Obe tožnikovi vlogi sta sestavljeni v slovenskem jeziku (čeprav s pravopisnimi in slovničnimi napakami), sta pa razumljivi, saj je iz njiju razvidno, da tožeča stranka ugovarja in kaj ugovarja.
Sodišče prve stopnje bi moralo, če je menilo, da tožnikova vloga ni v slovenskem jeziku, postopati s tako vlogo kot z nepopolno vlogo in stranko v skladu z določili 109. čl. ZPP uradno pozvati, naj predloži popolno vlogo in jo tudi opozoriti na posledice nepredložitve prevoda.
Iz razlogov izpodbijane sodbe sledi, da se stroj za obsekavanje glav vijakov proizvajalca Hilgeland, tip AG1, leto izdelave 1958, delovno področje M6 X 50 mm, teže 1,2 t, nahaja v posesti tožene stranke v njeni delavnici v Buzetu. Pritožbene trditve, češ da tožena stranka tega stroja nima v posesti, pa izzvenijo po prepričanju pritožbenega sodišča preveč pavšalno, da bi omajale uvodoma omenjeno dejansko ugotovitev sodišča prve stopnje.
Taksna obveznost tožeče stranke za plačilo sodne takse za tožbo v pravdnem postopku je nastala, ko je tožeča stranka tožbo vložila, za sodbo pa, ko je tožeča stranka prejela prepis sodbe.
Ker je prodajalec kupcu zaračunal le tisti del dobavljenega blaga, za katerega je kupec naknadno izročil prodajalcu naročilnico z izjavo, da bo ta del blaga plačal, je navedeno količino blaga kupec dolžan plačati.
ZPP člen 151, 151/1, 154, 154/1, 155, 155/1, 155/2. Odvetniška tarifa člen 2, 2/2.
stroški postopka - stroški zastopanja - odvetniški stroški - davek na dodano vrednost (DDV)
V okviru stroškov, ki jih je dolžna povrniti nasprotni stranki tista stranka, ki v pravdi ne uspe, spadajo stroški zastopanja po odvetniku - vključno z DDV, obračunanim na odvetniško storitev, ker velja princip povrnitve stranki vseh stroškov, ki so bili potrebni za pravdo. DDV pa predstavlja pribitek na opravljeno odvetniško storitev, ki mora biti obračunan in ki ga stranka odvetniku v okviru opravljene storitve tudi plača.
ZPP (1977) člen 496a, 496a/1, 496a, 496a/1. ZOR člen 481, 481/1, 481, 481/1.
nova dejstva in novi dokazi v pritožbi - stvarna napaka - pravočasnost
Reklamacija napake dne 11.4.1996 je glede na datum prejema blaga 14.3.1996 prepozna, saj bi morala biti podana nemudoma (ker gre za gospodarsko pogodbo). Posledica zamude pa je izguba pravice uveljavljati zahtevke zaradi stvarne napake. Vsa dejstva in dokazi (razen navedenih na prvi stopnji), ki jih je tožena stranka navedla oziroma predlagala v pritožbi, so pritožbene novote. Tožena stranka ni niti poskusila izkazati za verjetno, da brez svoje krivde teh dejstev in dokazov ni mogla navesti že v postopku na prvi stopnji. Zato jih pritožbeno sodišče v gospodarskem sporu ni moglo obravnavati.
sprememba sredstev in predmetov izvršbe - neobrazložen ugovor
Zoper sklep, s katerim sodišče med izvršilnim postopkom na predlog upnika spremeni sklep o izvršbi tako, da določi novo izvršilno sredstvo in predmete izvršbe, ima dolžnik ugovor z omejitvijo ugovornih razlogov na novo izvršilno sredstvo in predmete izvršbe, v katerem mora dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze zanje (2. odst. 53. člena ZIZ), sicer se ugovor šteje za neobrazloženega in je kot tak neutemeljen. Trditev, da je plačilni nesposobnosti dolžnika botrovala bolezen, ni pravno upošteven ugovorni razlog, saj gre za okoliščino na dolžnikovi strani za katero upnik ni odgovoren.
Samo dejstvo, da podjetje, ki se je preoblikovalo v kapitalsko družbo z izdajo internih delnic po ZDK, ni uskladilo lastninskih razmerij z določbami ZLPP, ne predstavlja domneve, da so popusti pri izdaji internih delnic bili v škodo družbenega kapitala, če ni ugotovljeno, da višina popustov ne odstopa od višine možnih popustov po ZLPP.
Kolektivna pogodba za špedicijsko, skladiščno in pomorsko agencijsko dejavnost člen 89.
solidarnostna pomoč - kriterij za dodelitev
Osnovni namen solidarnostne pomoči je pomagati delavcem v primeru njihove ekonomske in socialne ogroženosti, vendar pa SKPG (Ur.l. RS št. 39/93, 23/94 in 22/95) oz. panožna kolektivna pogodba nima določbe, da bi bil do te pomoči upravičen le delavec, ki je ekonomsko in socialno ogrožen. Zato solidarnostna pomoč pripada tudi delavcem z višjimi plačami, če so izpolnjeni pogoji po kolektivni pogodbi.
Ker je tožeča stranka s stopnjo verjetnosti dokazala, da je tožena stranka preuranjeno vnovčila akceptni nalog, je utemeljena začasna odredba, da Agencija za plačilni promet zadrži izplačilo spornega zneska na računu tožene stranke.
ZPP (1977) člen 190, 190/1, 191, 191/1, 190, 190/1, 191, 191/1. ZOR člen 51, 51/1, 52, 60, 60/1, 51, 51/1, 52, 60, 60/1.
sprememba tožbe - neveljavnost pogodbe
S tožbo tožnik uveljavlja izpodbojnost pogodbe zaradi napak volje, v pritožbi pa trdi, da gre tudi za ničnost. S tem spreminja tožbo, kar v pritožbenem postopku ni več mogoče.
Za presojo utemeljenosti suma, ali je obdolženec storil očitano kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic odgovorne osebe po členu 244/II in I KZ, ne more biti odločilna odločba pritožbenega sodišča v pravdni zadevi glede istega zneska, ki v kazenskem postopku predstavlja obdolžencu očitano pridobitev premoženjske koristi.
Sodišče v kazenskem postopku namreč ni vezano na pravnomočne odločbe drugega sodišča o pravnih vprašanjih, saj načelo iskanja materialne resnice v kazenskem postopku obsega mnogokrat mnogo širši spekter procesnih dejanj in dokazil, usmerjenih k ugotavljanju kazenske odgovornosti ter že zato dokazna pravila v drugih postopkih, ki so privedla do določenih ugotovitev, ne morejo imeti enake dokazne vrednosti.
Tožeča stranka ne more uspešno zahtevati dopustitev poplačila svoje terjatve s sodno prodajo zastavljenih nepremičnin le na podlagi pogodbe o ustanovitvi zastavne pravice, če ta zastavna pravica ni vknjižena v zemljiški knjigi. Da bi bila uspešna, bi morala najprej doseči, da tožena stranka izposluje vpis svoje lastninske pravice na zastavljeni nepremičnini v zemljiški knjigi ter nato izposlovati vpis svoje zastavne pravice na tej nepremičnini.
Dolžnost vzdrževalca cest je, da vzdržuje ceste tako, da je na njih mogoč promet, za katerega so namenjene, saj je temeljni namen vzdrževanja cest ravno zagotavljanje varnega prometa. V ta namen mora vzdrževalec cest opravljati takšen nadzor ceste, da je mogoče pravočasno ukrepanje. Odgovornost vzdrževalca cest je torej krivdna.
Višina denarne odškodnine za premoženjsko škodo se odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe (2. odst. 189. čl. ZOR). Ker gre za spor o odškodnini med domačima osebama za škodo, ki je nastala na območju RS, lahko oškodovanec praviloma zahteva odškodnino le v domači valuti (brez upoštevanja tuje valute kot vrednostne osnove).