ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO KONKURENCE
VSL0064629
OZ člen 168, 352, 352/1, 352/2, 369.
zastaranje - izgubljeni dobiček - subjektivni zastaralni rok - povrnitev premoženjske škode - objektivni zastaralni rok - sukcesivno nastajajoča škoda - zastaranje premoženjske škode
Zastaranje terjatve za povrnitev sukcesivno nastajajoče premoženjske škode začne teči, ko oškodovanec izve za takšno škodo in jo lahko uveljavlja. Pravočasno sodno uveljavljanje povračila prve tovrstne škode pred potekom zastaralnega roka pa je pogoj za uveljavljanje povračila vseh nadaljnjih škod.
Tožnik je v spornem obdobju opravljal delo na drugi formacijski dolžnosti kot je bila tista, na katero je bil imenovan. Iz tega razloga je njegov tožbeni zahtevek za plačilo razlike v plači do plače po dejanskem delu utemeljen.
Tožniku je delovno razmerje prenehalo na podlagi sklepa tožene stranke v letu 1998, s katerim je bilo med drugim ugotovljeno, da je tožnik tehnološki višek in da mu preneha delovno razmerje, ker ni dobil soglasja za ponovno imenovanje za direktorja centra in ker Vlada RS ni soglašala s sistemizacijo novega delovnega mesta v centru za socialno delo. Sodno varstvo je uveljavljal šele leta 2003, zaradi česar je bila njegova tožba zavržena. Ta odločitev je postala pravnomočna. Iz tega razloga je tožnikov zahtevek, da se ugotovi ničnost zgoraj omenjenega sklepa, neutemeljen.
STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0005922
ZIZ člen 59. ZPP člen 181.
tožba zaradi nedopustnosti izvršbe – pravni interes za ugotovitveno tožbo – izvršilni postopek pravnomočno končan – originarna pridobitev lastninske pravice kupca nepremičnine v izvršilnem postopku
Postopek, v katerem je bila izvršba dovoljena na sporni poslovni prostor je pravnomočno končan. Tako sklep o domiku kot sklep o izročitvi nepremičnine kupcu sta pravnomočna, zato je kupec originarno pridobil lastninsko pravico na prodani nepremičnini. Tožnik, ki trdi, da je na predmetu izvršbe imel lastninsko pravico, torej pravico ki bi preprečevala izvršbo, jo je s tem trenutkom, tudi če jo je imel, izgubil, saj je njegovo lastninsko pravico izpodrinila kupčeva. Za ugotovitveno tožbo na nedopustnost izvršbe zato nima več pravnega interesa.
Tožeča stranka nosi dokazno breme za svoje trditve, da so bile vtoževane asignacije nakazane toženi stranki kot upniku, tožena pa, da ni bila upnik asignacij, ampak je morala prejete zneske nakazati naprej naslednjim upnikom. Le za zneske, ki jih je nakazovala upnikom drugotožeče stranke (kot njen dolžnik), ne more biti oseba, v korist katere je bilo skladno 2. odst. 129. člena ZPPSL izpodbijano pravno dejanje storjeno.
ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-3, 132/6. ZFPPIPP-C člen 90, 90/2, 90/6. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
začetek stečajnega postopka med izvršilnim postopkom - prekinitev izvršilnega postopka – nadaljevanje izvršilnega postopka - izvršba na denarna sredstva – pridobitev ločitvene pravice – zaprt transakcijski račun dolžnika - ustavitev izvršbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka – navidezna obrazložitev
Sodišče mora v sklepu o nadaljevanju prekinjenega izvršilnega postopka, izdanem po 3. točki tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, obrazložiti, na podlagi katerih ugotovljenih dejstev šteje, da je upnik v konkretni izvršilni zadevi pridobil ločitveno pravico na določenem dolžnikovem premoženju.
ZJU člen 154. ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja -
Tožena stranka je ravnala zakonito, čeprav ni upoštevala zdravniškega potrdila, ki ga je v imenu tožnika kot opravičilo zaradi izostanka z zagovora poslala njegova mati. Tožnik bi lahko že pred predvidenim zagovorom poslal svoj pisni zagovor ali pa bi pooblastil drugo osebo za podajo zagovora. Tožena stranka zaradi kratkih, z zakonom predpisanih rokov, ni mogla odlašati z podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – pravica do odškodnine – procesne predpostavke – izčrpanje pospešitvenh sredstev
Zakon od stranke ne zahteva, da bi morala z rokovnim predlogom uspeti. Predpostavka za uveljavljanje odškodnine je le, da tako pospešitveno pravno sredstvo uveljavlja.
Obstoj dogovora oziroma obstoj soglasja volj je stvar dejanskega stanja. Kadar naj bi šlo za ustni dogovor, mora sodišče na podlagi izvedenih dokazov ugotoviti, ali je do tega res prišlo ali ne.
izvršba na podlagi priložene menice – podpis trasata – akcept – podpis zakonitega zastopnika – podpis fizične osebe – pravna oseba kot podpisnik menice
Če je na menici ob navedbi pravne osebe oz. žiga pravne osebe lastnoročni podpis brez posebne označbe, se praviloma šteje, da jo je oseba podpisala kot zastopnik ali pooblaščenec firme, čeprav to iz menice ni razvidno.
označba nepremičnine v listini, ki je podlaga za vpis – identifikacijski znak nepremičnine – pravni položaj zemljiškoknjižnega vložka – formalni pogoji za dovolitev vpisa
V 31. členu ZZK-1 je določeno, da mora biti nepremičnina v listini, ki je podlaga za glavni vpis, označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno obrazložilo, da je tudi v času začetka predmetnega zemljiškoknjižnega postopka veljalo, da je identifikacijski znak zemljiška parcela in katastrska občina, v kateri se ta parcela nahaja (prim. 3. člen ZZK-1). Sklep o izročitvi nepremičnine kupcu z dne 4.4.2008, takšnih oznak ne vsebuje, temveč le številko zemljiškoknjižnega vložka in katastrsko občino. ZZK-1 je do novele ZZK-1C res poznal zemljiškoknjižne vložke, vendar zemljiškoknjižni vložek ni bil samostojen predmet stvarnih pravic, bil je samo zbirnik vseh pravic na nepremičninah, na katerih je bilo lastninsko stanje enako. Za pravni promet ni imel nobenega pomena.
Sedmi odstavek 125.a člena ZZK-1 določa, da se sodna taksa plača v osmih dneh od vročitve naloga z nakazilom v dobro računa in z navedbo referenčne številke, navedene v nalogu. Če vlagatelj v osmih dneh od vročitve naloga ne plača sodne takse v skladu z nalogom, velja, da je vloga umaknjena. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz pritožbi priložene fotokopije plačilnega naloga izhaja, da je nasprotna udeleženka dne 20.9.2011 uspešno podpisala in poslala nalog svoji banki za plačilo sodne takse, sicer s pravilno navedeno številko računa, vendar brez navedbe referenčne številke, kot to izrecno zahteva zgoraj omenjeno določilo ZZK-1.
postopek stečaja zapuščine – zapuščina kot stečajni dolžnik – namen postopka stečaja zapuščine – zapuščina brez dedičev – odgovornost dediča za zapustnikove dolgove
Glede na navedbe predlagateljice o prevzemu zapuščine, ki jo sestavljajo avtomobil, več vrednostnih papirjev, gospodarska družba in denarna sredstva, je napačen zaključek sodišča prve stopnje, da predlagateljica z zapuščino ne razpolaga. Predlagateljica je zapuščino prevzela in v tem obsegu, do višine vrednosti zapuščine v trenutku smrti, odgovarja za obveznosti zapustnika z vsem svojim premoženjem.
klavzula o pravnomočnosti in izvršljivosti – razveljavitev klavzule o pravnomočnosti – odsotnost vročitve – pravica do informacije – pravica do izjave v postopku – načelo kontradiktornosti v postopku razveljavitve klavzule o pravnomočnosti
Tudi v postopku razveljavitve klavzule o pravnomočnosti sodbe mora biti vsaki stranki omogočeno, da navaja dejstva, dokaze in pravna naziranja, da se opredeli do navedb nasprotne stranke, da sodeluje v dokaznem postopku, da se izjavi o rezultatih dokazovanja in vsem procesnem gradivu, ki lahko vpliva na odločitev sodišča.
Za peto toženko predstavlja vrednost spornega predmeta, od katerega je upravičena odmeriti stroške odvetniškega zastopanja ter od katerega je treba odmeriti sodno takso, le višina tožbenega zahtevka zoper njo.
Glede na pritožbeno neizpodbijano dejstvo, da se je tožena stranka z napakami na parketu seznanila (najkasneje) ob prejemu izvedeniškega mnenja konec junija 2006, je grajanje napak šele konec meseca avgusta 2006 nedvomno prepozno. Takšna časovna razlika med odkritjem in grajanjem napak po prepričanju pritožbenega sodišča nikakor ne ustreza pojmu nemudoma, kot je določen v prvem odstavku 462. člen OZ.
predlog za obnovo postopka – postulacijska sposobnost – odvetnik – izbrisana družba – družbeniki izbrisane družbe
Pritožnika, ki sta sama vložila predlog, pa nista niti zatrjevala, da ima kateri od njiju opravljen pravniški državni izpit. Ker torej pritožnika po zakonu nimata pravice sama vložiti predloga za obnovo postopka zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti, je njun predlog nedovoljen.
Predloga za obnovo ni vložila tožena stranka kot gospodarska družba, saj je bila ta po skrajšanjem postopku izbrisana iz sodnega registra, temveč njena družbenika kot pravna naslednika. Formalno predpostavko za obravnavo predmetnega predloga tako predstavlja njuna postulacijska sposobnost in ne poslovna sposobnost tožene stranke.
Citirano določilo 9. člena ZIZ-I se nanaša na uporabo procesnih določb zakona in omogoča vodenje vseh postopkov po enotnih pravilih. Posledice, ki jih določa navedena novela pa se nanašajo le na tista procesna dejanja strank, ki so opravljena po uveljavitvi navedene novele. Drugačna razlaga bi privedla do nedopustnega retroaktivnega učinka novele.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0070018
OZ člen 619, 641, 642. ZPP člen 7, 7/1, 212, 214, 286, 286/1.
dokazno breme – razpravno načelo
Uspeh dokazovanja tožeče stranke je prevalil konkretno procesno dokazno breme na toženo stranko, ki bi svoje breme lahko ponovno prevalila na tožečo stranko bodisi z direktnim dokazovanjem nasprotnega ali pa z dokazovanjem trditev o izključujočih ali izpodbijajočih dejstvih. Ker je tožena stranka, kljub dokaznemu uspehu tožeče stranke, vztrajala pri pavšalnih ugovorih, je sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da svojega dokaznega bremena ni izpolnila.