Pravna podlaga, na podlagi katere bi moralo sodišče odmeriti stroške tega postopka je v 154. čl. ZPP/77. Po tem načelu pa je treba upoštevati tudi delni uspeh v pravdi. Nadalje pa bi moralo sodišče odmeriti stroške po kriteriju, ki ga določa 155. čl. ZPP/77. Povrnejo se namreč le potrebni stroški, in tisti, ki so v pravilnem razmerju s procesnim ciljem.
Rubež v tej izvršilni zadevi ni bil predhodno opravljen dne 23.10.1998, temveč dne 19.11.1998. To izhaja tako iz rubežnega zapisnika z dne 19.11.1998 (na listovni številki 5) kot poročila sodnega izvršitelja, sestavljenega v zvezi s pritožbenimi navedbami upnika in sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cpg 59/99 z dne 25.2.1999 (U.Z. v spisu na listovni številki 11), dne 16.8.1999. Nasprotno pa ne izhaja niti iz vsebine "uradnega zaznamka" z dne 23.10.1998 (priložen k pritožbi na l. št. 13), kot v pritožbi neutemeljeno zatrjuje upnik. S podpisom le-tega se je namreč dolžnik upniku samo zavezal plačati znesek 15.500,00 SIT in 127.500,00 SIT (torej niti ne zneskov, ki se izterjujejo v tem izvršilnem postopku) do 19.11.1998. Ker se torej upnik kljub opozorilu na posledice izostanka rubeža z dne 19.11.1998 ni udeležil, je odločitev sodišča prve stopnje o ustavitvi izvršbe (3. odst. 82. člena ZIZ) pravilna in zakonita.
Sodišče prve stopnje je povsem pravilno zaključilo, da vzroka za obravnavano prometno nesrečo ni moč iskati v obtoženčevi prehitri vožnji, temveč v nenadnem zavijanju kolesarja v levo.
Po 1. odst. 133. čl. ZPP/99 v zvezi s 15. čl. ZIZ se podjetnikom posameznikom pošta vroča tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru. Sodno pošiljko za dolžnico je dne 8.11.1999 prejela pooblaščenka (glej povratnico k redni št. 11). To pa pomeni, da je bila vročitev sodne pošiljke opravljena v skladu s 1. odst. 133. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ.
ZPP (1977) člen 186, 369, 369/1, 186, 369, 369/1. ZDR člen 93, 98, 93, 98. ZTPDR člen 59, 59/3, 67, 59, 59/3, 67.
suspenz - nadomestilo plače
Čeprav je bil sklep o suspenzu zakonit, je delavec upravičen do polnega zneska plače, ki bi jo dobil, če bi delal, če je disciplinski postopek zoper njega z dokončno odločbo ustavljen ali če je s pravnomočno odločbo oproščen (98. člen ZDR).
Ugotovitve sodišča prve stopnje, da naj bi bilo iz računom priloženih dispozicij razvidno, da tožena stranka ni bila naročnica hrambe vozil, so v nasprotju z vsebino listin.
Dejstvo, da je obtoženec tujec, ki je v Sloveniji le na začasnem delu in dejstvo, da je obtožen kaznivega dejanja, za katerega je predpisana kazen od enega do desetih let zapora, tudi po oceni pritožbenega sodišča kažejo na nevarnost, da bi obtoženec na prostosti pobegnil.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlog - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V konkretnem sporu gre za spor majhne vrednosti, v katerem je dopustna pritožba le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava.
Pritožnik sicer pravilno opozarja, da je bila v tem izvršilnem postopku predlagana in dovoljena tudi izvršba z rubežem dolžnikovih premičnin. Toda ob tem prezre, da je sodišče z izpodbijanim sklepom ustavilo le izvršbo na računu pri banki.
KZ člen 326, 326/1, 326, 326/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371, 371/1, 371/1-11.
odločilno dejstvo
Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi zaključilo, da so vse kršitve predpisov o varnosti železniškega prometa, ki so navedene v konkretnem opisu kaznivega dejanja po členu 326/I KZ, v vzročni zvezi z nastalo nesrečo, vendar vzročne zveze med kršitvijo posameznega predpisa in posledico ni obrazložilo, zato sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih.
Tožeča stranka ne more uspešno zahtevati dopustitev poplačila svoje terjatve s sodno prodajo zastavljenih nepremičnin le na podlagi pogodbe o ustanovitvi zastavne pravice, če ta zastavna pravica ni vknjižena v zemljiški knjigi. Da bi bila uspešna, bi morala najprej doseči, da tožena stranka izposluje vpis svoje lastninske pravice na zastavljeni nepremičnini v zemljiški knjigi ter nato izposlovati vpis svoje zastavne pravice na tej nepremičnini.
Dolžnost vzdrževalca cest je, da vzdržuje ceste tako, da je na njih mogoč promet, za katerega so namenjene, saj je temeljni namen vzdrževanja cest ravno zagotavljanje varnega prometa. V ta namen mora vzdrževalec cest opravljati takšen nadzor ceste, da je mogoče pravočasno ukrepanje. Odgovornost vzdrževalca cest je torej krivdna.
Višina denarne odškodnine za premoženjsko škodo se odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe (2. odst. 189. čl. ZOR). Ker gre za spor o odškodnini med domačima osebama za škodo, ki je nastala na območju RS, lahko oškodovanec praviloma zahteva odškodnino le v domači valuti (brez upoštevanja tuje valute kot vrednostne osnove).
V skladu z določbo prvega odstavka 43. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) lahko upnik med postopkom brez dolžnikove privolitve v celoti ali delno umakne predlog za izvršbo. V primeru umika sodišče, v skladu z drugim odstavkom citiranega člena, ustavi postopek. Zmotno je stališče pritožnice, da bi moralo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu odločiti tudi o tem v katerem delu se izvršba nadaljuje. Izvršba je bila namreč dovoljena s sklepom o izvršbi, ki še velja. Na podlagi tega sklepa se izvršba v delu v katerem ni bila ustavljena, nadaljuje, zato je nepotrebno ponovno odločanje o tem.
Zatrjevana dolžnikova že večletna nezaposlenost in pomanjkanje virov sredstev za preživljanje dolžnika in njegove družine ne predstavlja posebno upravičenega razloga za odlog izvršbe v pomenu določbe drugega odstavka 71. člena ZIZ -kar velja še zlasti v obravnavanem primeru, ko spričo pravnomočnega sklepa o izvršbi v obsegu, v katerem ni bila že ustavljena, le-ta ne posega samo na denarno terjatev dolžnika (na njegovo plačo ali osebne prejemke) in ko nezaposlenost dolžnika torej ne pomeni ovire za tek tega izvršilnega postopka.
Dokazna ocena sodišča prve stopnje je neprepričljiva ker je ocenilo izpoved tožnice kot prepričljivo, ne da bi jo tehtalo z upoštevanjem vsebine ponudbe za sklenitev zavarovanja in ne da bi pojasnilo, zakaj ne verjame izpovedbi priče - pooblaščenca tožene stranke.
ZOR člen 173, 174, 174/1, 177, 177/1, 177/2, 173, 174, 174/1, 177, 177/1, 177/2.
negmotna škoda - nevarna dejavnost - vzročna zveza - vzročna zveza
Nevarna je tista dejavnost, ki predstavlja povečano tveganje za nastanek ali obseg škode. Uporaba teorije o ratio legis vzročnosti ima prednost pred uporabo teorije adekvatne vzročnosti.