Dne 14.7.1998 je začel veljati novi Zakon o pravdnem postopku (Ur. l.
RS št. 26/99, v nadaljevanju ZPP), ki v 6. odst. 168. člena izrecno določa, da določbe o oprostiti plačila sodnih stroškov ter določbe o možnosti odložitve plačila oziroma obročega plačila taks ne veljajo za podjetnika posameznika v sporih v zvezi z njegovo dejavnostjo.
Drugi odstavek 13. člena ZST je torej s to določbo derogiran kolikor se nanaša na taksno obveznost samostojnih podjetnikov.
Zato, ker 2. odstavek 18. člena ZZ predpisuje, da zavod lahko opravlja gospodarsko dejavnost, če je ta namenjena opravljanju dejavnosti za katero je zavod ustanovljen, bi morale biti tudi vse opisane gospodarske dejavnosti vpisane v sodnem registru. Z registracijo gospodarskih dejavnosti je namreč povezano tudi sklepanje pogodb in opravljanje drugih pravnih poslov, ki se nanašajo tudi na te gospodarske dejavnosti v smislu 21. člena ZZ. Če predlagatelj ne bi imel vpisanih teh dejavnosti bi nu bilo onemogočeno izvajanje gospodarskih dejavnosti.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13.
pritožbeni razlog - bistvena kršitev določb postopka
V primeru da prvostopna sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih je podana takšna pomanjkljivost, da je ni mogoče preizkusiti. Zato jo je potrebno že iz tega razloga razveljaviti.
ZISDU člen 134, 134/3, 139, 139/3, 134, 134/3, 139, 139/3.
pooblaščenec
Odobreni kapital pooblaščene investicijske družbe lahko znaša samo 5% od osnovnega kapitala ob njeni ustanovitvi in se porabi z izdajo novih delnic pooblaščeni družbi za upravljanje za izplačilo dela provizije (namesto v denarju) samo v prvih petih letih po ustanovitvi pooblaščene investicijske družbe, v višini 1% povprečne letne čiste vrednosti njenih sredstev, kar je ene petine novih delnic, izdanih na podlagi odobrenega kapitala. Če se po ustanovitvi osnovni kapital pooblaščene investicijske družbe poveča z novimi vložki, odobreni kapital, če je sploh dovoljen, ne sme biti odobren za daljše obdobje od 5 let od ustanovitve pooblaščene investicijske družbe in mora biti torej ustrezno nižji od 5% novega osnovnega kapitala.
Potencialna škoda, ki presega petkratnik povprečne čiste plače v gospodarstvu, ustreza pravnemu standardu grozeče večje škode iz 89. čl. ZDR in je s tem izpolnjena kvalifikatorna okoliščina za disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja za hujšo kršitev delovne obveznosti, ker je delavec prodajal blago po nižji ceni mimo pogojev promocijske prodaje in brez zavarovanja plačila.
zamudna sodba - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi - pritožbeni razlog
Trditve tožene stranke v pritožbi, da je bil tožnik napoten na pravdo z nižjim zneskom od vtoževanega, predstavljajo navajanje novih dejstev v smislu očitka zmotne ugotovitve dejanskega stanja, iz tega pritožbena razloga pa zamudne sodbe ni dopustno izpodbijati.
ZPP (1977) člen 219, 219. ZIP člen 54, 54/1, 54, 54/1.
napotitev na pravdo - trditvena podlaga
Po določilu 219. čl. ZPP/77 je vsaka stranka tista, ki mora navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek. Zato ni dolžnost prvostopnega sodišča naštevati primerov, ki predstavljalo vsebinsko zapolnitev abstraktne norme iz 1. odst. 54. čl. ZIP.
Tožena stranka ni podala dovolj konkretnih trditev, v katerem času tožeča stranka zanjo ni izvajala s pogodbo prevzetih del s področja varstva pri delu, zato z ugovorom ni bila uspešna.
ZPP (1977) člen 373, 373-4, 373, 373-4. ZDR člen 125, 125. Kolektivna pogodba o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki člen 121, 122, 121, 122.
samostojni podjetnik - odpoved delovnega razmerja - odjava dejavnosti - ponovno nadaljevanje dejavnosti
Tudi v spornem obdobju, ko je za delodajalca veljala Kolektivna pogodba o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki (Ur.l. RS, št. 18/89), je moral delodajalec-obrtnik v disciplinski odpovedi delovnega razmerja določno opredeliti relevantne disciplinske kršitve, čeprav ga kolektivna pogodba ni zavezovala k izpeljavi formalnega disciplinskega postopka. Odjava oz. prenehanje dejavnosti ali prenehanje obratovalnice v smislu določb 125. čl. ZDR predstavlja razlog za odpoved delovnega razmerja delavca, zato bi delavcu prenehalo delovno razmerje najkasneje zaradi odjave obrti, če mu ne bi delodajalec že prej nezakonito (disciplinsko) odpovedal delovnega razmerja. Čeprav je delodajalec po začasni odpovedi dejavnosti ponovno nadaljeval svojo dejavnost, delavec ne more več zahtevati svojih pravic iz delovnega razmerja (reintegracija in plačilo nad. plače) od prve odjave toženčeve dejavnosti, niti uveljavljati morebitne prednostne pravice ponovne zaposlitve, ob nadaljevanju dejavnosti toženca.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnica sicer zatrjuje dejstvo, ki bi lahko pripeljalo do (vsaj delne) zavrnitve zahtevka v pravdi, to je, da je glavnico že plačala, vendar pa za te svoje trditve ne prilaga nobenih dokazil (pobotnic, potrdil o plačilu itd.), zato je njen ugovor neobrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
izvršba na podlagi verodostojne listine zoper stečajnega dolžnika - terjatev iz naslova stroškov stečajnega postopka
Zoper stečajnega dolžnika ni mogoče dovoliti izvršbe na podlagi verodostojne listine, čeprav ima po upnikovih trditvah terjatev značaj stroškov stečajnega postopka.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnica v ugovoru ni navedla nobenega pravnorelevantnega dejstva, s katerim bi konkretno oporekala obstoju in višini upnikove terjatve, ki je predmet tega izvršilnega postopka; v tej smeri pa tudi ni predložila nobenega dokaza. Zato je njen ugovor neobrazložen in kot tak neutemeljen.
ZIP člen 55a, 55a/2, 55a/5, 55a, 55a/2, 55a/5. ZIZ člen 53, 53/2, 53, 53/2.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je bil izdan dne 8.12.1997, zato je vseboval še pravni pouk po 55. a členu ZIP, po katerem dolžnik ni dolžan vložiti obrazloženega ugovora, kot to določa 2. odst. 53. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki je začel veljati 15.10.1998. Ker dolžnik v pravnem pouku sklepa o izvršbi ni bil poučen o posledicah neobrazloženega ugovora po 2. odst. 53. člena v zvezi s 5. odst. 62. člena ZIZ (prim. tudi sklep VS RS, opr. št. III R 6/99 z dne 4.3.1999), teh posledic tudi ne more trpeti. Dolžnikov ugovor je zato treba presojati po določbah ZIP-a.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Zamudne obresti in stroški postopka so v razmerju do glavnice stranska terjatev, zato ugovor glede glavnice vsebuje tudi ugovor glede pripadajočih zamudnih obresti in stroškov. Ker je dolžnik obrazloženo ugovarjal zoper glavnico upnikove terjatve, je s tem njegov ugovor treba šteti kot obrazložen tudi glede pripadajočih obresti in stroškov.
Po določbi 1. odst. 62. člena ZPPSL so pravdni stroški del ugotovljene terjatve (na katero učinkuje potrjena prisilna poravnava) samo, če terjatev temelji na izvršljivi sodni odločbi. Te določbe ni mogoče uporabiti tudi pri odločanju o povrnitvi pravdnih stroškov, potrebnih za kasnejše iztoževanje terjatve, ki v postopku prisilne poravnave ni bila prijavljena.
izvršilni postopek - rubež - navzočnost upnika - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V pritožbi navedena dejstva in predloženi dokazi kažejo, da je dejansko stanje glede odločilnega dejstva (ali se je upnik udeležil rubeža) nepopolno ugotovljeno.
disciplinska kršitev - spanje na delovnem mestu - zdravstveno stanje delavca
Varnostnik ni disciplinsko odgovoren za hujšo kršitev delovnih obveznosti, ki naj bi jih storil s tem, ko je spal v službi, če je na podlagi izvedenskega mnenja ugotovljeno, da je na tožnikovo budnost na delovnem mestu vplivalo zdravstveno stanje.