nepremoženjska škoda - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Obseg škode in prisoja pravične denarne odškodnine za telesne bolečine in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti pri zvinu vratne hrbtenice.
Kot družbenik in dober gospodarstvenik bi moral družbenik "svoji" družbi zagotoviti tolikšen lastni kapital, da bi bila ta sposobna poravnavati svoje obveznosti iz rednega poslovanja. Če je sam poplačeval upnike družbe dolžnika in s tem sam postal upnik, gre v gospodarskem smislu za povsem identično situacijo, kot če bi družbi dolžniku dal namensko posojilo za poplačilo točno določenega upnika.
Pravdni stranki sta ne glede na nasprotno ponudbo tožnice po 41.čl. ZOR že tedaj (torej takoj) dosegli soglasje o bistvenih sestavinah pogodbe - t.j. višini odškodnine za škodo, ki jo je tožnica utrpela v prometni nesreči. Znesek, naveden v predlagani poravnavi, se z izjemo odvetniških stroškov, ni nanašal na posamezne odškodninske postavke, temveč na celotno v škodnem dogodku utrpelo škodo in ta znesek je tožeča stranka sprejela kot primerno odškodnino. Smisel poravnave je tudi bil z vzajemnim popuščanjem odpraviti negotovosti glede višine te odškodnine (1089. čl. ZOR). Odvetniški stroški pri tem ostajajo le stranska točka pogodbe. To pa pomeni, da je tudi sklicevanje sodišča prve stopnje na 2. odst. 32. čl. ZOR pravilno.
višina odškodnine za negmotno škodo - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Če oškodovanec prejema invalidnino, je potrebno ugotoviti, koliko zmanjšuje tožnikovo prizadetost (merila in izhodišča iz 200. in 203. člena ZOR). Pričakovanega mnogokratnika invalidnine ni mogoče preprosto odšteti od odškodnine iz tega naslova.
Izvršilno sodišče ne more presojati pravilnosti in zakonitosti izvršilnega naslova, torej odločitve glede višine preživnine, ki jo je dolžan plačevati za mladoletna otroka, pač pa mora v primeru, ko dolžnik prostovoljno ne izpolni izvršljive terjatve, le-to izvršiti v skladu z izvršilnim naslovom s pomočjo prisilnih sredstev. V kolikor dolžnik meni, da določene preživnine ne zmore (več) plačevati, bo moral torej ta problem rešiti v pravdnem in ne izvršilnem postopku. Dolžnik mora obveznost iz izvršilnega naslova izpolniti tako, kot se ta glasi, da se lahko utemeljeno sklicuje na prenehanje terjatve (ali vsaj delno prenehanje) zaradi njene izpolnitve (8. tč. 1. odst. 55. čl. ZIZ).
izvršba na sredstva na računu pri organizaciji za plačilni promet - krajevna pristojnost
Za odločitev o predlogu za izvršbo na sredstva, ki jih ima dolžnik na računu pri organizaciji za plačilni promet je krajevno pristojno sodišče na območju katerega je sedež organizacije oz. njene enote, ki vodi dolžnikov račun.
Če sodišče podvomi v pristnost predloženega pisnega pooblastila, s sklepom naloži pooblaščencu, da predloži overjeno pooblastilo. Če pooblaščenec v roku, ki mu ga je postavilo sodišče, ne predloži overjenega pooblastila, vlogo zavrže.
Dejanje, s katerim se prepreči vožnjo po spornem zemljišču, ki se že izvaja v daljšem časovnem razdobju, ne predstavlja samopomoči v smislu določb 76. člena ZTLR.
Če oškodovanec kot tožilec v prošnji za vrnitev v prejšnje stanje ni navedel vzroka, zaradi katerega ni mogel sporočiti sodišču spremembe bivališča, pač pa v nasprotju z dokazi zatrjuje, da je bival na istem naslovu, na katerem pa vabila za glavno obravnavo ni bilo mogoče vročiti prav zaradi spremembe bivališča, takšni prošnji ni mogoče ugoditi.
če sodišče prve stopnje obsojenčev odgovor na pritožbo oškodovanca v postopku za preklic pogojne obsodbe napačno šteje kot pritožbo zoper sodbo in jo zavrže kot prepozno, višje sodišče na obsojenčevo pritožbo takšen sklep zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ob pravilni uporabi zakona razveljavi.
Če nasprotna stranka prekorači 8 dnevni rok za vložitev odgovora na pritožbo sodišče takšnega odgovora ne zavrže, ker gre za procesni in ne prekluzivni rok in ker v zakonu nima pooblastila.
Nepravilna je odločitev sodišča prve stopnje, ki je obdolžencu naložilo plačilo razmeroma visokih stroškov kazenskega postopka z utemeljitvijo, da se bo obdolženec moral potruditi in najti delo. Odločitev o dolžnosti plačila stroškov postopka sme temeljiti le na okoliščinah, ki so podane ob izdaji odločbe o stroških, ne pa na bodočih, negotovih okoliščinah zaradi katerih obstaja dvom v realne zmožnosti obtoženca, da plača stroške postopka.
Kljub olajševalnim okoliščinam na strani obdolženca teža kaznivega dejanja, stopnja krivde in ogroženost več oseb ob tem, da je vozil vinjen tudi še po storitvi obravnavanega kaznivega dejanja, ne dopušča izrek milejše kazenske sankcije - pogojne obsodbe.
pozneje najdeno premoženje - dodatni sklep o dedovanju
Dedič ima pravni interes za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju ne glede na to, da z denarjem, ki je pripadal zapustniku in za katerega se ob izdaji sklepa o dedovanju ni vedelo, razpolagajo drugi zapustnikovi dediči.
Sodišče prve stopnje je po razveljavitvi prve sodbe nadaljevalo s postopkom in prvo glavno obravnavo razpisalo šele po enem letu in treh mesecih, zaradi česar ni mogoče pripisati v krivdo oškodovancu kot tožilcu, da je kazenski postopek zastaral zaradi njegovega zavlačevanja. Zato je višje sodišče izpodbijano sodbo v odločbi o stroških kazenskega postopka spremenilo in izreklo, da vsi stroški kazenskega postopka, obdolženca, njegovega zagovornika, oškodovanca kot tožilca in njegovega pooblaščenca, bremenijo proračun.
preklic pogojne obsodbe - neizpolnitev pogoja - pritožbeni postopek
Če je sodišče prve stopnje pogojno obsodbo zaradi neizpolnitve posebnega pogoja, ki ga je obsojenec izpolnil šele v pritožbenem postopku, je plačilo lahko razlog za razveljavitev sodbe o preklicu pogojne obsodbe in za ustavitev preklicnega postopka. Tudi z zamudno izpolntivijo posebnega pogoja je dosežen namen pogojne obsodbe.
napoved pritožbe - vrnitev v prejšnje stanje - pritožbena novota
Če se obtoženec šele v pritožbi zoper sklep o zavrnitvi prošnje za vrnitev v prejšnje stanje protispisno sklicuje, da je vložil napoved takoj po razglasitvi sodbe, takšni pritožbi ni mogoče ugoditi.
dolžnost pričanja - branje zapisnika o izpovedbah - vabilo na glavno obravnavo - bistvena kršitev določb postopka
Pri navajanju dokazov, ki so bili izvedeni na glavni obravnavi je sodišče prve stopnje navedlo, da je prečitalo tudi izpovedbo priviligirane priče, čeprav ta ni bila vabljena na glavno obravnavo, s čimer je ravnalo v nasprotju z določbo 3. točke drugega odstavka 340. člena ZKP. V izpodbijani sodbi je pričino izpovedbo omenilo v zvezi z ugotavljanjem pravno nepomembnih okoliščin, zaradi česar ni mogoče trditi, da se sodba opira na ta dokaz (izpovedbo priviligirane priče) in da je podana absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.