Dne 14.7.1998 je začel veljati novi Zakon o pravdnem postopku (Ur. l.
RS št. 26/99, v nadaljevanju ZPP), ki v 6. odst. 168. člena izrecno določa, da določbe o oprostiti plačila sodnih stroškov ter določbe o možnosti odložitve plačila oziroma obročega plačila taks ne veljajo za podjetnika posameznika v sporih v zvezi z njegovo dejavnostjo.
Drugi odstavek 13. člena ZST je torej s to določbo derogiran kolikor se nanaša na taksno obveznost samostojnih podjetnikov.
Zato, ker 2. odstavek 18. člena ZZ predpisuje, da zavod lahko opravlja gospodarsko dejavnost, če je ta namenjena opravljanju dejavnosti za katero je zavod ustanovljen, bi morale biti tudi vse opisane gospodarske dejavnosti vpisane v sodnem registru. Z registracijo gospodarskih dejavnosti je namreč povezano tudi sklepanje pogodb in opravljanje drugih pravnih poslov, ki se nanašajo tudi na te gospodarske dejavnosti v smislu 21. člena ZZ. Če predlagatelj ne bi imel vpisanih teh dejavnosti bi nu bilo onemogočeno izvajanje gospodarskih dejavnosti.
Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) v 2. odstavku 23. člena taksativno našteva listine, ki jih je mogoče šteti kot verodostojne listine po ZIZ, zato le na podlagi teh upnik lahko predlaga izvršbo. Zapisnik oziroma pripoznava z dne 18.11.1997 ne predstavlja nobene izmed verodostojnih listin iz citiranega zakonskega določila.
Če je predlogu za izvršbo priložena listina, ki nima pravne narave verodostojne listine, sodišče zavrne predlog za izvršbo ter se predlog ne šteje za tožbo, kajti nadaljevanje s pravdnim postopkom je pogojeno z vložitvijo ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
Upnik s svojim ravnanjem ni povzročil, da je dolžnik moral vložiti pritožbo zoper sklep z dne 18.6.1999, torej dolžniku tudi ni neutemeljeno povzročil teh izvršilnih stroškov. Zato pritožbeno sodišče ugotavlja, da glede na določila 6. odst. 38. čl. ZIZ dolžnik od upnika ne more zahtevati povračila stroškov pritožbe z dne 29.6.1999.
Potencialna škoda, ki presega petkratnik povprečne čiste plače v gospodarstvu, ustreza pravnemu standardu grozeče večje škode iz 89. čl. ZDR in je s tem izpolnjena kvalifikatorna okoliščina za disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja za hujšo kršitev delovne obveznosti, ker je delavec prodajal blago po nižji ceni mimo pogojev promocijske prodaje in brez zavarovanja plačila.
izvršilni postopek - rubež - navzočnost upnika - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V pritožbi navedena dejstva in predloženi dokazi kažejo, da je dejansko stanje glede odločilnega dejstva (ali se je upnik udeležil rubeža) nepopolno ugotovljeno.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Zamudne obresti in stroški postopka so v razmerju do glavnice stranska terjatev, zato ugovor glede glavnice vsebuje tudi ugovor glede pripadajočih zamudnih obresti in stroškov. Ker je dolžnik obrazloženo ugovarjal zoper glavnico upnikove terjatve, je s tem njegov ugovor treba šteti kot obrazložen tudi glede pripadajočih obresti in stroškov.
postopek v gospodarskih sporih - izdaja sodbe brez glavne obravnave
Ker tožena stranka ni v ničemer oporekala dejstvom zatrjevanim v pripravljalni vlogi tožeče stranke, je sodišče utemeljeno izdalo sodbo brez opravljene glavne obravnave.
ZIP člen 143, 143/4, 143, 143/4. ZIZ člen 34, 34/4, 64, 169, 169/3, 169/4, 211, 211/1, 211/2, 211/3, 34, 34/4, 64, 169, 169/3, 169/4, 211, 211/1, 211/2, 211/3.
izvršba na nepremičnine - rubež - zapisnik o rubežu nepremičnine - sprememba sredstva izvršbe
Upnik je v dopolnitvi predloga za izvršbo pravilno in določljivo označil nepremičnino, saj je navedel njeno ime, lego, parcelne številke zemljišča, skupno površino in površino posameznih prostorov, čemur dolžnik tudi na popisnem naroku dne 19.4.1999 ni oporekal.
Namen 2. odst. 211. čl. ZIZ je varovanje interesov mejašev kot tretjih oseb in ne dolžnika. V kolikor bi bila zaradi opustitve vabljenja prizadeta kakšna pravica tretjih oseb - mejašev, bodo lahko oni sami uveljavljali ustrezna pravna sredstva (prim. 64. čl. ZIZ), medtem ko dolžnik za kaj takega nima pravnega interesa, saj njegove pravice niso prizadete.
ZPP (1977) člen 219, 219. ZIP člen 54, 54/1, 54, 54/1.
napotitev na pravdo - trditvena podlaga
Po določilu 219. čl. ZPP/77 je vsaka stranka tista, ki mora navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek. Zato ni dolžnost prvostopnega sodišča naštevati primerov, ki predstavljalo vsebinsko zapolnitev abstraktne norme iz 1. odst. 54. čl. ZIP.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnica sicer zatrjuje dejstvo, ki bi lahko pripeljalo do (vsaj delne) zavrnitve zahtevka v pravdi, to je, da je glavnico že plačala, vendar pa za te svoje trditve ne prilaga nobenih dokazil (pobotnic, potrdil o plačilu itd.), zato je njen ugovor neobrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
dejansko stanje - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pritožbena trditev, da določene dobavnice nimajo niti podpisa niti štempiljke tožene stranke, ni pravilna, saj iz navedenih listin izhaja ravno nasprotno. Dejansko stanje je sodišče prve stopnje tako lahko pravilno in popolno ugotovilo na podlagi listin, zato zaslišanje direktorja tožene stranke ni bilo potrebno in je tak dokazni predlog prvostopno sodišče utemeljeno zavrnilo.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Navedbe v zvezi z upnikovo nekorektnostjo v poslovanju z dolžnikom niso ugovorni razlog v smislu 55. čl. ZIZ, saj dolžnik sploh ne trdi, da bi imel iz tega naslova kake terjatve do upnika, enako velja za zelo nedoločne navedbe o "protiobračunih obresti". Zatrjevane dolžnikove likvidnostne težave in neprodane zaloge prav tako niso ugovorni razlog v smislu 55. čl. ZIZ, saj gre za okoliščino na dolžnikovi strani.
ZIP člen 55a, 55a/2, 55a/5, 55a, 55a/2, 55a/5. ZIZ člen 53, 53/2, 53, 53/2.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je bil izdan dne 8.12.1997, zato je vseboval še pravni pouk po 55. a členu ZIP, po katerem dolžnik ni dolžan vložiti obrazloženega ugovora, kot to določa 2. odst. 53. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki je začel veljati 15.10.1998. Ker dolžnik v pravnem pouku sklepa o izvršbi ni bil poučen o posledicah neobrazloženega ugovora po 2. odst. 53. člena v zvezi s 5. odst. 62. člena ZIZ (prim. tudi sklep VS RS, opr. št. III R 6/99 z dne 4.3.1999), teh posledic tudi ne more trpeti. Dolžnikov ugovor je zato treba presojati po določbah ZIP-a.
zamudna sodba - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi - pritožbeni razlog
Trditve tožene stranke v pritožbi, da je bil tožnik napoten na pravdo z nižjim zneskom od vtoževanega, predstavljajo navajanje novih dejstev v smislu očitka zmotne ugotovitve dejanskega stanja, iz tega pritožbena razloga pa zamudne sodbe ni dopustno izpodbijati.