Po določbi 2. odst. 196. čl. ZPP/77 se sicer do konca glavne obravnave tožba lahko razširi na novega toženca, vendar je potrebna njegova privolitev. Te njegove privolitve sodišče v nobenem primeru ne more in ne sme suplirati.
Kot družbenik in dober gospodarstvenik bi moral družbenik "svoji" družbi zagotoviti tolikšen lastni kapital, da bi bila ta sposobna poravnavati svoje obveznosti iz rednega poslovanja. Če je sam poplačeval upnike družbe dolžnika in s tem sam postal upnik, gre v gospodarskem smislu za povsem identično situacijo, kot če bi družbi dolžniku dal namensko posojilo za poplačilo točno določenega upnika.
Ker je bilo imetniku stanovanjske pravice s pravnomočno sodbo odpovedano stanovanjsko razmerje glede stanovanja, ki ga je zasedal v površini 38,50 m2, je s tem izgubil tudi pravico do razširitve na izpraznjene stanovanjske prostore (po izselitvi sostanovalcev) v smislu določbe 1. odst. 88. člena prejšnjega ZSR.
Po določilu 221.a čl. ZPP/77 sodišče v primeru, če na podlagi izvedenih dokazov ne more zanesljivo ugotoviti kakega dejastva, sklepa o njem na podlagi pravila o dokaznem bremenu, ta pravila pa vsebujejo predpisi materialnega prava, v konkretnem primeru določila Pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti kot pogodbenega materialnega prava. Po njihovem 3. čl. se med drugim šteje (domneva), da je voznik pod vplivom alkohola, če se po prometni nesreči izmakne preiskavi njegove alkoholiziranosti oziroma jo odkloni ali konzumira alkohol tako, da onemogoči ugotavljanje prisotnosti alkohola v krvi oziroma stopnje alkoholiziranosti v trenutku nastanka prometne nesreče; zavarovanec pa lahko dokaže, da nastanek škode ni v vzročni zvezi z njegovo alkoholiziranostjo. Iz obrazložitve sodbe prve stopnje izhaja, da je sodišče odločilo na podlagi dokaznega bremena, katerega pa je naložilo toženi stranki.
stroški pravdnega postopka - stroški zastopanja - plačilo odvetniških storitev - odvetniška tarifa - vrednost točke
Stranka je dolžna plačati odvetniku storitev po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil, pri čemer se upošteva vrednost točke, veljavne v času plačila.
Zavarovanje v enem letu zapadlih zneskov preživnine ni možno, če ni izkazano, da je bilo zoper dolžnika že treba zahtevati izterjavo zapadlega zneska, ali da je bila taka izvršba predlagana.
Pri presoji nevarnosti iz 1. odst. 265. člena ZIP je odločilno le tako konkretno ravnanje dolžnika, ki meri na zmanjševanje ali prikrivanje svojega premoženja oziroma sredstev, na katera bi v izvršbi lahko segel njegov upnik, ne zadostuje pa le upiranje izpolnjevanju prevzetih obveznosti, pa čeprav s spravljanjem v zmoto svojih upnikov z uporabo večih štampiljk.
Če škodni dogodek ni posledica specifičnosti, ki jo predstavlja pot na delo ter ni v nikakršni zvezi z delom, marveč je posledica življenja kot takega, ni podan temelj po 73. členu ZTPDR.
Toženka, ki ni vpisana kot lastnica stanovanja v zemljiški knjigi, ni v stanju izdati tožniku terjano zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere bi bilo mogoče vpisati v zemljiško knjigo pravico brezplačne služnosti stanovanja na ime tožnika ter prepoved odtujitve in obremenitve.
Do prometne nesreče je prišlo, ko je štiriinpol letni otrok pritekel na cesto in ga je voznik zaradi visokega grmovja ob cesti zagledal šele na razdalji 2,2 m oziroma 0,8 sekunde pred trčenjem. Nesrečo bi lahko preprečil le če bi vozil 16 km/h. Cesta, po kateri je vozil, ni šla skozi strnjeno naselje, hitrost je bila omejena na 80 km/h, voznik pa je peljal 60 km/h. Ob takšnih dejanskih okoliščinah vozniku ni mogoče očitati, da bi lahko nesrečo preprečil. Pojav otroka na cesti je bil na tem mestu nepričakovan, za voznika nepredvidljiv in neodklonljiv dogodek, zaradi katerega je siceršnja voznikova objektivna odgovornost ugasnila (2. odst. 177. člena ZOR).
Dejanje, s katerim se prepreči vožnjo po spornem zemljišču, ki se že izvaja v daljšem časovnem razdobju, ne predstavlja samopomoči v smislu določb 76. člena ZTLR.
preklic pogojne obsodbe - neizpolnitev pogoja - pritožbeni postopek
Če je sodišče prve stopnje pogojno obsodbo zaradi neizpolnitve posebnega pogoja, ki ga je obsojenec izpolnil šele v pritožbenem postopku, je plačilo lahko razlog za razveljavitev sodbe o preklicu pogojne obsodbe in za ustavitev preklicnega postopka. Tudi z zamudno izpolntivijo posebnega pogoja je dosežen namen pogojne obsodbe.
Sodišče prve stopnje je po razveljavitvi prve sodbe nadaljevalo s postopkom in prvo glavno obravnavo razpisalo šele po enem letu in treh mesecih, zaradi česar ni mogoče pripisati v krivdo oškodovancu kot tožilcu, da je kazenski postopek zastaral zaradi njegovega zavlačevanja. Zato je višje sodišče izpodbijano sodbo v odločbi o stroških kazenskega postopka spremenilo in izreklo, da vsi stroški kazenskega postopka, obdolženca, njegovega zagovornika, oškodovanca kot tožilca in njegovega pooblaščenca, bremenijo proračun.
Kljub olajševalnim okoliščinam na strani obdolženca teža kaznivega dejanja, stopnja krivde in ogroženost več oseb ob tem, da je vozil vinjen tudi še po storitvi obravnavanega kaznivega dejanja, ne dopušča izrek milejše kazenske sankcije - pogojne obsodbe.
če sodišče prve stopnje obsojenčev odgovor na pritožbo oškodovanca v postopku za preklic pogojne obsodbe napačno šteje kot pritožbo zoper sodbo in jo zavrže kot prepozno, višje sodišče na obsojenčevo pritožbo takšen sklep zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ob pravilni uporabi zakona razveljavi.
Če nasprotna stranka prekorači 8 dnevni rok za vložitev odgovora na pritožbo sodišče takšnega odgovora ne zavrže, ker gre za procesni in ne prekluzivni rok in ker v zakonu nima pooblastila.
Nepravilna je odločitev sodišča prve stopnje, ki je obdolžencu naložilo plačilo razmeroma visokih stroškov kazenskega postopka z utemeljitvijo, da se bo obdolženec moral potruditi in najti delo. Odločitev o dolžnosti plačila stroškov postopka sme temeljiti le na okoliščinah, ki so podane ob izdaji odločbe o stroških, ne pa na bodočih, negotovih okoliščinah zaradi katerih obstaja dvom v realne zmožnosti obtoženca, da plača stroške postopka.
Če oškodovanec kot tožilec v prošnji za vrnitev v prejšnje stanje ni navedel vzroka, zaradi katerega ni mogel sporočiti sodišču spremembe bivališča, pač pa v nasprotju z dokazi zatrjuje, da je bival na istem naslovu, na katerem pa vabila za glavno obravnavo ni bilo mogoče vročiti prav zaradi spremembe bivališča, takšni prošnji ni mogoče ugoditi.
V postopku pred sodiščem prve stopnje ugotovljene okoliščine, ki govore o osebnosti obdolženega, njegovem obnašanju med in po storitvi dejanja ter stopnja njegove kazenske odgovornosti utemeljujejo izrek sodnega opomina.
zmotna ugotovitev dejanskega stanja - goljufiv namen
Goljufivi namen pri sklenitvi pravnega posla je sicer mogoče dokazovati s storilčevim ravnanjem po sklenitvi takšnega posla, vendar mora iz takšnega ravnanja jasno izhajati goljufivi namen, v nasprotnem je pravilna oprostilna sodba.