ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 201, 201/1, 201/1-3.
pripor - priporni razlog - ponovitvena nevarnost
Način storitve in okoliščine, v katerih je bilo storjeno kaznivo dejanje, katerega je utemeljeno osumljen obdolženec in njegovo prejšnje življenje, bil je že obsojen zaradi podobnega kaznivega dejanja, kažejo na tolikšno stopnjo verjetnosti ponavljanja tovrstnih kaznivih dejanj, da je pripor neogibno potreben.
Tožena stranka ni podala dovolj konkretnih trditev, v katerem času tožeča stranka zanjo ni izvajala s pogodbo prevzetih del s področja varstva pri delu, zato z ugovorom ni bila uspešna.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13.
pritožbeni razlog - bistvena kršitev določb postopka
V primeru da prvostopna sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih je podana takšna pomanjkljivost, da je ni mogoče preizkusiti. Zato jo je potrebno že iz tega razloga razveljaviti.
Po določbi 1. odst. 62. člena ZPPSL so pravdni stroški del ugotovljene terjatve (na katero učinkuje potrjena prisilna poravnava) samo, če terjatev temelji na izvršljivi sodni odločbi. Te določbe ni mogoče uporabiti tudi pri odločanju o povrnitvi pravdnih stroškov, potrebnih za kasnejše iztoževanje terjatve, ki v postopku prisilne poravnave ni bila prijavljena.
Upnik s svojim ravnanjem ni povzročil, da je dolžnik moral vložiti pritožbo zoper sklep z dne 18.6.1999, torej dolžniku tudi ni neutemeljeno povzročil teh izvršilnih stroškov. Zato pritožbeno sodišče ugotavlja, da glede na določila 6. odst. 38. čl. ZIZ dolžnik od upnika ne more zahtevati povračila stroškov pritožbe z dne 29.6.1999.
ZIP člen 55a, 55a/2, 55a/5, 55a, 55a/2, 55a/5. ZIZ člen 53, 53/2, 53, 53/2.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je bil izdan dne 8.12.1997, zato je vseboval še pravni pouk po 55. a členu ZIP, po katerem dolžnik ni dolžan vložiti obrazloženega ugovora, kot to določa 2. odst. 53. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki je začel veljati 15.10.1998. Ker dolžnik v pravnem pouku sklepa o izvršbi ni bil poučen o posledicah neobrazloženega ugovora po 2. odst. 53. člena v zvezi s 5. odst. 62. člena ZIZ (prim. tudi sklep VS RS, opr. št. III R 6/99 z dne 4.3.1999), teh posledic tudi ne more trpeti. Dolžnikov ugovor je zato treba presojati po določbah ZIP-a.
postopek v gospodarskih sporih - izdaja sodbe brez glavne obravnave
Ker tožena stranka ni v ničemer oporekala dejstvom zatrjevanim v pripravljalni vlogi tožeče stranke, je sodišče utemeljeno izdalo sodbo brez opravljene glavne obravnave.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnica sicer zatrjuje dejstvo, ki bi lahko pripeljalo do (vsaj delne) zavrnitve zahtevka v pravdi, to je, da je glavnico že plačala, vendar pa za te svoje trditve ne prilaga nobenih dokazil (pobotnic, potrdil o plačilu itd.), zato je njen ugovor neobrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
ZPP (1977) člen 373, 373-4, 373, 373-4. ZDR člen 125, 125. Kolektivna pogodba o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki člen 121, 122, 121, 122.
samostojni podjetnik - odpoved delovnega razmerja - odjava dejavnosti - ponovno nadaljevanje dejavnosti
Tudi v spornem obdobju, ko je za delodajalca veljala Kolektivna pogodba o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki (Ur.l. RS, št. 18/89), je moral delodajalec-obrtnik v disciplinski odpovedi delovnega razmerja določno opredeliti relevantne disciplinske kršitve, čeprav ga kolektivna pogodba ni zavezovala k izpeljavi formalnega disciplinskega postopka. Odjava oz. prenehanje dejavnosti ali prenehanje obratovalnice v smislu določb 125. čl. ZDR predstavlja razlog za odpoved delovnega razmerja delavca, zato bi delavcu prenehalo delovno razmerje najkasneje zaradi odjave obrti, če mu ne bi delodajalec že prej nezakonito (disciplinsko) odpovedal delovnega razmerja. Čeprav je delodajalec po začasni odpovedi dejavnosti ponovno nadaljeval svojo dejavnost, delavec ne more več zahtevati svojih pravic iz delovnega razmerja (reintegracija in plačilo nad. plače) od prve odjave toženčeve dejavnosti, niti uveljavljati morebitne prednostne pravice ponovne zaposlitve, ob nadaljevanju dejavnosti toženca.
Zato, ker 2. odstavek 18. člena ZZ predpisuje, da zavod lahko opravlja gospodarsko dejavnost, če je ta namenjena opravljanju dejavnosti za katero je zavod ustanovljen, bi morale biti tudi vse opisane gospodarske dejavnosti vpisane v sodnem registru. Z registracijo gospodarskih dejavnosti je namreč povezano tudi sklepanje pogodb in opravljanje drugih pravnih poslov, ki se nanašajo tudi na te gospodarske dejavnosti v smislu 21. člena ZZ. Če predlagatelj ne bi imel vpisanih teh dejavnosti bi nu bilo onemogočeno izvajanje gospodarskih dejavnosti.
disciplinska kršitev - spanje na delovnem mestu - zdravstveno stanje delavca
Varnostnik ni disciplinsko odgovoren za hujšo kršitev delovnih obveznosti, ki naj bi jih storil s tem, ko je spal v službi, če je na podlagi izvedenskega mnenja ugotovljeno, da je na tožnikovo budnost na delovnem mestu vplivalo zdravstveno stanje.
Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) v 2. odstavku 23. člena taksativno našteva listine, ki jih je mogoče šteti kot verodostojne listine po ZIZ, zato le na podlagi teh upnik lahko predlaga izvršbo. Zapisnik oziroma pripoznava z dne 18.11.1997 ne predstavlja nobene izmed verodostojnih listin iz citiranega zakonskega določila.
Če je predlogu za izvršbo priložena listina, ki nima pravne narave verodostojne listine, sodišče zavrne predlog za izvršbo ter se predlog ne šteje za tožbo, kajti nadaljevanje s pravdnim postopkom je pogojeno z vložitvijo ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Navedbe v zvezi z upnikovo nekorektnostjo v poslovanju z dolžnikom niso ugovorni razlog v smislu 55. čl. ZIZ, saj dolžnik sploh ne trdi, da bi imel iz tega naslova kake terjatve do upnika, enako velja za zelo nedoločne navedbe o "protiobračunih obresti". Zatrjevane dolžnikove likvidnostne težave in neprodane zaloge prav tako niso ugovorni razlog v smislu 55. čl. ZIZ, saj gre za okoliščino na dolžnikovi strani.
dejansko stanje - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pritožbena trditev, da določene dobavnice nimajo niti podpisa niti štempiljke tožene stranke, ni pravilna, saj iz navedenih listin izhaja ravno nasprotno. Dejansko stanje je sodišče prve stopnje tako lahko pravilno in popolno ugotovilo na podlagi listin, zato zaslišanje direktorja tožene stranke ni bilo potrebno in je tak dokazni predlog prvostopno sodišče utemeljeno zavrnilo.
Ne glede na to, da je sodišče po prvem neuspešnem rubežu premičnin po predlogu upnika dolžniku odredilo predložitev seznama premoženja, ustavi postopek izvršbe, če tudi drugi rubež premičnin ni bil uspešen.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 365, 368, 354, 354/2, 365, 368. ZDR člen 36f, 36f.
trajni presežek - ugotavljanje presežkov na nivoju celega podjetja - ugotavljanje presežkov na nivoju oddelka - splošni akt delodajalca
1. Ni potrebno ugotavljati presežkov na nivoju podjetja, ampak le na nivoju oddelka oz. delovne enote, če je za to podlaga v splošnem aktu delodajalca. 2. Povzročanje prometnih nezgod po krivdi delavca - voznika, je najbolj objektivni pokazatelj kvalitete oz. delovne uspešnosti voznika.
izključitev družbenika iz družbe - prenos poslovnega kapitala
V tem postopku so se sicer prepletale določbe o izstopu in izključitvi družbenika iz družbe s prenosom poslovnega deleža po 416. členu ZGD. Kot izhaja iz predloženih listin udeležencev, ker s pogodbo o ustanovitvi ni bilo določeno drugače, bi bilo potrebno pri prenosu poslovnega deleža uporabiti določbo 4. odstvka 416. člena ZGD.