ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO KONKURENCE
VSL0064629
OZ člen 168, 352, 352/1, 352/2, 369.
zastaranje - izgubljeni dobiček - subjektivni zastaralni rok - povrnitev premoženjske škode - objektivni zastaralni rok - sukcesivno nastajajoča škoda - zastaranje premoženjske škode
Zastaranje terjatve za povrnitev sukcesivno nastajajoče premoženjske škode začne teči, ko oškodovanec izve za takšno škodo in jo lahko uveljavlja. Pravočasno sodno uveljavljanje povračila prve tovrstne škode pred potekom zastaralnega roka pa je pogoj za uveljavljanje povračila vseh nadaljnjih škod.
odškodninska odgovornost - mobbing - elementi odškodninskega delikta - protipravno ravnanje - nepremoženjska škoda
Tožnik je zaradi protipravnega ravnanja tožene stranke (nezagotavljanja dela, izključevanja iz delovnega procesa) utrpel škodo v obliki psihične stiske, za kar je upravičen do odškodnine v višini 6.000,00 EUR.
kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – pravica do odškodnine – procesne predpostavke – izčrpanje pospešitvenh sredstev
Zakon od stranke ne zahteva, da bi morala z rokovnim predlogom uspeti. Predpostavka za uveljavljanje odškodnine je le, da tako pospešitveno pravno sredstvo uveljavlja.
Napačno je stališče pritožbe, da je v postopku zaznambe spora mogoče upoštevati samo tožbo in ne tudi kasnejših pripravljalnih vlog (na podlagi katerih je bila dovoljena sprememba tožbe). Bistveno je, da pravdno sodišče obravnava tožbo, s katero tožeča stranka zahteva ugotovitev pridobitve lastninske pravice na originaren način in ta pogoj je v obravnavani zadevi izpolnjen.
Tožeča stranka nosi dokazno breme za svoje trditve, da so bile vtoževane asignacije nakazane toženi stranki kot upniku, tožena pa, da ni bila upnik asignacij, ampak je morala prejete zneske nakazati naprej naslednjim upnikom. Le za zneske, ki jih je nakazovala upnikom drugotožeče stranke (kot njen dolžnik), ne more biti oseba, v korist katere je bilo skladno 2. odst. 129. člena ZPPSL izpodbijano pravno dejanje storjeno.
ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-3, 132/6. ZFPPIPP-C člen 90, 90/2, 90/6. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
začetek stečajnega postopka med izvršilnim postopkom - prekinitev izvršilnega postopka – nadaljevanje izvršilnega postopka - izvršba na denarna sredstva – pridobitev ločitvene pravice – zaprt transakcijski račun dolžnika - ustavitev izvršbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka – navidezna obrazložitev
Sodišče mora v sklepu o nadaljevanju prekinjenega izvršilnega postopka, izdanem po 3. točki tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, obrazložiti, na podlagi katerih ugotovljenih dejstev šteje, da je upnik v konkretni izvršilni zadevi pridobil ločitveno pravico na določenem dolžnikovem premoženju.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - individualna pogodba o zaposlitvi - odškodnina za čas odpovednega roka - odškodnina za neizkoriščen letni dopust - sodni izvedenec
Odpoved individualne pogodbe o zaposlitvi, ki je učinkovala z vročitvijo, je bila dejansko realizirana. Tožniku so na podlagi te odpovedi prenehale pravice in obveznosti direktorja, tožena stranka pa mu je izplačala odškodnino namesto odpovednega roka ter odškodnino zaradi neizrabe letnega dopusta. Odškodnino je tožena stranka pravilno obračunala po osnovi plače, ki je bila v času odpovedi znana, ne da bi pri tem upoštevala del plače zaradi morebitnega uspešnega poslovanja, ker takrat rezultati poslovanja še niso bili ugotovljeni.
predhodna odredba – pogoji za predhodno odredbo – trditvena podlaga glede obstoja domneve nevarnosti – pravočasnost navedb o vložitvi ugovora – pravnomočnost sodne odločbe
Pravnomočnost sodne odločbe se nanaša na pravno in dejansko razmerje, kakršno je obstajalo v času, do katerega so imele stranke možnost v postopku na prvi stopnji uveljavljati nova dejstva in nove dokaze.
Ker upnik do izdaje sklepa prvostopnega sodišča z dne 20. 01. 2011 brez svoje krivde dejstva vložitve pravočasnega ugovora ni mogel zatrjevati niti dokazati, glede navedb o vložitvi ugovora, ki jih je podal šele v odgovoru na dolžnikov ugovor, ni prekludiran.
pogoji za dovoljenost vpisa – sprememba lastništva
Iz vpogleda v zemljiško knjigo izhaja, da je bil v času vložitve zemljiškoknjižnega predloga lastnik nepremičnin, glede katerih teče ta postopek, nasprotni udeleženec. Morebitne kasnejše spremembe lastništva (ki jih pritožnik niti ni izkazal) na zaključek o pravilnosti izpodbijanega sklepa ne vplivajo.
Sedmi odstavek 125.a člena ZZK-1 določa, da se sodna taksa plača v osmih dneh od vročitve naloga z nakazilom v dobro računa in z navedbo referenčne številke, navedene v nalogu. Če vlagatelj v osmih dneh od vročitve naloga ne plača sodne takse v skladu z nalogom, velja, da je vloga umaknjena. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz pritožbi priložene fotokopije plačilnega naloga izhaja, da je nasprotna udeleženka dne 20.9.2011 uspešno podpisala in poslala nalog svoji banki za plačilo sodne takse, sicer s pravilno navedeno številko računa, vendar brez navedbe referenčne številke, kot to izrecno zahteva zgoraj omenjeno določilo ZZK-1.
izvršba na podlagi priložene menice – podpis trasata – akcept – podpis zakonitega zastopnika – podpis fizične osebe – pravna oseba kot podpisnik menice
Če je na menici ob navedbi pravne osebe oz. žiga pravne osebe lastnoročni podpis brez posebne označbe, se praviloma šteje, da jo je oseba podpisala kot zastopnik ali pooblaščenec firme, čeprav to iz menice ni razvidno.
klavzula o pravnomočnosti in izvršljivosti – razveljavitev klavzule o pravnomočnosti – odsotnost vročitve – pravica do informacije – pravica do izjave v postopku – načelo kontradiktornosti v postopku razveljavitve klavzule o pravnomočnosti
Tudi v postopku razveljavitve klavzule o pravnomočnosti sodbe mora biti vsaki stranki omogočeno, da navaja dejstva, dokaze in pravna naziranja, da se opredeli do navedb nasprotne stranke, da sodeluje v dokaznem postopku, da se izjavi o rezultatih dokazovanja in vsem procesnem gradivu, ki lahko vpliva na odločitev sodišča.
postopek stečaja zapuščine – zapuščina kot stečajni dolžnik – namen postopka stečaja zapuščine – zapuščina brez dedičev – odgovornost dediča za zapustnikove dolgove
Glede na navedbe predlagateljice o prevzemu zapuščine, ki jo sestavljajo avtomobil, več vrednostnih papirjev, gospodarska družba in denarna sredstva, je napačen zaključek sodišča prve stopnje, da predlagateljica z zapuščino ne razpolaga. Predlagateljica je zapuščino prevzela in v tem obsegu, do višine vrednosti zapuščine v trenutku smrti, odgovarja za obveznosti zapustnika z vsem svojim premoženjem.
označba nepremičnine v listini, ki je podlaga za vpis – identifikacijski znak nepremičnine – pravni položaj zemljiškoknjižnega vložka – formalni pogoji za dovolitev vpisa
V 31. členu ZZK-1 je določeno, da mora biti nepremičnina v listini, ki je podlaga za glavni vpis, označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno obrazložilo, da je tudi v času začetka predmetnega zemljiškoknjižnega postopka veljalo, da je identifikacijski znak zemljiška parcela in katastrska občina, v kateri se ta parcela nahaja (prim. 3. člen ZZK-1). Sklep o izročitvi nepremičnine kupcu z dne 4.4.2008, takšnih oznak ne vsebuje, temveč le številko zemljiškoknjižnega vložka in katastrsko občino. ZZK-1 je do novele ZZK-1C res poznal zemljiškoknjižne vložke, vendar zemljiškoknjižni vložek ni bil samostojen predmet stvarnih pravic, bil je samo zbirnik vseh pravic na nepremičninah, na katerih je bilo lastninsko stanje enako. Za pravni promet ni imel nobenega pomena.
predlog za obnovo postopka – postulacijska sposobnost – odvetnik – izbrisana družba – družbeniki izbrisane družbe
Pritožnika, ki sta sama vložila predlog, pa nista niti zatrjevala, da ima kateri od njiju opravljen pravniški državni izpit. Ker torej pritožnika po zakonu nimata pravice sama vložiti predloga za obnovo postopka zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti, je njun predlog nedovoljen.
Predloga za obnovo ni vložila tožena stranka kot gospodarska družba, saj je bila ta po skrajšanjem postopku izbrisana iz sodnega registra, temveč njena družbenika kot pravna naslednika. Formalno predpostavko za obravnavo predmetnega predloga tako predstavlja njuna postulacijska sposobnost in ne poslovna sposobnost tožene stranke.
nagrada in povračilo stroškov za izvedensko delo – rok za priglasitev stroškov – relativna kršitev določb pravdnega postopka – plačilo predujma za izvedensko delo
Sodišče izvedenca ni opozorilo, da mora povračilo stroškov zahtevati takoj po zaslišanju, sicer bo to pravico izgubil. Le če bi njegovo zahtevo zavrnilo, bi storilo procesno kršitev. Tako pa je ravnalo pravilno, ko mu je odobrilo rok za priglasitev stroškov.
Izdelava izvedenskega mnenja, njegova pisna dopolnitev ter zaslišanje izvedenca na naroku predstavlja enoten dokaz, pri čemer predujem za njegovo izvedbo bremeni tisto stranko, ki je izvedenca predlagala.
Za presojo, kateri Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih uporabiti, je odločilen čas njihove priglasitve in ne čas postavitve izvedenca.
ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0058508
ZMZPP člen 91, 91/1, 91/1-5. ZIZ člen 11, 11/1, 256, 256/2. ZPP člen 214, 214/2. OZ člen 7. ZM člen 15, 15/2, 16.
menični spor – oprostitev plačila varščine v postopku izdaje predhodne odredbe – prepoved zlorabe pravic – stvarna pristojnost – predhodna odredba – presoja veljavnosti menice v postopku izdaje predhodne odredbe
Ugovor dolžnika glede nedopustnega ravnanja upnika pri pridobivanju pravic iz menice je treba obravnavati že v postopku izdaje predhodne odredbe in ne šele v postopku odločanja o obstoju terjatve. To pomeni, da je treba že ob materialnopravni presoji obstoja pogojev za izdajo predhodne odredbe, ki se opira na sklep o izvršbi, izdan na podlagi menice, upoštevati neprerekane trditve dolžnika o protipravnem ravnanju upnika. Ob upoštevanju načela prepovedi zlorabe pravic se torej upnik v tem postopku ne more uspešno sklicevati na domnevno bazo iz 2. alineje 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ, obstoja drugega pogoja (izkaz nevarnosti) pa upnik ni zatrjeval in dokazoval.
Tudi v postopku izdaje predhodne odredbe glede varščine za stroške postopka je treba upoštevati določbo 5. točke prvega odstavka 91. člena ZMZPP.
Za peto toženko predstavlja vrednost spornega predmeta, od katerega je upravičena odmeriti stroške odvetniškega zastopanja ter od katerega je treba odmeriti sodno takso, le višina tožbenega zahtevka zoper njo.
začasna odredba – začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – sklepčnost začasne odredbe – pogoji za začasno odredbo – subjektivna nevarnost – objektivna nevarnost – sodni preudarek
Navedb v prid utemeljenosti predloga za izdajo začasne odredbe ni mogoče dopolnjevati po izdaji sklepa o začasni odredbi. Takšno razlago zahteva tolmačenje 270. člena ZIZ, ki predpisuje pogoje, ki jih mora upnik verjetno izkazati že v predlogu za izdajo začasne odredbe.