Tožeča stranka ne more uspešno zahtevati dopustitev poplačila svoje terjatve s sodno prodajo zastavljenih nepremičnin le na podlagi pogodbe o ustanovitvi zastavne pravice, če ta zastavna pravica ni vknjižena v zemljiški knjigi. Da bi bila uspešna, bi morala najprej doseči, da tožena stranka izposluje vpis svoje lastninske pravice na zastavljeni nepremičnini v zemljiški knjigi ter nato izposlovati vpis svoje zastavne pravice na tej nepremičnini.
Dolžnost vzdrževalca cest je, da vzdržuje ceste tako, da je na njih mogoč promet, za katerega so namenjene, saj je temeljni namen vzdrževanja cest ravno zagotavljanje varnega prometa. V ta namen mora vzdrževalec cest opravljati takšen nadzor ceste, da je mogoče pravočasno ukrepanje. Odgovornost vzdrževalca cest je torej krivdna.
Višina denarne odškodnine za premoženjsko škodo se odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe (2. odst. 189. čl. ZOR). Ker gre za spor o odškodnini med domačima osebama za škodo, ki je nastala na območju RS, lahko oškodovanec praviloma zahteva odškodnino le v domači valuti (brez upoštevanja tuje valute kot vrednostne osnove).
Ker je tožeča stranka s stopnjo verjetnosti dokazala, da je tožena stranka preuranjeno vnovčila akceptni nalog, je utemeljena začasna odredba, da Agencija za plačilni promet zadrži izplačilo spornega zneska na računu tožene stranke.
Odmera odškodnine. Pritožnica ima sicer prav, da ji je sodišče prve stopnje za vse upoštevane fizične bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem prisodilo prenizko odškodnino, vendar pri tem prezre, da je prvostopno sodišče nekatere od naštetih vrst bolečin zaradi njihovega različnega izvora nepravilno upoštevalo pri odškodnini za fizične bolečine. Po prepričanju pritožbenega sodišča namreč t.i. funkcionalnih bolečin, torej bolečin, ki nastopajo ob izvajanju tožničinih življenjskih aktivnosti in zaradi njih in zaradi česar so posledično njene življenjske aktivnosti zmanjšane oziroma jih opravlja s povečanimi napori, zaradi česar trpi, ni mogoče uvrstiti preprosto k telesnim bolečinam, pač pa k psihičnim bolečinam zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Tja jih je sicer uvrstilo tudi prvostopno sodišče (bolečine pri nenadnih gibih in stresanju z vratom, pri vztrajanju v sedečem in pol sklonjenem položaju), vendar je pred tem te iste bolečine pravno zmotno upoštevalo tudi kot podlago za prisojo odškodnine za fizične bolečine.
preživnina za otroka - spremenjene okoliščine - potrebe upravičenca
Sodišče je sicer ugotovilo spremenjene razmere tako na strani zavezanca kot na strani upravičenca do preživnine, vendar je po oceni možnosti ter potreb ugotovilo, da je še naprej primerna preživnina, kot je bila določena dosedaj, zato je pravilno zavrnilo tako zahtevek na znižanje kot zahtevek na zvišanje preživnine. Za oceno možnosti prispevati k preživljanju niso odločilni dejanski dohodki, temveč kakšne dohodke zavezanec glede na svoje sposobnosti in objektivne razmere more doseči.
Tožbeni zahtevek na izselitev iz stanovanja ni utemeljen, ker je toženka od 14.8.1989 do uveljavitve SZ več kot dve leti nemoteno bivala v stanovanju in si s tem pridobila status uporabnika stanovanja, ki je v bistvu izenačen z imetnikom stanovanjske pravice po prej veljavnem ZSR. Tožnica pa s toženko ni bila pripravljena skleniti najemne pogodbe za določen čas za neprofitno najemnino.
Glavni urednik časopisa, v katerem so dela in naloge odgovornega in glavnega urednika ločene, ni odškodninsko odgovorne zaradi objavljanja članka in škode, ki je v zvezi z njim nastala.
V skladu z določbo prvega odstavka 43. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) lahko upnik med postopkom brez dolžnikove privolitve v celoti ali delno umakne predlog za izvršbo. V primeru umika sodišče, v skladu z drugim odstavkom citiranega člena, ustavi postopek. Zmotno je stališče pritožnice, da bi moralo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu odločiti tudi o tem v katerem delu se izvršba nadaljuje. Izvršba je bila namreč dovoljena s sklepom o izvršbi, ki še velja. Na podlagi tega sklepa se izvršba v delu v katerem ni bila ustavljena, nadaljuje, zato je nepotrebno ponovno odločanje o tem.
Zahteva po kontradiktornosti postopka kot izraz enakega varstva pravic kot ustavne pravice (22. čl. Ustave Republike Slovenije) mora biti spoštovana v vseh postopkih in v vseh fazah postopka, torej tudi v obravnavanem izvršilnem postopku, v katerem glede na izpodbijano odločitev na pravni podlagi 34. čl. ZIZ ne gre za dovoljena odstopanja od tega načela oziroma pravice.
V 35. členu Ustave RS zagotovljena nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti in osebnostnih pravic se med drugim zagotavlja tudi v 200. čl. ZOR. Objava gole fotografije pomeni tako kršitev.
Če dolžnik zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine obrazloženo ugovarja in sklep izpodbija v celoti ali v delu v katerem mu je bilo naloženo, naj terjatev plača, sodišče razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in opravljena izvršilna dejanja, postopek pa se nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
ZPP člen 332, 332/1, 332/1-4, 332, 332/1, 332/1-4. ZGD člen 580, 580/6, 580, 580/6.
sodba na podlagi izostanka - sklepčnost tožbe
Tožba zoper toženko kot ustanoviteljico - družbenico družbe, ki se ni v predpisanem roku uskladila z določbami ZGD, je sklepčna ne glede na to, ali je iztoževana obveznost nastala pred ali po roku za uskladitev.
Določila v splošnih pogojih tožene stranke za nezgodno zavarovanje oseb, o domnevi dokazane vzročne zveze med nezgodo in delovanjem alkohola na zavarovanca, ki izključuje obveznosti zavarovalnice, niso nejasna, zato jih je treba razlagati z uporabo čl. 100 ZOR.
Vsak od najemodajalcev - solastnikov objekta je aktivno legitimiran le za uveljavljanje deleža najemnine, ki je sorazmeren njegovemu solastninskemu deležu, ne pa za plačilo celotnega zneska.
ZIP člen 14, 38, 50, 14, 38, 50. ZPP člen 325, 325/1, 332, 325, 325/1, 332.
dopolnilni sklep
Ne gre za dopolnilni, ampak za dodatni sklep o izvršbi, če je prvostopno sodišče s sklepom o izvršbi odločilo o celotnem predlogu in je na upnikov naknadni predlog za izterjavo procesnih obresti v isti izvršilni zadevi (pod opr.št.) izdalo dodatni sklep o izvršbi. Skupaj s prvim sklepom o izvršbi ima dodatni sklep o izvršbi vse potrebne sestavine sklepa o izvršbi, ima pa naravo novega sklepa o izvršbi, zoper katerega je dovoljen ugovor, ki pa mora vsebovati ustrezne ugovorne razloge.
povzročitev škode - podlaga za odgovornost - krivdna odgovornost
Zavarovanka tožene stranke je povzročila okoliščine zaradi katerih je mld. tožnici nastala škoda, zato je podana njena krivdna odgovornost za nastali škodni dogodek v 80%, v preostalih 20% pa je podana odgovornost mld. tožnice. Osnovna šola kot zavarovanka tožene stranke je namreč mld. tožnici naročila, da mora hitro prinesti diplome, zaradi česar je mld. tožnica po najkrajši poti stekla ponje k hišniku in se pri tem na sicer manj strmem, vendar pa spolzkem, pobočju poškodovala.