Toženca sta dala povod za tožbo s tem, da sta na zemljišču, ki je last tožnikov, postavila drvarnico. Ker sta s tem posegla v njihovo lastninsko pravico, ju tožniki niso bili dolžni pred vložitvijo tožbe opominjati, naj drvarnico odstranita.
Vrednostne ocene in za to dejanje ne zadošča občutek razžaljenosti pač pa je potrebno, da ravnanje obdolženca tudi objektivno pomeni žalitev, podcenjevanje ali kakršnokoli drugo negativno vrednotenje.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev pravice do obrambe - branje izvedenskega mnenja brez soglasja strank
V skladu z 2. odst. 340.čl. ZKP sme senat s soglasjem strank odločiti naj se izvedenčev pisni izvid in mnenje prebereta tudi v nenavzočnosti izvedenca, ne glede na to ali je bil ta povabljen na glavno obravnavo.To določilo pa je kršeno v primeru, ko je sodišče na glavni obravnavi izvedensko mnenje enostavno prebralo, ne da bi pred tem sploh povprašalo stranki ali s tem soglašata in na ta način kršilo tudi obtoženčevo pravico do obrambe, saj mu sploh ni bilo omogočeno, da v navzočnosti izvedenca zahteva pojasnila in izrazi svoje pomisleke glede pravilnosti podanega izvida in mnenja.
Materialni zakon se uporablja v celoti in se ni dopustno deloma sklicevati na določila prejšnjega, deloma pa na določila novega zakona. Sodišče je zato zagrešilo kršitev kazenskega zakona po 4.tč.
372.čl. ZKP, ko je kaznivo dejanje opredelilo po starem zakonu, pogojno obsodbo pa je izreklo sklicujoč se na določila novega zakona.
Obligacijskih razmerij ni mogoče urejati s sklepi organov združenja, niti ni z njimi mogoče spreminjati zakonskih določb. Sklep organa združenja ni pogodba obveznostnega prava, ampak je akt poslovanja.
ZIP člen 21, 21/1, 21/2, 35, 35/1, 21, 21/1, 21/2, 35, 35/1.
verodostojna listina - izpisek iz poslovnih knjig
Verodostojna listina, na podlagi katere se lahko dovoli izvršba za uveljavitev denarne terjatve, je tudi izpisek iz poslovnih knjig. Za takšen izpisek zadostuje, da je interno overjen (z žigom upnice in podpisom njene odgovorne osebe), saj je na ta način potrjena resničnost in verodostojnost listine oziroma njene vsebine.
tarifa o odvetniških storitvah člen 8, 9, 12, 8, 9, 12.
plačilo odvetniških storitev - uporaba tuje tarife
Odvetnik lahko svojo storitev tuji osebi zaračuna v tuji tarifi samo, če se s stranko tako dogovori, ali pa jo na tako možnost vsaj opozori in se potem ta z uporabo tuje tarife, ki je za stranko lahko manj ugodna, strinja.
motenje posesti - pasivna stvarna legitimacija - motenje v korist drugega
Pasivno legitimiran v posestnih sporih je tudi tisti, v korist katerega je kdo drug storil motilno dejanje, če se od dejanja ni ogradil. Vendar mora biti njegova korist korelativna motilnemu dejanju. To pomeni, da se mora kazati kot originarna pridobitev posesti, kot originarna pridobitev soposesti ali kot originarna pridobitev posesti služnosti.
privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - odklonitev sklenitve kupoprodajne pogodbe - ožji družinski član
Tožničini materi, ki je ob uveljavitvi stanovanjskega zakona (19.10.1991) gradila lastno stanovanjsko hišo, bi lahko tožena stranka odklonila prodajo spornega stanovanja po členu 148/2 SZ.
Proti tožnici, ki je vstopila v materin pravni položaj, lahko tožena stranka kot lastnik stanovanja uveljavlja ugovor o gradnji hiše iz člena 148/2 SZ, kot bi ga lahko proti tožničini materi.
ZKP člen 340, 340/1, 340/1-1, 340, 340/1, 340/1-1.
branje zapisnika o izpovedbah - priča
Sodišče ni postopalo v skladu z določilom 1.tč.1.odst.340.čl.ZKP, ker je kljub nasprotovanju obrambe brez soglasja strank prebralo izpovedbo priče, ki jo je ta podala v preiskovalnem postopku.
Dejstvo, da priča odpotuje v tujino, namreč ne utemeljuje sklepa, da gre za osebo, ki je ni mogoče najti, kar bi dovoljevalo branje take izpovedbe, četudi stranki ne bi s tem soglašali.
Čeprav je odločba o tožbenem zahtevku odvisna od tega, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje (v konkretnem primeru zloraba položaja ali pravic odgovorne osebe), sodišče ni dolžno prekiniti postopka. Od sodišča je namreč odvisno, da odredi prekinitev, če je to primerno. Nedovoljeni pravni posel ne ustanavlja pogodbenih pravic. Če je izdelava investicijskega programa temeljila na pogodbi, katere podlaga je bila nedopustna, je pogodba nična, vendar pa ima stranka, ki je na podlagi sklenjene pogodbe program izdelala in vanj vložila lastno delo in materialna sredstva, investitor pa je ta program uporabil, pravico do ustreznega pravičnega nadomestila za opravljeno delo.
V primeru, ko je ostalo nerazjasnjeno ali je vročevalec potem, ko obdolžencu ni uspel vročiti osebne pošiljke, le temu pustil pismeno sporočilo, naj bo določenega dne v določeni uri v svojem stanovanju ali na svojem delavnem mestu, da pisanje sprejme, je treba to narazjasnjeno dejstvo razlagati v prid obdolžencu in izhajati iz tega, da vročitev ni bila pravilno opravljena.
obnova postopka po 9. točki 421. člena ZPP je utemeljena samo: - če stranka do pravnomočnosti odločbe ni mogla zvedeti za določena dejstva in dokaze, - če bi ti dokazi lahko privedli do odločitve, ki bi bila ugodnejša za stranko, ki predlaga obnovo.
EKČP člen 5, 5/1, 5/3. KZ člen 3, 3/2, 41, 196, 196/1, 197, 197/1.
kaznivo dejanje omogočanja uživanja mamil - nadaljevano kaznivo dejanje - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili - pridržanje osumljenca - kazenska sankcija - uporaba milejšega zakona
Zadrževanje na policijskem oddelku,ki je trajalo 11 ur ni tako dolgo, da bi tako ravnanje policije bilo moč opredeliti kot kršitev določbe 3. odst. 5. čl. Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki pravi da je treba osebe, ki jim je odvzeta prostost v skladu s tč. c 1. odst. 5. čl., takoj privesti pred sodnika ali drugo uradno osebo. Pri odmeri kazni ni mogoče šteti kot obteževalno okoliščino obdolženčevo brezuspešno zdravljenje zaradi narkomanije,kakor tudi ne, da je očitno zaradi brezuspešnega zdravljenja izgubil zaposlitev.
nadaljevano kaznivo dejanje - problem nedokazanega dejanja pri nadaljevalnem kaznivem dejanju
Pri nadaljevalnem kaznivem dejanju gre za navidezni realni stek in torej zato samo za eno kaznivo dejanje, spričo česar za posamezna dejanja, ki niso dokazana, ni potrebno izrekati oprostilne sodbe, pač pa zadošča,da so razlogi o tem navedeni v obrazložitvi.
Po določilu 21 člena ZIP je verodostojna listina - menica s protestom. Če na menici ni klavzule "brez protesta", ali tej klavzuli enake izjave, taka menica ne šteje kot verodostojna listina. Za menico veljata načeli menične pisnosti in menične inkorporacije, kar pomeni, da so vse menične izjave pisne in tvorijo z menico celoto. Torej bi bil v danem primeru potreben protest, da bi upnik lahko zahteval izvršilni sklep na podlagi verodostojne listine.
Če sklep o glavni razdelitvi še ni bil pravnomočen, je tožeča stranka imela pravni interes za tožbo. Zoper sklep stečajnega senata o glavni razdelitvi je namreč dovoljena pritožba. Če bi drugostopno sodišče po vloženi pritožbi sklep o glavni razdelitvi razveljavilo, bi se stečajni postopek vrnil v fazo pred narokom za glavno razdelitev. Tako bi nastopila možnost, da bi bila terjatev tožeče stranke pravnomočno ugotovljena do delitve stečajne mase (do zaključitve glavnega razdelitvenega naroka). S pravnomočnostjo sklepa o glavni razdelitvi pa je prenehal pravni interes za ugotovitveno tožbo. Terjatve, ki so bile prijavljene po preteku roka, ki je bil določen za njihovo prijavo, pa kot prerekane niso bile pravnomočno ugotovljene do zaključitve glavne razdelitvenega naroka, se tako ne upoštevajo pri glavni razdelitvi. Potrjeni osnutek prve (glavne) stečajne razdelitve je dokončen seznam upniških terjatev. Kasneje pritekla sredstva so predmet poznejše stečajne razdelitve, vendar je osnova za te kasnejše razdelitve seznam upnikov in njihovih priznanih terjatev iz osnutka za glavno razdelitev, ki ga je stečajni senat sprejel s sklepom na naroku. Rezervacija sredstev je uzakonjena v korist upnikov, katerih (pravočasno prijavljene, toda) prerekane terjatve do zaključitve glavnega razdelitvenega naroka še niso pravnomočno ugotovljene. Smisel rezervacije je v tem, da se iz razdelitvene mase izloči sorazmeren del sredstev za tiste upnike, ki so svoje terjatve prijavili v roku, ki je bil določen za njihovo prijavo, pa so bile nato prerekane oz. tistih terjatev, ki so bile prijavljene po preteku roka, ki je bil določen za njihovo prijavo, pa so bile nato prerekane in pravnomočno ugotovljene do zaključitve glavnega razdelitvenega naroka. Rezervirana sredstva so namenjena za terjatve, ki bodo (če bodo) naknadno ugotovljene, s tem da morajo biti ugotovljene do konca prve (glavne) razdelitve, ne pa kasneje. Če se terjatev ne upošteva pri glavni razdelitvi, zanjo tudi ne pride v poštev rezervacija sredstev.