prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek - škoda
V postopku ugotavljanja trajno presežnih delavcev mora delodajalec ugotoviti vse nepotrebne delavce pri toženi stranki in ne le delavcev, ki jim ni mogoče zagotoviti nobenega izmed ukrepov za omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja. Le tako je mogoče preizkusiti, da je bil tožnik obravnavan enakopravno z drugimi delavci glede zagotovitve ukrepov za preprečitev ali kar največjo omejitev prenehanja delovnega razmerja oz. preveriti, če mu je delovno razmerje zakonito prenehalo.
Delavec ima pravico do polne plače, kot bi jo prejemal, če mu ne bi nezakonito prenehalo delovno razmerje, če delodajalec ne dokaže, da je bil delavec v spornem času zaposlen drugje oz. da je drugje prejemal plačilo, ki bi ga bilo mogoče odšteti od obveznosti tožene stranke, da tožniku za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja povrne izpadle dohodke.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik ugovora ni z ničemer obrazložil, saj ni navedel nobenih dejstev, s katerimi bi izpodbijal obstoj, višino ali zapadlost upnikove terjatve, čeprav je bil na to opozorjen v pravnem pouku na sklepu, zato je njegov ugovor šteti za neutemeljen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
Ker je tožeča stranka pravočasno plačala sodno takso za pritožbo, ni mogoče šteti napovedi pritožbe za umaknjeno, čeprav sodišča prve stopnje o plačilu takse ni obvestila, ampak je dokaz o plačilu predložila šele s pritožbo zoper sklep o umiku napovedi pritožbe.
ZPP (1977) člen 370, 370/1, 370, 370/1. ZDR člen 93, 93. ZDSS člen 24, 24/2, 24, 24/2.
disciplinski postopek - pravica do obrambe - bolniška odsotnost
Delodajalec ni kršil delavčeve pravice do obrambe v disciplinskem postopku, če se delavec zaradi bolniške odsotnosti obravnav ni udeleževal, njegovo zdravstveno stanje (psihične težave) pa ni bilo takšne narave, da se ne bi zavedal pomena svojih dejanj oz. bil neprišteven. Preko svojega pooblaščenca, ki ga je imel v disciplinskem postopku, pa bi lahko podal tudi pisni zagovor.
izvršilni postopek - stroški izvršilnega postopka - zastopanje - odvetnik iz tujine - Makedonija - vzajemnost
Samo s primerjavo besedil zakonov o odvetništvu obeh držav (Republike Slovenije in Republike Makedonije), ni mogoče z gotovostjo zaključiti, da je pogoj vzajemnosti, ki ga predpisuje slovenski zakon, izpolnjen. Makedonski zakon namreč omogoča tujim odvetnikom pravico do zastopanja pred domačimi sodišči tudi pod enakim pogojem - vzajemnosti. Zato je potrebno ugotavljati, ali je vzajemnost dejanska, torej ali v Republiki Makedoniji dejansko dopuščajo slovenskim odvetnikom, da zastopajo stranke pred makedonskimi sodišči.
Ob lastni neaktivnosti tako pritožnik neutemeljeno očita prvostopnemu sodišču, da se "skriva za prvim formalnim računom dolžnika in ne poišče drugih računov preko katerih dolžnik posluje". Čeprav dolžnik že štiri leta posluje v avtoprevozniški dejavnosti, kot se zatrjuje v pritožbi, to ni razlog, da bi brez kakršnega koli drugačnega upnikovega predloga prvostopno sodišče ukrepalo mimo določila 2. odst. 141. čl.
povzročitev splošne nevarnosti - povzročitev nevarnosti na deloviščih
Podjetje x, d.o.o. je med drugim registrirano tudi za inštalacijska in zaključna dela v gradbeništvu. To pa pomeni, da je moralo biti strokovno usposobljeno za izvedbo takšnih del tudi v smislu zagotavljanja njihove varne izvedbe. Za slednjo je kot prevzemnik v imenu podjetja odgovarjal obdolženec. Le-ta se namreč kot strokovno usposobljen neposredni izvajalec prevzetih del v nobenem primeru ne more razbremeniti odgovornosti za pomanjkljivo izvedbo gradbenih del, ki se nanašajo tudi na zagotavljanje varnosti, s sklicevanjem na opustitve investitorja in glavnega izvajalca.
ZDR člen 36h, 36h/2, 36h, 36h/2. ZPP člen 358, 358/3-4, 358, 358/3-4.
trajni presežek - dokazno breme
Delodajalec mora dokazati, da so prenehale potrebe po delu na delovnem mestu, na katerem je bila delavka opredeljena za trajni višek. Ker tega v skladu s pravilom o dokaznem bremenu po 2. odst. 36. h člena ZDR ni uspel dokazati, je njegova odločitev o trajnem presežku delavke nezakonita, zato je utemeljena tudi terjatev delavke iz naslova razlike do plače, ki bi ji šla v primeru, če ne bi bila nezakonito opredeljena kot trajno presežni delavec.
ZPP (1977) člen 368, 368. ZTPDR člen 36, 36/1, 36, 36/1.
varno delo - poškodba pri delu - krivdna odgovornost delodajalca
Če je delodajalec dopuščal, da so bili v delovnem prostoru, kjer se je tožnik zadrževal, na tleh mastni madeži, zaradi katerih so bili spolzki podplati njegovih čevljev, delavcu ni zagotovil varnega dela v smislu določbe 1. odst. 36. čl. ZTPDR in je krivdno odgovoren za škodo, ki jo je delavec utrpel, ko mu je zaradi spolzkih podplatov zdrsnilo pri spuščanju po strmih železnih stopnicah, pri tem pa si je zlomil roko.
spor z mednarodnim elementom - pravo, ki ga je treba uporabiti - prodaja nepremičnine
Kadar sodišče v sporu z mednarodnim elementom ugotovi obstoj pogodbe, mora po uradni dolžnosti preveriti, ali sta pogodbeni stranki sami izbrali pravo (19. člen ZMZP) oziroma ali obstoje posebne okoliščine, ki napotujejo na drugo pravo (20. člen ZMZP) in v sodbi obrazložiti zakaj je odločitev oprlo na konkretno uporabljeno pravo.
ZPSPP člen 26, 26/2, 29, 29/4, 26, 26/2, 29, 29/4.
najemnina
Najemnik ni predložil dokaza, da je najemno pogodbo odpovedal v obliki in na način določen v ZPSPP, najemnik pa je z listinami tudi dokazal, da je poslovne prostore najemnik v spornem obdobju še uporabljal, zato je dolžan plačati najemnino.
Sodišče mora preveriti izračune premalo izplačanih plač, kot izhaja iz potrdil tožene stranke o premalo izplačanih plačah, izdanih za potrebe postopka lastninskega preoblikovanja. Ugotoviti mora, kakšne so bile dejanske razlike v plačah in sicer med izplačano plačo in plačo, ki bi morala biti izplačana tožnici po SKPG in KP za gradbene dejavnosti RS, znižano za 20% (v letu 1991), za leto 1992 pa med izplačano plačo in plačo, kot bi morala biti izplačana glede na prej navedene kolektivne pogodbe, pri čemer je razlika lahko nastajala le v slovenskih tolarjih, ne pa v DEM, kot to izhaja iz potrdil tožene stranke.
posodbena pogodba - poškodovanje tuje stvari - odškodnina
Tožeča stranka kot posodnik ni trdila, da je tožena stranka kot izposojevalec s svojim protipravnim dejanjem prispevala k poškodovanju na posodo dane stvari, zato z odškodninskim zahtevkom ni mogla uspeti.
Glede na ugotovitev, da je tožeča stranka izpolnila obveznost, ki še ni zapadla, gre za primer iz 4. odst. 125. člena ZPPSL, v katerem se obstoj subjektivnega elementa domneva. Tožena stranka te domneve ne more uspešno izpodbiti, zgolj s trditvami, da je bila posojilna pogodba edini posel, ki ga je sklenila s tožečo stranko, le-ta pa je v tem času veljala za uspešno podjetje.
KZ člen 325, 325/1, 325, 325/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371, 371/1, 371/1-11.
odločilno dejstvo
Pritožbeno sodišče je pri uradnem preizkusu napadene sodbe (prvi odstavek 283.člena ZKP) ugotovilo, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371.člena ZKP s tem, ko v napadeni sodbi ni navedlo razlogov o vseh odločilnih dejstvih. Tako prvostopno sodišče ni obrazložilo, zakaj je zavrnilo dokazni predlog okrožnega državnega tožilca o pritegnitvi drugega izvedenca medicinske stroke - patologa, da ugotovi stopnjo alkohola v obdolženčevi krvi v času prometne nezgode. Napadena sodba nima razlogov o tem, zakaj je sodišče prve stopnje sprejelo spremenjeno mnenje izvedenca iz glavne obravnave. Enako nima razlogov v zvezi s spremenjenim zagovorom obdolženca o času, vrsti in količini zaužitja alkohola, pa tudi ne razlogov o očitku iz obtožbe, da je obdolženec kršil določilo prvega odstavka 30.člena tedaj veljavnega Zakona o temeljih varnosti cestnega prometa (ZTVCP).
ZDSS člen 17, 17/2, 17, 17/2. ZPP člen 350, 350/2, 365, 365/2, 366, 350, 350/2, 365, 365/2, 366.
poprava nepopolne vloge - zavrženje tožbe
Če tožnik po pozivu in opozorilu, da vlogo v določenem roku ustrezno popravi ali dopolni, tega ni storil, niti ni vloge vrnil sodišču, se vloga zavrže.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 201, 201/1, 201/1-3.
podaljšanje pripora - priporni razlog - begosumnost
Čeprav je obdolženec star šele 18 let pa podatki o obravnavanju pri sodniku za mladoletnike, ki kažejo na to, da so mu bili zaradi številnih kaznivih dejanj zoper premoženje izrekani najstrožji vzgojni ukrepi ter ob upoštevanju teže in okoliščin storitve sedaj obravnavanega kaznivega dejanja izsiljevanja po 3. odst. 218. čl. KZ, kažejo na tolikšno stopnjo nevarnosti ponavljanja kaznivih dejanj, da je pripor neogibno potreben.
S tem, ko je tožena stranka kot naročnik del podpisala primopredajni zapisnik, v katerem je potrdila, da so vse napake odpravljene, tožeča stranka kot izvajalec del ni več odgovorna za napake, ki so bile prvotno notificirane.