gospodarski spor - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi - novote - pritožbena novota - vročanje - vročanje pooblaščencu
Toženi stranki imata v tem postopku pooblaščenca, zato zadostuje samo vabilo pooblaščencu.
Od vložitve ugovora do zadnje glavne obravnave sta imeli toženi stranki skoraj 11 mesecev časa, da bi svoje ugovorne navedbe konkretizirali in podprli z ustreznimi dokazi. Toženi stranki sta imeli ves čas postopka tudi istega pooblaščenca - odvetnika, ki bi mu lahko izročili ustrezne listine, da bi jih le-ta lahko predložil sodišču. Prav tako bi lahko pooblaščenec na obravnavi predlagal dokaz z izvedencem, saj je tožena stranka že v ugovoru zatrjevala nerealnost cen, za tak dokazni predlog pa pooblaščenec ni potreboval nobenih dodatnih listin, zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da sta toženi stranki imeli možnost, da bi v pritožbi uveljavljane novote navedli in predložili že v postopku na prvi stopnji.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-10, 354, 354/2, 354/2-10. ZPP člen 498, 498.
obnova postopka - pasivna legitimacija
Tožnik lahko predlaga obnovo pravnomočno končanega postopka le zoper toženo stranko, ki je bila stranka v prvotnem postopku, katerega obnovo predlaga oz. zoper pravnega naslednika.
Zmotno je stališče pritožnika, da bi moralo sodišče izvršilni postopek ustaviti, ker izvršilnega sklepa ni bilo mogoče izdati na podlagi predložene listine - kontnega izpiska. Po določilu 2. odst.
21. člena ZIP je verodostojna listina tudi izpisek iz overjenih poslovnih knjig. To pa je prav kontni izpisek.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlog - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V konkretnem sporu gre za spor majhne vrednosti, v katerem je dopustna pritožba le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava.
Zakoniti razlog po 10. točki 394. člena v zvezi z 2. odstavkom 395. člena ZPP predstavljajo vsa dejstva, ki jih mora stranka navesti o novih dejstvih in novih dokazih v smislu 10. točke 394. člena ZPP kot tudi dejstva, o tem zakaj okoliščin iz 10. točke brez svoje krivde ni mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo. Če tega ne stori, je njen predlog nepopoln po 398. členu v zvezi z 2. odstavkom 397. člena ZPP.
ugovor tretjega - razveljavitev sklepa o izvršbi - ustavitev izvršbe
Ugovor tretjega se lahko po naravi stvari nanaša le na 2. točko sklepa o izvršbi, v kateri sodišče dovoli izvršbo s tistimi sredstvi, ki jih v predlogu za izvršbo navede upnik.
Dolžnik v ugovoru ne zatrjuje nobenega izmed ugovornih razlogov, ki bi se nanašali na novo izvršilno sredstvo in predmete izvršbe in ki bi obenem preprečevali izvršbo, temveč se njegove trditve nanašajo na samo terjatev, kar pa ni dopustno. Zato je ugovor neobrazložen in ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega.
Pritožnik sicer pravilno opozarja, da je bila v tem izvršilnem postopku predlagana in dovoljena tudi izvršba z rubežem dolžnikovih premičnin. Toda ob tem prezre, da je sodišče z izpodbijanim sklepom ustavilo le izvršbo na računu pri banki.
sklep o izvršbi - razlogi za ugovor - neutemeljen ugovor
Ugovorne navedbe glede pravne narave poslovnega razmerja bi moral dolžnik uveljavljati že v postopku, iz katerega izhaja izvršilni naslov. Ker ne gre za ugovorni razlog, ki bi preprečeval izvršbo je dolžnikov ugovor neutemeljen.
Tožbeni zahtevek na razveljavitev sklepov o prenehanju delovnega razmerja zaradi trajnega presežka ter plačilo odpravnine trajno presežnemu delavcu je nesklepčen, ker je pojmovno nezdružljivo razveljaviti sklepa tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja, obenem pa tožnici - delavki priznati še odpravnino zaradi prenehanja delovnega razmerja. Če sodišče razveljavi sklep o prenehanju delovnega razmerja zaradi trajnega presežka, ni podlage za odločanje o odpravnini po 36. f. členu ZDR.
1. Pritožnica pravilno opozarja, da postopek pred sodiščem prve stopnje ni tekel po pravilih, ki veljajo za postopek v sporih majhne vrednosti (prim. npr. 456. čl. ZPP/99). Zato pritožbenega preizkusa izpodbijane sodbe ni moč omejiti na razloge iz 1. odst. 458. čl. ZPP/99, kot bi to sledilo iz pravnega pouka izpodbijane sodbe.
Drugačno stališče bi imelo za posledico spremembo pravil postopka po zaključku glavne obravnave, za kar pa ni podlage v ZPP (prim. npr. 1. odst. 498. čl. ZPP).
2. Zahtevek na "znižanje pogodbeno dogovorjene cene" v situaciji, ko pogodbena cena še ni določena, že po logiki stvari same ne pride v poštev.
V primeru, ko odvetnik izterjuje plačilo odvetniških stroškov od pravne osebe, ne gre za gospodarski spor, ker odvetnik ni samostojni podjetnik posameznik.
Za izvršilno sodišče velja strogo formalno legalitetno načelo: izvršilno sodišče se pri izdaji sklepa o izvršbi ne sme spuščati v preizkus zakonitosti in pravilnosti izvršilnega naslova, ki je podlaga za izvršbo, temveč je vezano nanj, saj bi v nasprotnem primeru to pomenilo ponovno odločanje o že razsojeni stvari.
Določila v splošnih pogojih tožene stranke za nezgodno zavarovanje oseb, o domnevi dokazane vzročne zveze med nezgodo in delovanjem alkohola na zavarovanca, ki izključuje obveznosti zavarovalnice, niso nejasna, zato jih je treba razlagati z uporabo čl. 100 ZOR.
Kljub predloženemu zdravniškemu spričevalu o telesnih poškodbah obdolženca, sodišče prve stopnje v razlogih sodbe ni navedlo, zakaj obdolžencu ne verjame, da ga je v resnici napadel oškodovanec in ne obratno, zaradi česar sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih ter jo je bilo zato treba po pritožbi obdolženčevega zagovornika razveljaviti. Razveljaviti pa jo je bilo potrebno tudi po uradni dolžnosti, saj je sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku prekoračilo obtožbo, ko je v opis ravnanja obdolženca vneslo toliko novih očitkov, da ni več mogoče govoriti o objektivni identiteti obtožbe in sodbe.
neutemeljen ugovor dolžnika - izterjava preživnine
1. Preživninski zavezanec v postopku zaradi izterjave preživnine ne more uveljavljati razloga, da preživnine ne more plačevati, saj je sodišče v izvršilnem postopku vezano na izvršilni naslov. 2. Denar, ki ga zavezanec izroči neposredno mld. upravičencu do preživnine, ne pomeni izpolnitve po izvršilnem naslovu, ki določa, da mora plačevati preživnino na roke zakoniti zastopnici.
dedovanje denacionaliziranega premoženja - prehod zapuščine na dediče
Glede na določbo drugega odstavka 78. člena, ki določa trenutek prehoda zapuščine na dediče (pravnomočnost odločbe o denacionalizaciji: 13.10.1994), torej zapustnikova vdova premoženja, ki sestavlja zapuščino, ni mogla podedovati, ker je umrla pred prehodom zapuščine na dediče (15.6.1982). Vdova po pokojnem A. torej ne more biti dedinja in ker pri oporočnem dedovanju ni vstopne pravice, tudi zakoniti dediči pokojne vdove ne dedujejo po zapustniku A., temveč po zapustniku dedujejo zapustnikovi zakoniti dediči.