Tožbeni zahtevek, ki se glasi samo na razvezo oziroma razveljavitev kupoprodajne pogodbe, je oblikovalne narave. Tak oblikovalni zahtevek se praviloma ne more zavarovati z začasno odredbo. Ker se tožeča stranka ne sklicuje niti na kakšno svojo bodočo terjatev, je predlog za začasno odredbo neutemeljen.
Okoliščina, da je bilo stanovanje odkupljeno po SZ med trajanjem kratkotrajne zakonske zveze, še ne pomeni, da to stanovanje spada med skupno premoženje.
Tožena stranka ni upravičena zahtevati, da tožnika, ki sta državljana BiH s prebivališčem v B.L., plačata varščino za pravdne stroške, ker tudi državljani RS v BiH niso dolžni dajati varščine.
odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda - obstoj pravde
Tisti, ki je pridobil (s cesijo) pravico, o kateri teče pravda, more, ni pa dolžan, vstopiti v pravdo. Če ne vstopi, se pravda nadaljuje s pravdno (tožečo) stranko v skladu s 195. čl. ZPP/77. Če tožnik udira svojo terjatev po nastopu litispendence, ostane še naprej stranka v pravdi. Odslej se toži ne za svojo, ampak za odstopljeno materialno pravico. Z odtujitvijo je torej nastala sprememba v materialnem, ne pa tudi v procesnopravnem razmerju.
V konkretni zadevi (še) ni dolžnikovega ugovora, zato lahko izvršilni postopek poteka le pri krajevno pristojnem sodišču po pravilih izvršilnega postopka.
Pravica oškodovanca do nadomestila za telesno okvaro se upošteva tudi takrat, ko oškodovanec noče sprožiti postopka pri ustreznem organu zaradi uveljavitve nadomestila na tej podlagi.
Ni podana bistvena kršitev sestave sodbe, če sodišče svojo odločitev opre na temelj objektivne odškodninske odgovornosti, čeprav se razlogi deloma nanašajo na elemente krivdne odgovornosti, v kolikor ti ne izključujejo dejanske podlage za obstoj objektivne odgovornosti.
dogovor o skupni gradnji - skupno premoženje zakoncev
Ker je dejansko stanje ostalo nepojasnjeno o tem, kdo je sporno hišo gradil, ali je bila vpisana v zemljiško knjigo in v kakšnih deležih, je bilo treba sodbo razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnj v ponovno sojenje.
Ker je bil predlog za zavarovanje, sklep o izvršbi in ugovor vložen v času veljavnosti ZIP, ki ni poznal izvršilnega naslova overjenega seznama davčne uprave, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je predlog za zavarovanje zavrnilo.
ZOR člen 132, 132. ZIP člen 50, 50/1, 50/1-8, 50, 50/1, 50/1-8.
ugovor zoper sklep o izvršbi
Dejstvo, da je upnik po zukupni pogodbi zavarovani z zastavno pravico na nepremičnini, in sporazuma strank po pravnomočnem sklepu sodišča, razdrl pogodbo in zahteva vrnitev predmeta po zakupni pogodbi, pomeni razlog, ki preprečuje izvršbo po 8. točki 50. člena ZIZ. Za izterjavo škode, ki je upniku nastala zaradi razdrte pogodbe, pa citirani izvršilni naslov ne velja.
Glede na vse povedano pritožbeno sodišče meni, da ni šlo za napad s strani tožnika, temveč za obrambno reakcijo, saj se je napad s strani toženca že začel tedaj, ko je prišel v tožnikovo kopalnico, vpil nad tožnikom in ga porinil v vrata. Pri tem pa je potrebno upoštevati, kar je sicer prvostopno sodišče tudi storilo, da je bil napadalec dosti mlajši in močnejši od tožnika, ki je bil takrat star 65 let. Povsem logično je pritožbeno zatrjevanje, da je bilo v danih okoliščinah tožnika utemeljeno strah tako zase kot za vnukinjo. Glede na povedano se kot neprepričljiv izkaže očitek prvostopnega sodišča glede tožnikovega delnega sodelovanja v pretepu in glede njegove lahkomiselnosti, da si je toženca sploh upal udariti, poznavaje njegovo napadalnost. Ker torej tožnik za nastanek škode ni sokriv, zanjo 100% odgovarja toženec po 1. odstavku 154. člena ZOR.
Vsak poseg v okviru izvršilnega postopka v zaklenjenem prostoru lahko opravi le uradna oseba (tretji odst. 44. čl. ZIP), kar velja tudi na splošno za izročitev oz. izpraznitev nepremičnine (220. čl. ZIP).
Napake na fasadi zgradbe v obliki razpok ne ogrožajo stabilnosti gradbe, zato uporaba 644. člena ZOR ne pride v poštev. Fasada je sicer gradba, vendar je zunanji omet stavbe v funkciji izolacije in estetskega videza. Za jamčevanje za napake na fasadi prihajajo v poštev določila 641. člena ZOR.
povzročitev škode - odškodninska odgovornost - vzročna zveza
Dejstvo, da so mladoletni toženci vdrli v učilnico in ukradli generalni ključ skoraj eno leto prej kot se je šola odločila za zamenjavo ključavnic, je okoliščina, ki vzbuja dvom v obstoj vzročne zveze med vlomom in škodo, ki jo je tožeča stranka imela z zamenjavo ključavnic kot ukrepom za preprečitev ponovnega vdora.
Tudi, če je sodišče 1. stopnje navedlo na izpodbijanem sklepu napačni pouk o pritožbi, in se je oškodovanec zato pravočasno pritožil, se takšna pritožba v postopku na 2. stopnji zavrže kot nedovoljena, ker oškodovancu pravica do pritožbe ni pripadala.
Če je sodišče prve stopnje uporabilo kot dokaz oškodovankino kazensko ovadbo izključno zato, da je preverilo verodostojnost njene izpovedbe v preiskavi, katero je sicer kasneje v odločilnih dejstvih bistveno spremenila in zato po krivem izpovedala, se ovadba ne šteje za prepovedani dokaz, saj obsodilna sodba sploh ne temelji na njej.
lastninska pravica - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje
Od volje posestnika je odvisno, ali bo svojo lastninsko pravico, pridobljeno s priposestvovanjem, tudi uveljavil napram zemljiškoknjižnemu lastniku. Naknadna 30-letna voljna opustitev posesti onemogoča uveljavljanje te pravice v pravdi zoper zemljiškoknjižnega lastnika.
napoved pritožbe - vabilo na glavno obravnavo - sojenje v nenavzočnosti - odpoved pravici do pritožbe
Obdolženec je bil pravilno obveščen o glavni obravnavi, katere se pa ni udeležil. Ker je bil obveščen po členu 439/2, da bo glavna obravnava opravljena tudi v njegovi nenavzočnosti in da se bo štelo, da se je odpovedal do pravici do pritožbe, če najkasneje v 8 dneh od dneva razglasitve pritožbe ne bo napovedal, je zato pravilna odločitev prvostopejskega sodišča, ki obdolžencu ni dovolilo vrnitve v prejšnje stanje, t.j., da bi napovedal pritožbo zoper sodbo, saj se je glede na navedeno zakonito določilo štelo, da se je odpovedal pravici do pritožbe, ker je ni v roku napovedal