tožba v upravnem sporu - pravni interes - zavrženje tožbe
Tožničini prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči je bilo z izpodbijano odločbo ugodeno, zato z vloženo tožbo svojega pravnega položaja ne bi mogla izboljšati. Glede na navedeno upravni spor ni dopusten.
Pravni pouk v izpodbijani odločbi, po katerem je „ta odločba v upravnem postopku dokončna“, ni pravilen. Iz podatkov predloženega spisa in iz vložene tožbe kot nesporno izhaja, da je tožnik sledil pravnemu pouku izpodbijane odločbe in da pritožbe, čeprav je le-ta dovoljena, zoper odločbo ni vložil. Zato izpodbijana odločba ni dokončna v smislu tretjega odstavka 2. člena ZUS-1 in kot takšna ne predstavlja akta, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Sodišče je zato moralo tožbo zavreči kot nedovoljeno. Ker pa je tožnik ravnal po napačnem pouku o pravnem sredstvu in je vložil tožbo namesto pritožbe, mu v skladu s šestim odstavkom 215. člena ZUP rok za pritožbo zoper izpodbijano odločbo začne teči prvega dne po vročitvi tega sklepa sodišča.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva - kazenski postopek
Ko gre za kazenski postopek, se razlaga, da načelo pravičnosti in morale terja vzpostavitev enakosti orožij kot bistveni element pravice do poštenega sojenja.
Organ za BPP je pravilno upošteval vse osebne okoliščine tožnika, ki izhajajo iz kazenskega in BPP spisa ter zaključil, da tožnik razume, česa je obdolžen in da stanje zadeve niti s pravnega, niti z dejanskega vidika ni zapleteno.
ZKZ člen 23, 23/1, 23/1-1, 23/2, 23/2-1, 23/2, 23/3, 24.
odobritev pravnega posla - prednostna pravica do nakupa zemljišč - vrstni red predkupnih upravičencev - kmetijska dejavnost kot glavna dejavnost - poglavitni vir preživljanja
Zakon ne razlikuje med kmetom, ki mu kmetijska dejavnost pomeni edino dejavnost, in med kmetom, ki mu kmetijska dejavnost pomeni glavno dejavnost (poleg opravljanja kakšne druge dejavnosti oziroma pridobivanja dohodka iz katerega drugega naslova oziroma vira, ne glede na to, ali gre za vir preživljanja, ki temelji na pridobljenih socialnih pravicah), temveč ju izenačuje (1. točka drugega odstavka 23. člena ZKZ). Namen zakonske določbe je torej zagotovitev predkupne pravice tistim, ki zemljišče sami potrebujejo za opravljanje kmetijske dejavnosti in s tem za pridobivanje dohodka iz te dejavnosti, kar pa nedvomno ne izključuje kmeta, ki je upokojen, kot tudi ne osebe, ki je (sicer) v delovnem razmerju in ima tudi status kmeta.
Dejstvo, ali je oseba s statusom kmeta, ki konkurira za nakup določenega kmetijskega zemljišča, upokojena (ali v delovnem razmerju) in ima pravice iz socialne varnosti vezane na drug status in ne na status kmeta, nedvomno ni dejstvo, ki bi glede na določbo 23. člena ZKZ že vnaprej izključilo tako osebo pri uveljavljanju predkupne pravice, brez nadaljnjega ugotavljanja, ali ji kmetijska dejavnost pomeni edino ali glavno dejavnost. Odločitev drugostopnega organa je zato iz teh razlogov nezakonita.
prošnja za podaljšanje roka - zavrženje vloge - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - - zavrženje tožbe
V upravnem sporu ni mogoče izpodbijati vsakega upravnega akta, ampak le tistega, ki po materialnem kriteriju vsebuje vsebinsko odločitev o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika. Če gre za akte, ki pomenijo zgolj procesno odločitev, so ti lahko predmet presoje v upravnem sporu le takrat, če tako določa zakon. Sklep o zavrženju prošnje tožnika za podaljšanje roka za vložitev zahtevka za izplačilo, ki se izpodbija v tem upravnem sporu, je odločitev procesne narave.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva
Organ za BPP je sicer odločitev nepravilno opiral na določbo drugega odstavka 11. člena ZBPP ter zavrnitev prošnje utemeljeval s tem, da od vložitve prošnje 12. 2. 2014 do zaključka zadeve R 10/2014 (s sklepom z dne 14. 2. 2014) niso nastali nobeni stroški več in da enako velja za zadevo P 14/2010, ki je bila zaključena že s sklepom z dne 27. 5. 2013. Vendar pa iz navedenih njegovih zaključkov izhaja smiselno enak sklep, da se namreč prošnja za BPP nanaša na zaključeno zadevo, za katero bi bilo dodeljevati BPP nerazumno.
Pogoji za pridobitev štipendije iz javnega razpisa so bili jasni in enaki za vse kandidate, postopek je bil vnaprej jasno določen, dejstvo pa je, da tožeča stranka svoje vloge ni dopolnila pravočasno, pri čemer je bila opozorjena na posledice nepravočasne predložitve dokazil. Zato je neutemeljen ugovor kršitve procesnih pravil.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2. Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom člen 41.
koncesija - izvajanje dimnikarske službe - stranka v postopku - aktivna legalizacija - zavrženje tožbe
Glede na to tožnik, ki izpodbija odločbo o izbiri koncesionarja z dne 12. 10. 2006, v postopku za izdajo katere ni bil udeležen kot stranka ali stranski udeleženec, nima procesne legitimacije tožnika (upravičenja sprožiti ta upravni spor). Iz navedenih razlogov tako odločba vlade z dne 12. 10. 2006 ne more biti predmet meritorne odločitve sodišča. Glede na to je moralo sodišče po določbi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zoper odločbo z dne 12. 10. 2006 kot nedovoljeno zavreči.
Za vodenje ponovnega pritožbenega postopka, ker je po dne 7. 5. 2004 uveljavljenem ZVO-1, ki je dimnikarsko službo določil za obvezno državno gospodarsko javno službo varstva okolja, za izbiro koncesionarja postala pristojna vlada. Odločitev v sklepu pa vlada opira na naslednje ugotovitve: da je bil na podlagi določb 41. člena Uredbe o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom in 187. člena ZVO-1 voden postopek za podelitev prve koncesije za opravljanje dimnikarske službe brez javnega razpisa ter je vlada z odločbo z dne 12. 10. 2006 koncesijo podelila podjetju B. d.o.o., tožnikovo vlogo na javni poziv za priznanje zainteresiranosti pa je s sklepom z dne 11. 1. 2007 zavrgla, pri čemer sta oba upravna akta postala pravnomočna, ter da so se spremenili materialni predpisi - prenehali so veljati občinski predpisi, ki so določali način izvajanja dimnikarske službe kot lokalne javne gospodarske službe, vključno s koncesijskim aktom, zaradi česar na njihovi podlagi ni več mogoče podeljevati koncesije – zato s predmetno vlogo tožnik ne zasleduje več nobene pravne koristi. To pa po oceni vlade predstavlja razlog za zavrženje vloge po 2. točki prvega odstavka 129. člena ZUP. Formalna odločitev vlade v sklepu z dne 19. 9. 2013 je zato pravilna.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ista upravna zadeva - za odločanje pristojen organ
O prošnjah za dodelitev brezplačne pravne pomoči odloča pristojni organ za BPP tistega sodišča, na območju katerega ima prosilec stalno ali začasno prebivališče. Ker gre za zadevo (odškodnina), ki spada pod splošno pristojnost, je za odločanje o tožnikovi prošnji pristojno okrožno in ne delovno sodišče.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačne pravice - neskladje med prijavljenO in ugotovljeno površino - odprava odločbe prve stopnje - obnova postopka po uradni dolžnosti - nova odločba o dodelitvi plačilnih pravic
Upravičencu je lahko izplačano le tolikšno število plačilnih pravic, kot je ugotovljeno v odločbi o dodelitvi plačilnih pravic. Odločba o dodelitvi plačilnih pravic je tista, v kateri se ugotavlja dejansko stanje za ugotovitev obsega upravičenih površin. Upravičena površina je tista površina, na kateri se nahaja dejanska raba, za katero je (v obravnavanem primeru za leto 2007) mogoče prejeti plačilne pravice. Tožnik s tožbo zoper odločitev o izplačilu plačilnih pravic ne more več uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na dejansko stanje ugotovljeno v postopku dodelitve plačilnih pravic.
Ker je bila odločba z dne 16. 3. 2009 (izplačilo plačilnih pravic) izdana na podlagi odločbe o dodelitvi plačilnih pravic z dne 24. 12. 2007, ki je bila pravnomočno odpravljena in izdana nova odločba o dodelitvi plačilnih pravic z dne 23. 2. 2011 (pravnomočna), je imel organ podlago za obnovo postopka na podlagi prvega odstavka 45. člena ZKme-1.
Tožena stranka je utemeljeno obrazložila, zakaj šteje, da je pričakovanje tožnika v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari. Pravilna je namreč njena ugotovitev, da je obnova kazenskega postopka dopustna samo iz razlogov, ki jih ZKP izrecno našteva v določbi 410. člena in da tožnik želi vložiti obnovo tega postopka iz razlogov po 1. in 2. točki prvega odstavka 410. člena ZKP. Dokazil, s katerimi se dokazujeta navedena obnovitvena razloga, tožnik vlogi za dodelitev BPP ni priložil, zato je tožena stranka pravilno ocenila vlogi za BPP priložene listine in ugotovila, da tožnik z njihovo predložitvijo ne more doseči obnove kazenskega postopka.
ZUJIK člen 114, 120. ZDru-1 člen 36, 36/1. Pravilnik o načinu dela strokovno programskih komisij Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti člen 3, 3/1, 12, 12/4.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje kulturnih programov - sestava strokovne komisije - strokovna presoja komisije - društvo v javnem interesu
Izpolnjevanje razpisnih kriterijev je treba presojati zadržano, saj se sodišče ne sme spuščati v primernost strokovne presoje kriterijev, ki po naravi stvari ne omogočajo izključno objektivnega vrednotenja. Sodišče po navedenem, če ni napak pri uporabi materialnega ali procesnega prava, odločitev organa odpravi le v primeru, če je njegova argumentacija očitno nerazumna.
Organ je upošteval 36. člena ZDru-1, saj iz ocenjevalnega lista, ki je del upravnega spisa zadeve, izhaja, da je tožnik zato, ker ima status društva v javnem interesu, prejel 2 točki.
Kot izhaja iz podatkov upravnega spisa zadeve, ima strokovna programska komisija javnega razpisa za izbor kulturnih projektov na področju različnih manjšinskih etničnih skupnosti v RS pet članov in tajnika, ki nima pravice glasovanja, zato je bila komisija sestavljena pravilno in skladno z določbami 14. Pravilnika o načinu dela strokovno programskih komisij Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.
ZBPP člen 11, 12, 13, 22, 36. ZUJF člen 152. ZSVarPre člen 14.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - nujna brezplačna pravna pomoč - izjemna brezplačna pravna pomoč
Organ za BPP je ugotovil, da tožnikova pokojnina presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, kar pomeni preseganje dohodkovnega cenzusa, zato je na podlagi drugega odstavka 13. člena ZBPP njegovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči v različnih postopkih utemeljeno zavrnil. Ta pogoj je lahko upošteval tudi v zvezi z njegovo prošnjo za dodelitev nujne BPP, ker so mu bili znani vsi dohodki tožnika. Tožnik se ne more sklicevati, da so relevantna dejstva, ki bi ga morebiti opravičevala, da bi bil upravičen do izjemne brezplačne pravne pomoči, splošno znana dejstva, torej dejstva, ki jih ne bi bil dolžan izkazati.