva valorizirano akontacijo, ki je bi bila plačana oškodovancu.
Po določbi 612. čl. ZOR mora biti terjatev sodelavca priznana. Izjavo o priznanju terjatve lahko da le prevzemnik del, ker je le on v pogodbenem razmerju s sodelavcem. Dokazno breme, da je terjatev priznana, pa je na strani sodelavca.
V primeru, če je sklep o ugovoru odvisen od kakšnega dejstva, ki se nanaša na samo terjatev, to dejstvo pa je med strankama sporno, ZIZ predpisuje po določbi 1. odstavka 59. člena, da sodišče napoti dolžnika, naj v danem roku začne pravdo ali drug postopek za nedopustnost izvršbe.
V primeru, ko odvetnik izterjuje plačilo odvetniških stroškov od pravne osebe, ne gre za gospodarski spor, ker odvetnik ni samostojni podjetnik posameznik.