ZPP (1977) člen 186, 369, 369/1, 186, 369, 369/1. ZDR člen 93, 98, 93, 98. ZTPDR člen 59, 59/3, 67, 59, 59/3, 67.
suspenz - nadomestilo plače
Čeprav je bil sklep o suspenzu zakonit, je delavec upravičen do polnega zneska plače, ki bi jo dobil, če bi delal, če je disciplinski postopek zoper njega z dokončno odločbo ustavljen ali če je s pravnomočno odločbo oproščen (98. člen ZDR).
disciplinski postopek - nezavestna malomarnost - šofer
Narava kršitve - (nezavestna) malomarnost pri zagonu motorja in nepravočasna zaznava nepravilnosti delovanja motorja - ter olajševalne okoliščine na strani delavca (nekaznovanost, pripravljenost, da se izogne konfliktom in socialne razmere, tj. skrb za dva šoloobvezna otroka), dopuščajo pogojno odložitev izvršitve disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja.
ZPP (1977) člen 166, 166/4, 270, 354, 354/2, 354/2-13, 368, 166, 166/4, 270, 354, 354/2, 354/2-13, 368. ZOR člen 154, 154/1, 154, 154/1. ZTPDR člen 64, 72, 77, 64, 72, 77.
odstranitev delavca iz organizacije - disciplinska odgovornost delavca - absolutna bistvena kršitev - sklep delodajalca o odškodninski odgovornosti delavca
Disciplinsko kršitev mora delodajalec dokazati delavcu v sklepih o prenehanju delovnega razmerja. Če v sklepih delodajalca ni obrazložitve, gre za bistveno kršitev določb disciplinskega postopka, izrečeni ukrep prenehanja delovnega razmerja pa je nezakonit.
Delodajalčevega zahtevka zoper delavca - trgovca zaradi povračila škode (primanjkljaj v trgovini) ni dovoljeno zavrniti zgolj zaradi tega, ker delodajalec ni v sklepu, izdanem na podlagi 72. člena ZTPDR, opredelil krivde delavca. Naklep in huda malomarnost se lahko ugotavljata tudi v sodnem postopku. Za vložitev tožbe zadostuje tudi že sam opomin za plačilo škode.
1. Pritožnica pravilno opozarja, da postopek pred sodiščem prve stopnje ni tekel po pravilih, ki veljajo za postopek v sporih majhne vrednosti (prim. npr. 456. čl. ZPP/99). Zato pritožbenega preizkusa izpodbijane sodbe ni moč omejiti na razloge iz 1. odst. 458. čl. ZPP/99, kot bi to sledilo iz pravnega pouka izpodbijane sodbe.
Drugačno stališče bi imelo za posledico spremembo pravil postopka po zaključku glavne obravnave, za kar pa ni podlage v ZPP (prim. npr. 1. odst. 498. čl. ZPP).
2. Zahtevek na "znižanje pogodbeno dogovorjene cene" v situaciji, ko pogodbena cena še ni določena, že po logiki stvari same ne pride v poštev.
Dejstvo, da je obtoženec tujec, ki je v Sloveniji le na začasnem delu in dejstvo, da je obtožen kaznivega dejanja, za katerega je predpisana kazen od enega do desetih let zapora, tudi po oceni pritožbenega sodišča kažejo na nevarnost, da bi obtoženec na prostosti pobegnil.
ZPP člen 30, 32, 481/1, 481/1-1, 30, 32, 481/1, 481/1-1.
pristojnost - stvarna pristojnost
Glede na to, da gre v konkretnem primeru za spor med dvema gospodarskima družbama se po določilu 481. člena ZPP, uporabljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih (1. točka 1. odst. 481. člena ZPP), ki v razmerju s pravili o stvarni pristojnosti predstavljajo lex specialis.
Obe tožnikovi vlogi sta sestavljeni v slovenskem jeziku (čeprav s pravopisnimi in slovničnimi napakami), sta pa razumljivi, saj je iz njiju razvidno, da tožeča stranka ugovarja in kaj ugovarja.
Sodišče prve stopnje bi moralo, če je menilo, da tožnikova vloga ni v slovenskem jeziku, postopati s tako vlogo kot z nepopolno vlogo in stranko v skladu z določili 109. čl. ZPP uradno pozvati, naj predloži popolno vlogo in jo tudi opozoriti na posledice nepredložitve prevoda.
Določila v splošnih pogojih tožene stranke za nezgodno zavarovanje oseb, o domnevi dokazane vzročne zveze med nezgodo in delovanjem alkohola na zavarovanca, ki izključuje obveznosti zavarovalnice, niso nejasna, zato jih je treba razlagati z uporabo čl. 100 ZOR.
Po stališču revizijske odločbe Stanovanjski zakon ne ureja pravnega položaja bivšega zakonca do takrat, ko se mu priskrbi najemno stanovanje. Ker pa so se po SZ morala vsa stanovanjska razmerja, ki so nastala po prej veljavni zakonodaji, preoblikovati v lastninska ali stanovanjska najemna razmerja, bo torej imel bivši zakonec v stanovanju, last drugega zakonca, lahko le položaj najemnika ali položaj podnajemnika stanovanja, nikakor pa ne boljšega. položaja. Zato gredo bivšima zakoncema v obeh navedenih primerih vse pravice in obveznosti, ki jih ureja SZ v poglavju o stanovanjskih najemnih razmerjih. Zato ni pravilno stališče sodišča druge stopnje, da tožnica ne more zahtevati od toženca, naj se izseli iz stanovanja, če dokaže katerega od krivdnih razlogov, zaradi katerih lahko lastnik stanovanja po 53. členu SZ odpove najemno pogodbo.
Če je v istem dednem redu več kandidatov za prevzemnika zaščitene kmetije,ima kandidat, ki ni preskrbljen, prednost pred kandidatom, ki je preskrbljen na drug način.
Ker je tožeča stranka s stopnjo verjetnosti dokazala, da je tožena stranka preuranjeno vnovčila akceptni nalog, je utemeljena začasna odredba, da Agencija za plačilni promet zadrži izplačilo spornega zneska na računu tožene stranke.
Spremenjene okoliščine na strani mld. tožnice, katere potrebe so se povečale, ni edini upoštevni razlog za presojo utemeljenosti zahtevka na zvišanje preživnine, saj je treba ob tem upoštevati tudi tiste okoliščine, ki so imele za posledico spremenjene preživninske možnosti slehernega izmed obeh preživninskih zavezancev.