Sam toženec je dejanje (posek dreves), ki po trditvah tožeče stranke predstavlja poseg v njeno posest, potrdil. Ker sodišče ugotavlja sporna dejstva, tistih, ki jih je stranka pred sodiščem med postopkom priznala pa ne (1. odst. 214. čl. ZPP), se sodišče prve stopnje upravičeno ni v večji meri ukvarjalo z ugotavljanjem dejstva samega poseka. Pritožbena graja je v pretežni usmerjena v izpodbijanje dokazne ocene sodišča prve stopnje, zlasti ugotovitve, da je bila tožeča stranka posestnica sporne gozdne parcele. Vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje kljub nasprotujočim si izvedenim dokazom, dokazno oceno napravilo skrbno, vestno in natančno, kot mu to narekuje določilo 8.čl. ZPP.
Zatrjevanje obdolženca - prodajalca kmetijskega zemljišča, kupcu, da bo zemljišče v kratkem spremenjeno v zazidljivo zemljišče, ni moč oceniti kot lažnivo prikazovanje dejanskih okoliščin, na podlagi katerega je oziroma bi bil kupec spravljen v zmoto glede vrste zemljišča.
ZOR člen 161, 161/2, 178, 178/1, 178/3, 178/4, 161, 161/2, 178, 178/1, 178/3, 178/4.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - stiska - krivdna odgovornost
Neznano vozilo je izsililo prednost pred zavarovancem tožene stranke, zaradi česar se je ta izognil v svojo levo, torej na nasprotni vozni pas. Sodišče prve stopnje je krivdo neznanega voznika štelo za očitno. Torej se je napačno sklicevalo na določilo 3. odst. 178. čl. ZOR, namesto 1. odst. 178. čl. ZOR, ki govori o uporabi pravil o krivdni odgovornosti v primeru, ko je bila nesreča povzročena po izključni krivdi enega imetnika. Ta pravila je treba uporabiti celovito, torej vključno s pravili, ki izključujejo protipravnost ravnanja, kot je to določilo 2. odst. 161. čl. ZOR o stiski, na katero se sklicuje tožena stranka. Ravnanje v stiski pa predpostavlja, da oseba, od katere se nevarnost odvrača, utrpi določeno korist: dejanje je dopustno, če škoda, ki nastane, odvrača od večje škodne nevarnosti. Le v takem primeru ni protipravnega ravnanja. Če koristi ni, pa se lahko ravnanje tistega, ki nevarnost odvrača, izkaže za neprimerno oziroma neustrezno okoliščinam, kar ima lahko za posledico (tudi) njegovo (v razmerju do povzročitelja škodne nevarnosti delno) krivdno odgovornost. Če bi se izkazalo tako, bi tožnik kot nekrivi imetnik motornega vozila po 1. odst. 178. čl. ZOR imel položaj, kot ga uživa "drugi" iz 4. odst. 178. čl. ZOR, to pa pomeni, da bi mu oba krivdno odgovorna imetnika motornega vozila odgovarjala solidarno.
Nezakonita uporaba stanovanja po 58. čl. SZ ne nastane z odklonitvijo sklenitve najemne pogodbe, če je imetnik stanovanjske pravice zahteval odkup stanovanja pod pogoji SZ. Nezakonito bi pričel uporabljati stanovanje šele, če bi bil zahtevek za sklenitev kupoprodajne pogodbe pravnomočno zavrnjen, toženec pa bi odklonil sklenitev najemne pogodbe, h kateri bi ga po pravnomočni zavrnitvi zahteve za sklenitev prodajne pogodbe pozval lastnik stanovanja.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlog - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodba, izdana v sporu majhne vrednosti, pa se sme izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 354. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (primerjaj 1. odstavek 467.člena v zvezi s 488. členom ZPP). Pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja zato ni dopusten.
Pritožbenih navedb, s katerimi pritožnik izpodbija v prvostopni sodbi ugotovljeno dejansko stanje, pritožbeno sodišče zato ni smelo presojati.
Dolžnik, ki iz razlogov na strani upnika ni seznanjen z višino in rokom izpolnitve obveznosti, pride v zamudo, ko ga upnik ustrezno opomni na izpolnitev obveznosti oz. z vložitvijo ustrezne tožbe. Šele od tedaj dalje tečejo zamudne obresti.
Tožena stranka je povzročila okoliščine (158. člen ZOR) zaradi katerih je tožniku nastala škoda in zato odgovarja za tožniku nastalo škodo v 80%, tožnik sam pa je odgovoren v 20%. Tožena stranka je postavila tabor v naravi tako, da je tabor stal na ravnem terenu, korito z vodo, pa na pobočju nad taborom. Zaradi neurejenega odvodnjavanja je voda iz korita, pri katerem so morali vojaki pomivati posodo, prosto odtekla in razmočevala teren. Tožniku je zdrsnilo, ko se je po tem razmočenem terenu napotil h koritu pomiti svojo posodo. Dejstvo, da je od sto vojakov zdrnilo le tožniku, je res nesrečno naključje, vendar pa v pretežnem delu zaradi okoliščin, ki jih je povzročila tožena stranka. Ker pa je do nezgode prišlo četrti dan taborjenja, tožniku - vojaku, te okoliščine niso mogle ostati neznane in bi moral svojo hojo po tem terenu še dodatno prilagoditi in hoditi še previdneje, zaradi česar je podana tudi njegova odgovornost.
sposobnost biti stranka v postopku - sprememba firme - zapadlost terjatve
Ker gre le za preimenovanje pravne osebe, to pomeni, da je dolžnik - tožena stranka vseskozi isti subjekt, le njeno ime je sedaj drugačno, kot je bilo ob vložitvi predloga za izvršbo in ugovora proti sklepu o izvršbi.
Tožena stranka je v postopku pred sodiščem prve stopnje trdila, da vtoževane terjatve še niso zapadle, ker da ni bil podpisan primopredajni zapisnik. Zakaj naj bi bil podpis primopredajnega zapisnika pravno odločilen za zapadlost sprva vtoževanih terjatev (po zmanjšanju zahtevka zaradi plačila glavnice so sporne le še zamudne obresti), pa tožena stranka ni navedla.
zastavna pravica na nepremičnih in premičnih stvareh na podlagi sporazuma strank - sporazum strank
Sporazum strank o obstoju terjatve je kompleten izvršilni naslov in ima moč sodne poravnave. Na njegovi podlagi lahko upnik poseže z izvršbo na zastavljeno nepremičnino ali drugo dolžnikovo premoženje.
V isti stvari se ne sme začeti nova pravda (ne bis in idem). Na to procesno predpostavko mora sodišče ves čas postopka paziti po uradni dolžnosti. Če se nova pravda kljub obstoju litispendence začne, je potrebno tožbo zavreči.
Pravilnost izreka pogojne obsodbe obtoženi potrjujejo, kljub teži kaznivih dejanj, okoliščine iz njenega prejšnjega življenja, saj je več kot očitno, da je zašla na pot kriminala zaradi odvisnosti od sedaj že pokojnega sostorilca. Sama zase pa kaznivih dejanj ni izvrševala.
Za pravilno presojo obdolžencu očitanega kaznivega dejanja zatajitve je pomembna tudi pravilna vrednost zatajenega predmeta, predvsem zaradi tega, ker je bila škoda oškodovancu prisojena, obdolženemu pa naložena kot dodatni pogoj v izrečeni mu pogojni obsodbi.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - dodelitev otroka
Sodišče pri odločanju o dodelitvi otroka v varstvo in vzgojo ni vezano le na otrokovo željo, pri komu od staršev želi živeti po razvezi zakonske zveze. Čeprav ima izražena želja velik pomen pri odločanju, mora njeno tehtnost presoditi v kontekstu vseh drugih pravnorelevantnih okoliščin po 105. in 78. členu ZZZDR.
povzročitev škode - odškodninska odgovornost - vzročna zveza
Dejstvo, da so mladoletni toženci vdrli v učilnico in ukradli generalni ključ skoraj eno leto prej kot se je šola odločila za zamenjavo ključavnic, je okoliščina, ki vzbuja dvom v obstoj vzročne zveze med vlomom in škodo, ki jo je tožeča stranka imela z zamenjavo ključavnic kot ukrepom za preprečitev ponovnega vdora.
Zgolj navedbe v obrazložitvi sodbe, da sodišče opira dokazni zaključek na izpoved oškodovanca, zagovor obdolženca in mnenje izvedenke sodnomedicinske stroke, pri tem pa se zagovor in izpoved oškodovanke razlikujeta, nejasno pa je tudi mnenje sodnomedicinske izvedenke, pomeni bistveno kršitev določil kazenskega postopka po členu 371/I tč. 11 ZKP, saj sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih.
Ali je bil nujni delež dediču v celoti izplačan, je potrebno presojati po razmerah v času sklenitve dednega dogovora, ker se je obseg premoženja zapustnice od časa zapisa oporoke do sklenitve dednega dogovora v zapuščinskem postopku spremenil.
Napake na fasadi zgradbe v obliki razpok ne ogrožajo stabilnosti gradbe, zato uporaba 644. člena ZOR ne pride v poštev. Fasada je sicer gradba, vendar je zunanji omet stavbe v funkciji izolacije in estetskega videza. Za jamčevanje za napake na fasadi prihajajo v poštev določila 641. člena ZOR.