spor majhne vrednosti - pritožbeni razlog - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V konkretnem sporu gre za spor majhne vrednosti, v katerem je dopustna pritožba le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava.
ugovor tretjega - razveljavitev sklepa o izvršbi - ustavitev izvršbe
Ugovor tretjega se lahko po naravi stvari nanaša le na 2. točko sklepa o izvršbi, v kateri sodišče dovoli izvršbo s tistimi sredstvi, ki jih v predlogu za izvršbo navede upnik.
Dolžnik v ugovoru ne zatrjuje nobenega izmed ugovornih razlogov, ki bi se nanašali na novo izvršilno sredstvo in predmete izvršbe in ki bi obenem preprečevali izvršbo, temveč se njegove trditve nanašajo na samo terjatev, kar pa ni dopustno. Zato je ugovor neobrazložen in ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega.
ZPP (1977) člen 496a, 496a/1, 496a, 496a/1. ZOR člen 481, 481/1, 481, 481/1.
nova dejstva in novi dokazi v pritožbi - stvarna napaka - pravočasnost
Reklamacija napake dne 11.4.1996 je glede na datum prejema blaga 14.3.1996 prepozna, saj bi morala biti podana nemudoma (ker gre za gospodarsko pogodbo). Posledica zamude pa je izguba pravice uveljavljati zahtevke zaradi stvarne napake. Vsa dejstva in dokazi (razen navedenih na prvi stopnji), ki jih je tožena stranka navedla oziroma predlagala v pritožbi, so pritožbene novote. Tožena stranka ni niti poskusila izkazati za verjetno, da brez svoje krivde teh dejstev in dokazov ni mogla navesti že v postopku na prvi stopnji. Zato jih pritožbeno sodišče v gospodarskem sporu ni moglo obravnavati.
Ker je prodajalec kupcu zaračunal le tisti del dobavljenega blaga, za katerega je kupec naknadno izročil prodajalcu naročilnico z izjavo, da bo ta del blaga plačal, je navedeno količino blaga kupec dolžan plačati.
Pravna podlaga, na podlagi katere bi moralo sodišče odmeriti stroške tega postopka je v 154. čl. ZPP/77. Po tem načelu pa je treba upoštevati tudi delni uspeh v pravdi. Nadalje pa bi moralo sodišče odmeriti stroške po kriteriju, ki ga določa 155. čl. ZPP/77. Povrnejo se namreč le potrebni stroški, in tisti, ki so v pravilnem razmerju s procesnim ciljem.
Kolektivna pogodba za špedicijsko, skladiščno in pomorsko agencijsko dejavnost člen 89.
solidarnostna pomoč - kriterij za dodelitev
Osnovni namen solidarnostne pomoči je pomagati delavcem v primeru njihove ekonomske in socialne ogroženosti, vendar pa SKPG (Ur.l. RS št. 39/93, 23/94 in 22/95) oz. panožna kolektivna pogodba nima določbe, da bi bil do te pomoči upravičen le delavec, ki je ekonomsko in socialno ogrožen. Zato solidarnostna pomoč pripada tudi delavcem z višjimi plačami, če so izpolnjeni pogoji po kolektivni pogodbi.
ZPP (1977) člen 186, 369, 369/1, 186, 369, 369/1. ZDR člen 93, 98, 93, 98. ZTPDR člen 59, 59/3, 67, 59, 59/3, 67.
suspenz - nadomestilo plače
Čeprav je bil sklep o suspenzu zakonit, je delavec upravičen do polnega zneska plače, ki bi jo dobil, če bi delal, če je disciplinski postopek zoper njega z dokončno odločbo ustavljen ali če je s pravnomočno odločbo oproščen (98. člen ZDR).
Samo dejstvo, da podjetje, ki se je preoblikovalo v kapitalsko družbo z izdajo internih delnic po ZDK, ni uskladilo lastninskih razmerij z določbami ZLPP, ne predstavlja domneve, da so popusti pri izdaji internih delnic bili v škodo družbenega kapitala, če ni ugotovljeno, da višina popustov ne odstopa od višine možnih popustov po ZLPP.
ZPP člen 151, 151/1, 154, 154/1, 155, 155/1, 155/2. Odvetniška tarifa člen 2, 2/2.
stroški postopka - stroški zastopanja - odvetniški stroški - davek na dodano vrednost (DDV)
V okviru stroškov, ki jih je dolžna povrniti nasprotni stranki tista stranka, ki v pravdi ne uspe, spadajo stroški zastopanja po odvetniku - vključno z DDV, obračunanim na odvetniško storitev, ker velja princip povrnitve stranki vseh stroškov, ki so bili potrebni za pravdo. DDV pa predstavlja pribitek na opravljeno odvetniško storitev, ki mora biti obračunan in ki ga stranka odvetniku v okviru opravljene storitve tudi plača.
Po 1. odst. 133. čl. ZPP/99 v zvezi s 15. čl. ZIZ se podjetnikom posameznikom pošta vroča tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru. Sodno pošiljko za dolžnico je dne 8.11.1999 prejela pooblaščenka (glej povratnico k redni št. 11). To pa pomeni, da je bila vročitev sodne pošiljke opravljena v skladu s 1. odst. 133. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ.
Rubež v tej izvršilni zadevi ni bil predhodno opravljen dne 23.10.1998, temveč dne 19.11.1998. To izhaja tako iz rubežnega zapisnika z dne 19.11.1998 (na listovni številki 5) kot poročila sodnega izvršitelja, sestavljenega v zvezi s pritožbenimi navedbami upnika in sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cpg 59/99 z dne 25.2.1999 (U.Z. v spisu na listovni številki 11), dne 16.8.1999. Nasprotno pa ne izhaja niti iz vsebine "uradnega zaznamka" z dne 23.10.1998 (priložen k pritožbi na l. št. 13), kot v pritožbi neutemeljeno zatrjuje upnik. S podpisom le-tega se je namreč dolžnik upniku samo zavezal plačati znesek 15.500,00 SIT in 127.500,00 SIT (torej niti ne zneskov, ki se izterjujejo v tem izvršilnem postopku) do 19.11.1998. Ker se torej upnik kljub opozorilu na posledice izostanka rubeža z dne 19.11.1998 ni udeležil, je odločitev sodišča prve stopnje o ustavitvi izvršbe (3. odst. 82. člena ZIZ) pravilna in zakonita.
Sodišče prve stopnje je povsem pravilno zaključilo, da vzroka za obravnavano prometno nesrečo ni moč iskati v obtoženčevi prehitri vožnji, temveč v nenadnem zavijanju kolesarja v levo.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-10, 354, 354/2, 354/2-10. ZPP člen 498, 498.
obnova postopka - pasivna legitimacija
Tožnik lahko predlaga obnovo pravnomočno končanega postopka le zoper toženo stranko, ki je bila stranka v prvotnem postopku, katerega obnovo predlaga oz. zoper pravnega naslednika.
ZPP člen 30, 32, 481/1, 481/1-1, 30, 32, 481/1, 481/1-1.
pristojnost - stvarna pristojnost
Glede na to, da gre v konkretnem primeru za spor med dvema gospodarskima družbama se po določilu 481. člena ZPP, uporabljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih (1. točka 1. odst. 481. člena ZPP), ki v razmerju s pravili o stvarni pristojnosti predstavljajo lex specialis.
Obe tožnikovi vlogi sta sestavljeni v slovenskem jeziku (čeprav s pravopisnimi in slovničnimi napakami), sta pa razumljivi, saj je iz njiju razvidno, da tožeča stranka ugovarja in kaj ugovarja.
Sodišče prve stopnje bi moralo, če je menilo, da tožnikova vloga ni v slovenskem jeziku, postopati s tako vlogo kot z nepopolno vlogo in stranko v skladu z določili 109. čl. ZPP uradno pozvati, naj predloži popolno vlogo in jo tudi opozoriti na posledice nepredložitve prevoda.
Dolžnost sodnega izvršitelja je, da na podlagi 82. in 83. čl. ZIZ opravi rubež, zarubi pa stvari, ki jih ima v posesti dolžnik, kot tudi njegove stvari, ki jih ima v posesti upnik. Sodni izvršitelj bi lahko vstopil v prostore dolžnika, četudi dolžnik pri rubežu ne bi bil navzoč (4. odst. 82. čl. ZIZ), o rubežu pa bi nato izvršitelj obvestil dolžnika, ki pri njem ni bil navzoč (5. odst. 82. čl. ZIZ).
Kakršnekoli zahteve dolžnika o izkazovanju izvršitelja s potrdilom o opravljenem živilskem pregledu so zato neutemeljene. Ker je bilo ravnanje dolžnika nepravilno, je sodišče prve stopnje povsem pravilno uporabilo določbo 3. alinee 33. čl. ZIZ in izreklo dolžniku denarno kazen.
Tožeča stranka ni takoj po prejemu plačila glavnice umaknila tožbe v tem obsegu, ampak je to storila šele na naroku, na katerem pa se je vsebinsko obravnaval še tožbeni zahtevek na plačilo obresti, s katerim je zmagala. Zato ji mora tožeča stranka povrniti stroške za takso za sodbo, vsaka stranka pa mora nasprotni povrniti stroške za udeležbo na naroku. Nikakor pa vprašanje, ali je tožba umaknjena tako po izpolnitvi tožbenega zahtevka, ne vpliva na odločitev o pravdnih stroških, nastalih pred izpolnitvijo zahtevka.