predlog za obnovo postopka – postulacijska sposobnost – odvetnik – izbrisana družba – družbeniki izbrisane družbe
Pritožnika, ki sta sama vložila predlog, pa nista niti zatrjevala, da ima kateri od njiju opravljen pravniški državni izpit. Ker torej pritožnika po zakonu nimata pravice sama vložiti predloga za obnovo postopka zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti, je njun predlog nedovoljen.
Predloga za obnovo ni vložila tožena stranka kot gospodarska družba, saj je bila ta po skrajšanjem postopku izbrisana iz sodnega registra, temveč njena družbenika kot pravna naslednika. Formalno predpostavko za obravnavo predmetnega predloga tako predstavlja njuna postulacijska sposobnost in ne poslovna sposobnost tožene stranke.
Citirano določilo 9. člena ZIZ-I se nanaša na uporabo procesnih določb zakona in omogoča vodenje vseh postopkov po enotnih pravilih. Posledice, ki jih določa navedena novela pa se nanašajo le na tista procesna dejanja strank, ki so opravljena po uveljavitvi navedene novele. Drugačna razlaga bi privedla do nedopustnega retroaktivnega učinka novele.
nagrada in povračilo stroškov za izvedensko delo – rok za priglasitev stroškov – relativna kršitev določb pravdnega postopka – plačilo predujma za izvedensko delo
Sodišče izvedenca ni opozorilo, da mora povračilo stroškov zahtevati takoj po zaslišanju, sicer bo to pravico izgubil. Le če bi njegovo zahtevo zavrnilo, bi storilo procesno kršitev. Tako pa je ravnalo pravilno, ko mu je odobrilo rok za priglasitev stroškov.
Izdelava izvedenskega mnenja, njegova pisna dopolnitev ter zaslišanje izvedenca na naroku predstavlja enoten dokaz, pri čemer predujem za njegovo izvedbo bremeni tisto stranko, ki je izvedenca predlagala.
Za presojo, kateri Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih uporabiti, je odločilen čas njihove priglasitve in ne čas postavitve izvedenca.
Glede na pritožbeno neizpodbijano dejstvo, da se je tožena stranka z napakami na parketu seznanila (najkasneje) ob prejemu izvedeniškega mnenja konec junija 2006, je grajanje napak šele konec meseca avgusta 2006 nedvomno prepozno. Takšna časovna razlika med odkritjem in grajanjem napak po prepričanju pritožbenega sodišča nikakor ne ustreza pojmu nemudoma, kot je določen v prvem odstavku 462. člen OZ.
OZ člen 55, 58, 642, 642/2, 649, 649/2, 650. ZPP člen 215, 243.
gradbena pogodba – obličnost – dogovor o ceni – poznejša dela – izvedensko mnenje – dokazno breme
Dogovor o ceni bi morala s predložitvijo pisne gradbene pogodbe dokazati tožeča stranka. Ker obstoja te pogodbe ni niti zatrjevala, izvedeni dokazi pa puščajo dvom v točnost njenih trditev, bi sodišče prve stopnje moralo kot izhodiščno ceno upoštevati ceno, ki jo je zatrjevala tožena stranka.
začasna odredba – začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – sklepčnost začasne odredbe – pogoji za začasno odredbo – subjektivna nevarnost – objektivna nevarnost – sodni preudarek
Navedb v prid utemeljenosti predloga za izdajo začasne odredbe ni mogoče dopolnjevati po izdaji sklepa o začasni odredbi. Takšno razlago zahteva tolmačenje 270. člena ZIZ, ki predpisuje pogoje, ki jih mora upnik verjetno izkazati že v predlogu za izdajo začasne odredbe.
Neizbrani kandidat lahko v individualnem delovnem sporu zahteva plačilo odškodnine zaradi diskriminacije, ne more pa zahtevati razveljavitve razpisa ali objave novega razpisa. Tožba s takšnim tožbenim zahtevkom ni dopustna in se zavrže.
predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist ali s hišnim zaporom – obsojenčevo zdravstveno stanje
Kot je znano sta delo v splošno korist in hišni zapor dve različni nadomestitvi kazni zapora. Z vidika posameznikove prostosti je prva odprtega značaja, s tem da predpostavlja njegovo udejstvovanje, ki ga pri drugi, ki je še vedno zaprtega značaja, ni.
prekluzija - prvi narok za glavno obravnavo - grajanje procesnih kršitev - neopravičen izostanek z naroka
Po prvem naroku za glavno obravnavo lahko stranke predlagajo nove dokaze in navajajo nova dejstva le, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - ustrezna zaposlitev
Četudi sta tožničine naloge po tem, ko je bilo njeno delovno mesto ukinjeno in ko je prejela redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, opravljala (v okviru drugih zadolžitev) delavca, ki sta bila zaposlena na delovnem mestu „delavec v proizvodnji“, to ne pomeni, da odpoved ni bila zakonita ali da bi morala tožena stranka tožnici ponuditi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za to delovno mesto.
ZDR člen 204, 204/4. ZJU člen 24, 25. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti člen 40.
solidarnostna pomoč - sodno varstvo
Solidarnostna pomoč predstavlja prejemek iz delovnega razmerja. Terjatev iz tega naslova je tako imenovana čista denarna terjatev, ki jo delavec uveljavlja s tožbo pred delovnim sodiščem. Predhodni postopek pri delodajalcu ni predpisan. Četudi delodajalec v takšnem postopku zahtevo za priznanje in plačilo solidarnostne pomoči zavrne, to ne vpliva na odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka.
plača - regres za letni dopust - povračilo stroškov v zvezi z delom
Slab finančni položaj delodajalca oz. njegova insolventnost ne more vplivati na pravice delavcev do izplačila plače in drugih prejemkov iz delovnega razmerja, do katerih so upravičeni v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo.
obnova postopka - nova dejstva in dokazi - pogoj nekrivde
Ker je tožnik v rednem postopku opustil dolžnost pravočasnega predlaganja dokazov z zaslišanjem prič (ki bi izpovedale o načinu izplačila dobička pri toženi stranki), ni izpolnjen pogoj nekrivde, da bi bil predlog za obnovo postopka utemeljen.
Zavarovanec ima v primeru, da je uveljavil pravico do pokojnine po določbah ZPIZ-1, se reaktiviral in nato ponovno uveljavil pravico do pokojnine, dve možnosti, ali uveljavlja ponovno odmero pokojnine ali pa uveljavlja, da se mu že odmerjena pokojnina odstotno poveča za obdobje zavarovalne dobe, dopolnjene v času ponovnega zavarovanja.
odvzem poslovne sposobnosti – začetek učinkovanja odločbe – stroški postopka
Odločba o delnem ali popolnem odvzemu poslovne sposobnosti je konstitutivnega značaja, ker sodišče z njo spreminja osebni status človeka. Takšna odločba začne učinkovati, ko postane formalno pravnomočna. Nepravilen je zaključek, da vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka, saj ni bilo upoštevano, da je bil postopek izveden predvsem v interesu nasprotne udeleženke.
Ker je tožnica vložila tožbo o zadevi, ki je že bila predmet socialnega spora, in ker je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je takšno tožbo v okviru predhodnega preizkusa tožbe zavrglo.
ZDR člen 126, 127, 127/2, 130, 154, 154/1. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije člen 43.
plača - prikrajšanje pri plači - del plače za delovno uspešnost - merilo za merjenje delovnih rezultatov - povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prehrane - pravica do odmora
Tožena stranka ni ravnala zakonito, ko je tožniku znižala plačo na račun negativne delovne uspešnosti, ne da bi sprejela merila ali metodologijo, na podlagi katere bi se lahko (upoštevaje kriterije gospodarnosti, kvalitete, obseg opravljanja dela) delovna uspešnost ugotovila.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo še dodatne omejitve tožnika v okviru iste, III. kategorije invalidnosti, torej da je pri tožniku prišlo do spremembe invalidnosti. V ostalem je tožbeni zahtevek tožnika (da se razvrsti v II. kategorijo invalidnosti in da se mu prizna pravica do delne invalidske pokojnine) zavrnilo. Tožnik je tako le delno uspel v postopku, njegov uspeh pa znaša 75 %, kar je treba upoštevati pri odločitvi o stroških postopka pred sodiščem prve stopnje.