V primeru, če je sklep o ugovoru odvisen od kakšnega dejstva, ki se nanaša na samo terjatev, to dejstvo pa je med strankama sporno, ZIZ predpisuje po določbi 1. odstavka 59. člena, da sodišče napoti dolžnika, naj v danem roku začne pravdo ali drug postopek za nedopustnost izvršbe.
Ker je sodišče prve stopnje v razlogih sodbe napačno navedlo, da priča inkriminiranih besed ni slišala, čeprav jih je na glavni obravnavi kar trikrat ponovila, ob tem pa je tudi zgrešeno tolmači vsebino izvedenega dokaza o času tiskanja večernega Dela, čeprav nihče ni zatrjeval, da je šlo za raznašalca tega časopisa, je podana zatrjevana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odst. 371. čl. ZKP. Sodišče druge stopnje je zato ugodilo pritožbi pooblaščenke zasebne tožilke in izpodbijano sodbo razveljavilo.
V primeru, ko odvetnik izterjuje plačilo odvetniških stroškov od pravne osebe, ne gre za gospodarski spor, ker odvetnik ni samostojni podjetnik posameznik.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Dolžnik, ki ugovarja, da ni v pogodbenem razmerju z upnikom (za negativno dejstvo dokazov ne more ponuditi), torej z obrazloženim ugovorom izpodbija sklep o izvršbi v celoti, tudi v dajatvenem delu (drugi odstavek 62. člena ZIZ). To v ugovoru zatrjevano dejstvo pa ima lahko za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije, če se izkaže za resnično. Sodišče druge stopnje je zato ugovoru ugodilo, sklep o izvršbi v 1. in 3. točki razveljavilo ter odločilo, da bo sodišče nadaljevalo postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
Ob razlagi pogodbe je potrebno upoštevati tudi fazo pogajanj ter ugotoviti, ali je bila volja obeh pogodbenikov, da se nepremičnina proda obremenjena s hipoteko.
dedovanje denacionaliziranega premoženja - prehod zapuščine na dediče
Glede na določbo drugega odstavka 78. člena, ki določa trenutek prehoda zapuščine na dediče (pravnomočnost odločbe o denacionalizaciji: 13.10.1994), torej zapustnikova vdova premoženja, ki sestavlja zapuščino, ni mogla podedovati, ker je umrla pred prehodom zapuščine na dediče (15.6.1982). Vdova po pokojnem A. torej ne more biti dedinja in ker pri oporočnem dedovanju ni vstopne pravice, tudi zakoniti dediči pokojne vdove ne dedujejo po zapustniku A., temveč po zapustniku dedujejo zapustnikovi zakoniti dediči.
Zemljškoknjižno sodišče v postopku na podlagi določbe 2. točke drugega odstavka 68.člena ZZK izvede le vpis odločbe Geodetske uprave v zemljiško knjigo; v zemljiškoknjižnem postopku pa ugotavlja le, ali je upravni organ potrdil pravnomočnost odločbe. V pravilnost vsebine pravnomočne odločbe pa se ne more in ne sme spuščati.
ZD člen 210, 210/1, 210/2, 210/2-1, 210, 210/1, 210/2, 210/2-1.
napotitev na pravdo - sporna dejstva - zunajzakonska skupnost
Napotitev na pravdo pride v poštev le, če so dejstva, ki so odločilna za priznanje določene pravice iz zapuščine, na primer pravice do dedovanja oziroma do določenega dednega deleža, sporna.
neutemeljen ugovor dolžnika - izterjava preživnine
1. Preživninski zavezanec v postopku zaradi izterjave preživnine ne more uveljavljati razloga, da preživnine ne more plačevati, saj je sodišče v izvršilnem postopku vezano na izvršilni naslov. 2. Denar, ki ga zavezanec izroči neposredno mld. upravičencu do preživnine, ne pomeni izpolnitve po izvršilnem naslovu, ki določa, da mora plačevati preživnino na roke zakoniti zastopnici.
ZPP člen 332, 332/1, 332/1-4, 332, 332/1, 332/1-4. ZGD člen 580, 580/6, 580, 580/6.
sodba na podlagi izostanka - sklepčnost tožbe
Tožba zoper toženko kot ustanoviteljico - družbenico družbe, ki se ni v predpisanem roku uskladila z določbami ZGD, je sklepčna ne glede na to, ali je iztoževana obveznost nastala pred ali po roku za uskladitev.
Tožbeni zahtevek na izselitev iz stanovanja ni utemeljen, ker je toženka od 14.8.1989 do uveljavitve SZ več kot dve leti nemoteno bivala v stanovanju in si s tem pridobila status uporabnika stanovanja, ki je v bistvu izenačen z imetnikom stanovanjske pravice po prej veljavnem ZSR. Tožnica pa s toženko ni bila pripravljena skleniti najemne pogodbe za določen čas za neprofitno najemnino.
Če je v istem dednem redu več kandidatov za prevzemnika zaščitene kmetije,ima kandidat, ki ni preskrbljen, prednost pred kandidatom, ki je preskrbljen na drug način.
Zatrjevana dolžnikova že večletna nezaposlenost in pomanjkanje virov sredstev za preživljanje dolžnika in njegove družine ne predstavlja posebno upravičenega razloga za odlog izvršbe v pomenu določbe drugega odstavka 71. člena ZIZ -kar velja še zlasti v obravnavanem primeru, ko spričo pravnomočnega sklepa o izvršbi v obsegu, v katerem ni bila že ustavljena, le-ta ne posega samo na denarno terjatev dolžnika (na njegovo plačo ali osebne prejemke) in ko nezaposlenost dolžnika torej ne pomeni ovire za tek tega izvršilnega postopka.
Dokazna ocena sodišča prve stopnje je neprepričljiva ker je ocenilo izpoved tožnice kot prepričljivo, ne da bi jo tehtalo z upoštevanjem vsebine ponudbe za sklenitev zavarovanja in ne da bi pojasnilo, zakaj ne verjame izpovedbi priče - pooblaščenca tožene stranke.
duševne bolečine zaradi krnitve ugleda - negmotna škoda
Tožnik do odškodnine ni upravičen za izrečeno besedo pijanec, ker je toženka kot socialna delavka zaradi večletnega ukvarjanja s tožencem imela utemeljen razlog verjeti, da je toženec res podvržen prekomernemu uživanju alkohola. Glede na vse okoliščine primera izrečena žalitev pri tožniku ni mogla povzročiti duševnih bolečin take intenzitete in trajanja, ki bi opravičevale prisojo odškodnine.
Ker tožeča stranka v tožbi zahteva plačilo obrokov, tožena stranka pa je dokazala, da je bilo vozilo uničeno, je bil pravilno tožbeni zahtevek zavrnjen.
V skladu z določbo prvega odstavka 43. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) lahko upnik med postopkom brez dolžnikove privolitve v celoti ali delno umakne predlog za izvršbo. V primeru umika sodišče, v skladu z drugim odstavkom citiranega člena, ustavi postopek. Zmotno je stališče pritožnice, da bi moralo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu odločiti tudi o tem v katerem delu se izvršba nadaljuje. Izvršba je bila namreč dovoljena s sklepom o izvršbi, ki še velja. Na podlagi tega sklepa se izvršba v delu v katerem ni bila ustavljena, nadaljuje, zato je nepotrebno ponovno odločanje o tem.