kolektivni spor - volitve sveta delavcev - volitve
Aktivna volilna pravica za člana sveta delavcev ne pripada vodilnim delavcem oz. vodilnemu osebju, tudi če ti niso izrecno določeni kot delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. 12. člen ZSDU določa, kot osebe brez aktivne volilne pravice, le direktorja, delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ter prokuriste, vendar je jasno, da tudi ostali vodilni delavci, celo brez posebnega statusa delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, že zaradi svojega položaja sodelujejo ali aktivno vplivajo na upravljanje gospodarski družb in soodločanje s strani uprave teh družb, zato ni nobene potrebe, da bi svoje sodelovanje pri upravljanju družbe izvajali tudi preko predstavnikov delavcev, sveta delavcev, zbora delavcev ali delavskega zaupnika.
ZPP (1977) člen 368, 368. ZTPDR člen 36, 36/1, 36, 36/1.
varno delo - poškodba pri delu - krivdna odgovornost delodajalca
Če je delodajalec dopuščal, da so bili v delovnem prostoru, kjer se je tožnik zadrževal, na tleh mastni madeži, zaradi katerih so bili spolzki podplati njegovih čevljev, delavcu ni zagotovil varnega dela v smislu določbe 1. odst. 36. čl. ZTPDR in je krivdno odgovoren za škodo, ki jo je delavec utrpel, ko mu je zaradi spolzkih podplatov zdrsnilo pri spuščanju po strmih železnih stopnicah, pri tem pa si je zlomil roko.
Pravdna stranka je lahko vsaka fizična in pravna oseba po 1. odst. 76. čl. ZPP/99. Zato je lahko pravdna stranka tudi V. G., sodišče prve stopnje pa je napačno uporabilo določbo 1. odst. 81. čl. ZPP/99, ko je zahtevalo od tožeče stranke, naj pravilno označi toženo stranko. V.G. namreč lahko nastopa kot stranka v postopku. Zato je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbo 1. odst. 81. čl. v zvezi s 5. odst. 81. čl. ZPP, ta kršitev pa je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa (1. odst. 339. čl. ZPP).
Ker pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, kar je potrdila tudi tožeča stranka, da tožena stranka ni samostojni podjetnik posameznik, pa bo moralo glede na pravnomočni sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, s katerim se je slednje izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v tej zadevi, ki je postal pravnomočen dne 10.2.1999, po 1. odst. 24. čl. ZPP/99 in 1. odst. 25. čl. ZPP/99 poslati spis višjemu sodišču, da bo odločilo o sporu o pristojnosti med Okrajnim in Okrožnim sodiščem v Ljubljani.
spor z mednarodnim elementom - pravo, ki ga je treba uporabiti - prodaja nepremičnine
Kadar sodišče v sporu z mednarodnim elementom ugotovi obstoj pogodbe, mora po uradni dolžnosti preveriti, ali sta pogodbeni stranki sami izbrali pravo (19. člen ZMZP) oziroma ali obstoje posebne okoliščine, ki napotujejo na drugo pravo (20. člen ZMZP) in v sodbi obrazložiti zakaj je odločitev oprlo na konkretno uporabljeno pravo.
sprememba tožbe - vložitev nove tožbe - litispendenca
Delavcu ni potrebno vložiti nove tožbe, če delodajalec izpodbijani dokončni sklep po vložitvi tožbe razveljavi in ga nadomesti z novim, temveč mora predlagati spremembo (prvotne) tožbe oz. zahtevati še razveljavitev naknadno izdanega dokončnega sklepa. Glede na določbe 23. člena ZDSS o nevezanosti na zahtevek glede izpodbijanja dokončnih odločitev delodajalca, tožena stranka v pravdni zadevi ne more uspešno nasprotovati taki spremembi tožbe.
Ker je tožeča stranka pravočasno plačala sodno takso za pritožbo, ni mogoče šteti napovedi pritožbe za umaknjeno, čeprav sodišča prve stopnje o plačilu takse ni obvestila, ampak je dokaz o plačilu predložila šele s pritožbo zoper sklep o umiku napovedi pritožbe.
izvršilni postopek - stroški izvršilnega postopka - zastopanje - odvetnik iz tujine - Makedonija - vzajemnost
Samo s primerjavo besedil zakonov o odvetništvu obeh držav (Republike Slovenije in Republike Makedonije), ni mogoče z gotovostjo zaključiti, da je pogoj vzajemnosti, ki ga predpisuje slovenski zakon, izpolnjen. Makedonski zakon namreč omogoča tujim odvetnikom pravico do zastopanja pred domačimi sodišči tudi pod enakim pogojem - vzajemnosti. Zato je potrebno ugotavljati, ali je vzajemnost dejanska, torej ali v Republiki Makedoniji dejansko dopuščajo slovenskim odvetnikom, da zastopajo stranke pred makedonskimi sodišči.
Glede na ugotovitev, da je tožeča stranka izpolnila obveznost, ki še ni zapadla, gre za primer iz 4. odst. 125. člena ZPPSL, v katerem se obstoj subjektivnega elementa domneva. Tožena stranka te domneve ne more uspešno izpodbiti, zgolj s trditvami, da je bila posojilna pogodba edini posel, ki ga je sklenila s tožečo stranko, le-ta pa je v tem času veljala za uspešno podjetje.
prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek - škoda
V postopku ugotavljanja trajno presežnih delavcev mora delodajalec ugotoviti vse nepotrebne delavce pri toženi stranki in ne le delavcev, ki jim ni mogoče zagotoviti nobenega izmed ukrepov za omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja. Le tako je mogoče preizkusiti, da je bil tožnik obravnavan enakopravno z drugimi delavci glede zagotovitve ukrepov za preprečitev ali kar največjo omejitev prenehanja delovnega razmerja oz. preveriti, če mu je delovno razmerje zakonito prenehalo.
Delavec ima pravico do polne plače, kot bi jo prejemal, če mu ne bi nezakonito prenehalo delovno razmerje, če delodajalec ne dokaže, da je bil delavec v spornem času zaposlen drugje oz. da je drugje prejemal plačilo, ki bi ga bilo mogoče odšteti od obveznosti tožene stranke, da tožniku za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja povrne izpadle dohodke.
KZ člen 325, 325/1, 325, 325/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371, 371/1, 371/1-11.
odločilno dejstvo
Pritožbeno sodišče je pri uradnem preizkusu napadene sodbe (prvi odstavek 283.člena ZKP) ugotovilo, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371.člena ZKP s tem, ko v napadeni sodbi ni navedlo razlogov o vseh odločilnih dejstvih. Tako prvostopno sodišče ni obrazložilo, zakaj je zavrnilo dokazni predlog okrožnega državnega tožilca o pritegnitvi drugega izvedenca medicinske stroke - patologa, da ugotovi stopnjo alkohola v obdolženčevi krvi v času prometne nezgode. Napadena sodba nima razlogov o tem, zakaj je sodišče prve stopnje sprejelo spremenjeno mnenje izvedenca iz glavne obravnave. Enako nima razlogov v zvezi s spremenjenim zagovorom obdolženca o času, vrsti in količini zaužitja alkohola, pa tudi ne razlogov o očitku iz obtožbe, da je obdolženec kršil določilo prvega odstavka 30.člena tedaj veljavnega Zakona o temeljih varnosti cestnega prometa (ZTVCP).
ZPSPP člen 26, 26/2, 29, 29/4, 26, 26/2, 29, 29/4.
najemnina
Najemnik ni predložil dokaza, da je najemno pogodbo odpovedal v obliki in na način določen v ZPSPP, najemnik pa je z listinami tudi dokazal, da je poslovne prostore najemnik v spornem obdobju še uporabljal, zato je dolžan plačati najemnino.
Ob lastni neaktivnosti tako pritožnik neutemeljeno očita prvostopnemu sodišču, da se "skriva za prvim formalnim računom dolžnika in ne poišče drugih računov preko katerih dolžnik posluje". Čeprav dolžnik že štiri leta posluje v avtoprevozniški dejavnosti, kot se zatrjuje v pritožbi, to ni razlog, da bi brez kakršnega koli drugačnega upnikovega predloga prvostopno sodišče ukrepalo mimo določila 2. odst. 141. čl.
Za vprašanje, ali je mogoče stranko oprostiti plačila stroškov postopka, glede na njen status samostojnega podjetnika, je odločilno, ali je bila samostojni podjetnik v času vložitve tožbe, in ne v času, ko je vložen predlog za oprostitev.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik ugovora ni z ničemer obrazložil, saj ni navedel nobenih dejstev, s katerimi bi izpodbijal obstoj, višino ali zapadlost upnikove terjatve, čeprav je bil na to opozorjen v pravnem pouku na sklepu, zato je njegov ugovor šteti za neutemeljen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
samostojni podjetnik - firma - odgovornost za delovne obveznosti - sprememba firme - dodatne sestavine
Dolžnik v tem postopku je samostojni podjetnik, torej fizična oseba, ki za obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem, na to njegovo odgovornost pa ne vpliva sprememba fantazijskega dodatka firme samostojnega podjetnika, ki se sedaj glasi "A. ..., S. L. s.p.", zato so neutemeljene ugovorne navedbe, da "agencija za zaposlovanje" (ki torej ni agencija v smislu določb Zakona o upravi) ni odgovorna za dolgove "Prokurista", saj gre nedvomno še vedno za isto fizično osebo - S. L..