izvršilni postopek - stroški izvršilnega postopka - zastopanje - odvetnik iz tujine - Makedonija - vzajemnost
Samo s primerjavo besedil zakonov o odvetništvu obeh držav (Republike Slovenije in Republike Makedonije), ni mogoče z gotovostjo zaključiti, da je pogoj vzajemnosti, ki ga predpisuje slovenski zakon, izpolnjen. Makedonski zakon namreč omogoča tujim odvetnikom pravico do zastopanja pred domačimi sodišči tudi pod enakim pogojem - vzajemnosti. Zato je potrebno ugotavljati, ali je vzajemnost dejanska, torej ali v Republiki Makedoniji dejansko dopuščajo slovenskim odvetnikom, da zastopajo stranke pred makedonskimi sodišči.
Ob lastni neaktivnosti tako pritožnik neutemeljeno očita prvostopnemu sodišču, da se "skriva za prvim formalnim računom dolžnika in ne poišče drugih računov preko katerih dolžnik posluje". Čeprav dolžnik že štiri leta posluje v avtoprevozniški dejavnosti, kot se zatrjuje v pritožbi, to ni razlog, da bi brez kakršnega koli drugačnega upnikovega predloga prvostopno sodišče ukrepalo mimo določila 2. odst. 141. čl.
interes pravičnosti - postavitev zagovornika po uradni dolžnosti
Zaključka, ali je postavitev zagovornika v interesu pravičnosti, ni moč opreti na okoliščine, ki so povezane z vnaprejšnjo domnevo o zavlačevanju postopka in s starostjo kazenske zadeve. Takšna ocena mora izhajati predvsem iz okoliščin, nanašajočih se na obsežnost obravnavane zadeve, tako v njenem dejanskem pogledu, kot tudi v pogledu zahtevnosti pravne problematike, v povezavi z obdolženčevo sposobnostjo dojemanja vsega tistega, kar ga bremeni.
ZDSS člen 17, 17/2, 17, 17/2. ZPP člen 350, 350/2, 365, 365/2, 366, 350, 350/2, 365, 365/2, 366.
poprava nepopolne vloge - zavrženje tožbe
Če tožnik po pozivu in opozorilu, da vlogo v določenem roku ustrezno popravi ali dopolni, tega ni storil, niti ni vloge vrnil sodišču, se vloga zavrže.
Sodišče mora preveriti izračune premalo izplačanih plač, kot izhaja iz potrdil tožene stranke o premalo izplačanih plačah, izdanih za potrebe postopka lastninskega preoblikovanja. Ugotoviti mora, kakšne so bile dejanske razlike v plačah in sicer med izplačano plačo in plačo, ki bi morala biti izplačana tožnici po SKPG in KP za gradbene dejavnosti RS, znižano za 20% (v letu 1991), za leto 1992 pa med izplačano plačo in plačo, kot bi morala biti izplačana glede na prej navedene kolektivne pogodbe, pri čemer je razlika lahko nastajala le v slovenskih tolarjih, ne pa v DEM, kot to izhaja iz potrdil tožene stranke.
posodbena pogodba - poškodovanje tuje stvari - odškodnina
Tožeča stranka kot posodnik ni trdila, da je tožena stranka kot izposojevalec s svojim protipravnim dejanjem prispevala k poškodovanju na posodo dane stvari, zato z odškodninskim zahtevkom ni mogla uspeti.
Pravdna stranka je lahko vsaka fizična in pravna oseba po 1. odst. 76. čl. ZPP/99. Zato je lahko pravdna stranka tudi V. G., sodišče prve stopnje pa je napačno uporabilo določbo 1. odst. 81. čl. ZPP/99, ko je zahtevalo od tožeče stranke, naj pravilno označi toženo stranko. V.G. namreč lahko nastopa kot stranka v postopku. Zato je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbo 1. odst. 81. čl. v zvezi s 5. odst. 81. čl. ZPP, ta kršitev pa je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa (1. odst. 339. čl. ZPP).
Ker pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, kar je potrdila tudi tožeča stranka, da tožena stranka ni samostojni podjetnik posameznik, pa bo moralo glede na pravnomočni sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, s katerim se je slednje izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v tej zadevi, ki je postal pravnomočen dne 10.2.1999, po 1. odst. 24. čl. ZPP/99 in 1. odst. 25. čl. ZPP/99 poslati spis višjemu sodišču, da bo odločilo o sporu o pristojnosti med Okrajnim in Okrožnim sodiščem v Ljubljani.
spor z mednarodnim elementom - pravo, ki ga je treba uporabiti - prodaja nepremičnine
Kadar sodišče v sporu z mednarodnim elementom ugotovi obstoj pogodbe, mora po uradni dolžnosti preveriti, ali sta pogodbeni stranki sami izbrali pravo (19. člen ZMZP) oziroma ali obstoje posebne okoliščine, ki napotujejo na drugo pravo (20. člen ZMZP) in v sodbi obrazložiti zakaj je odločitev oprlo na konkretno uporabljeno pravo.
Če je banka kot prevzemnik naročila začela z izpolnjevanjem naročila za plačilo blaga v tujino, pa naročila ni mogla izpeljati do konca, ker ni bila pooblaščena banka za plačilni promet s tujino, ne odgovarja za delo druge pooblaščene banke, ki je dejansko izvršila plačilo v tujino.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 201, 201/1, 201/1-3.
podaljšanje pripora - priporni razlog - begosumnost
Čeprav je obdolženec star šele 18 let pa podatki o obravnavanju pri sodniku za mladoletnike, ki kažejo na to, da so mu bili zaradi številnih kaznivih dejanj zoper premoženje izrekani najstrožji vzgojni ukrepi ter ob upoštevanju teže in okoliščin storitve sedaj obravnavanega kaznivega dejanja izsiljevanja po 3. odst. 218. čl. KZ, kažejo na tolikšno stopnjo nevarnosti ponavljanja kaznivih dejanj, da je pripor neogibno potreben.
sprememba tožbe - vložitev nove tožbe - litispendenca
Delavcu ni potrebno vložiti nove tožbe, če delodajalec izpodbijani dokončni sklep po vložitvi tožbe razveljavi in ga nadomesti z novim, temveč mora predlagati spremembo (prvotne) tožbe oz. zahtevati še razveljavitev naknadno izdanega dokončnega sklepa. Glede na določbe 23. člena ZDSS o nevezanosti na zahtevek glede izpodbijanja dokončnih odločitev delodajalca, tožena stranka v pravdni zadevi ne more uspešno nasprotovati taki spremembi tožbe.
prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek - škoda
V postopku ugotavljanja trajno presežnih delavcev mora delodajalec ugotoviti vse nepotrebne delavce pri toženi stranki in ne le delavcev, ki jim ni mogoče zagotoviti nobenega izmed ukrepov za omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja. Le tako je mogoče preizkusiti, da je bil tožnik obravnavan enakopravno z drugimi delavci glede zagotovitve ukrepov za preprečitev ali kar največjo omejitev prenehanja delovnega razmerja oz. preveriti, če mu je delovno razmerje zakonito prenehalo.
Delavec ima pravico do polne plače, kot bi jo prejemal, če mu ne bi nezakonito prenehalo delovno razmerje, če delodajalec ne dokaže, da je bil delavec v spornem času zaposlen drugje oz. da je drugje prejemal plačilo, ki bi ga bilo mogoče odšteti od obveznosti tožene stranke, da tožniku za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja povrne izpadle dohodke.
ZPP člen 163, 163/1, 163/2, 163/3, 163, 163/1, 163/2, 163/3.
stroški postopka - povrnitev stroškov - zahteva za povrnitev stroškov
Upnik je v predlogu za izvršbo priglasil samo stroške za sestavo predloga, kar mu je sodišče prve stopnje s sklepom o izvršbi tudi priznalo. V predlogu je sicer med drugim navedel, naj se dolžniku naloži plačilo "...sodno določenih stroškov izvršilnega postopka, razvidnih iz sodne štampiljke...", vendar ni specificiral, kateri stroški naj bi to bili, torej ni določeno in opredeljeno navedel, da zahteva tudi povrnitev stroškov za sodno takso (1. in 2. odst. 163. čl. ZPP), zato mu ti stroški ne gredo.
kolektivni spor - volitve sveta delavcev - volitve
Aktivna volilna pravica za člana sveta delavcev ne pripada vodilnim delavcem oz. vodilnemu osebju, tudi če ti niso izrecno določeni kot delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. 12. člen ZSDU določa, kot osebe brez aktivne volilne pravice, le direktorja, delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ter prokuriste, vendar je jasno, da tudi ostali vodilni delavci, celo brez posebnega statusa delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, že zaradi svojega položaja sodelujejo ali aktivno vplivajo na upravljanje gospodarski družb in soodločanje s strani uprave teh družb, zato ni nobene potrebe, da bi svoje sodelovanje pri upravljanju družbe izvajali tudi preko predstavnikov delavcev, sveta delavcev, zbora delavcev ali delavskega zaupnika.
nepopolna vloga - stranka - sposobnost biti stranka - označba stranke - samostojni podjetnik - firma
Firma samostojnega podjetnika mora obvezno vsebovati podjetnikovo ime in priimek ter skrajšano označbo, da gre za samostojnega podjetnika ("s.p."). Takšna označba samostojnega podjetnika je v pravnem prometu obvezna, medtem ko fantazijski dodatek firme (v konkretnem primeru je upnik označil dolžnika samo s tem delom firme) ni obvezen (prim. 13. čl. ZGD v zvezi s 1. odst. 72. čl. ZGD), zato označba stranke samo s fantazijskim dodatkom firme ne zadošča za popolnost vloge v smislu 2. odst. 105. čl. ZPP.
ZZK člen 3, 9, 10, 15, 18, 3, 9, 10, 15, 18. ZIZ člen 250, 250/1, 251, 250, 250/1, 251.
predlog za zavarovanje - spremembe vpisa
Predlog za vpis sprememb na že vpisani zastavni pravici v zemljiški knjigi, ki ga je upnik zmotno poimenoval "predlog za zavarovanje terjatve" mora sodišče prve stopnje, ki vodi zemljiško knjigo preizkusiti po njegovi vsebini, torej mora ugotavljati, ali so podane procesne in materialnopravne predpostavke za vpis teh podatkov v zemljiško knjigo po določbah ZZK. Za zavrnitev zahtevka ne zadostuje le ugotovite, da niso izpolnjeni pogoji za zavarovanje denarne terjatve po določbah ZIZ.