neposredna plačila v kmetijstvu - plačne pravice - neskladje med prijavljenO in ugotovljeno površino - odprava odločbe prve stopnje - obnova postopka po uradni dolžnosti - nova odločba o dodelitvi plačilnih pravic
Upravičencu je lahko izplačano le tolikšno število plačilnih pravic, kot je ugotovljeno v odločbi o dodelitvi plačilnih pravic. Odločba o dodelitvi plačilnih pravic je tista, v kateri se ugotavlja dejansko stanje za ugotovitev obsega upravičenih površin. Upravičena površina je tista površina, na kateri se nahaja dejanska raba, za katero je (v obravnavanem primeru za leto 2007) mogoče prejeti plačilne pravice. Tožnik s tožbo zoper odločitev o izplačilu plačilnih pravic ne more več uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na dejansko stanje ugotovljeno v postopku dodelitve plačilnih pravic.
Ker je bila odločba z dne 16. 3. 2009 (izplačilo plačilnih pravic) izdana na podlagi odločbe o dodelitvi plačilnih pravic z dne 24. 12. 2007, ki je bila pravnomočno odpravljena in izdana nova odločba o dodelitvi plačilnih pravic z dne 23. 2. 2011 (pravnomočna), je imel organ podlago za obnovo postopka na podlagi prvega odstavka 45. člena ZKme-1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dopolnitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - razveza zakonske zveze
Tožnik je že sam vložil tožbo za razvezo zakonske zveze, ki pa jo mora v skladu s sklepom sodišča popraviti oziroma dopolniti. Zato je mogoča presoja, da ne gre za tako enostavni civilni postopek, ki bi ga tožnik zmogel sam, brez strokovne pomoči. Posledično zadeva ni očitno nerazumna in ima prosilec glede na razloge razveze zakonske zveze (nevzdržnost) v zadevi verjetne izglede za uspeh, prav tako pa je zadeva tudi pomembna za njegov osebni in socialno - ekonomski položaj.
ZKZ člen 23, 23/1, 23/1-1, 23/2, 23/2-1, 23/2, 23/3, 24.
odobritev pravnega posla - prednostna pravica do nakupa zemljišč - vrstni red predkupnih upravičencev - kmetijska dejavnost kot glavna dejavnost - poglavitni vir preživljanja
Zakon ne razlikuje med kmetom, ki mu kmetijska dejavnost pomeni edino dejavnost, in med kmetom, ki mu kmetijska dejavnost pomeni glavno dejavnost (poleg opravljanja kakšne druge dejavnosti oziroma pridobivanja dohodka iz katerega drugega naslova oziroma vira, ne glede na to, ali gre za vir preživljanja, ki temelji na pridobljenih socialnih pravicah), temveč ju izenačuje (1. točka drugega odstavka 23. člena ZKZ). Namen zakonske določbe je torej zagotovitev predkupne pravice tistim, ki zemljišče sami potrebujejo za opravljanje kmetijske dejavnosti in s tem za pridobivanje dohodka iz te dejavnosti, kar pa nedvomno ne izključuje kmeta, ki je upokojen, kot tudi ne osebe, ki je (sicer) v delovnem razmerju in ima tudi status kmeta.
Dejstvo, ali je oseba s statusom kmeta, ki konkurira za nakup določenega kmetijskega zemljišča, upokojena (ali v delovnem razmerju) in ima pravice iz socialne varnosti vezane na drug status in ne na status kmeta, nedvomno ni dejstvo, ki bi glede na določbo 23. člena ZKZ že vnaprej izključilo tako osebo pri uveljavljanju predkupne pravice, brez nadaljnjega ugotavljanja, ali ji kmetijska dejavnost pomeni edino ali glavno dejavnost. Odločitev drugostopnega organa je zato iz teh razlogov nezakonita.
ZBPP člen 11, 12, 13, 22, 36. ZUJF člen 152. ZSVarPre člen 14.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - nujna brezplačna pravna pomoč - izjemna brezplačna pravna pomoč
Organ za BPP je ugotovil, da tožnikova pokojnina presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, kar pomeni preseganje dohodkovnega cenzusa, zato je na podlagi drugega odstavka 13. člena ZBPP njegovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči v različnih postopkih utemeljeno zavrnil. Ta pogoj je lahko upošteval tudi v zvezi z njegovo prošnjo za dodelitev nujne BPP, ker so mu bili znani vsi dohodki tožnika. Tožnik se ne more sklicevati, da so relevantna dejstva, ki bi ga morebiti opravičevala, da bi bil upravičen do izjemne brezplačne pravne pomoči, splošno znana dejstva, torej dejstva, ki jih ne bi bil dolžan izkazati.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ista upravna zadeva - za odločanje pristojen organ
O prošnjah za dodelitev brezplačne pravne pomoči odloča pristojni organ za BPP tistega sodišča, na območju katerega ima prosilec stalno ali začasno prebivališče. Ker gre za zadevo (odškodnina), ki spada pod splošno pristojnost, je za odločanje o tožnikovi prošnji pristojno okrožno in ne delovno sodišče.
Tožena stranka je utemeljeno obrazložila, zakaj šteje, da je pričakovanje tožnika v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari. Pravilna je namreč njena ugotovitev, da je obnova kazenskega postopka dopustna samo iz razlogov, ki jih ZKP izrecno našteva v določbi 410. člena in da tožnik želi vložiti obnovo tega postopka iz razlogov po 1. in 2. točki prvega odstavka 410. člena ZKP. Dokazil, s katerimi se dokazujeta navedena obnovitvena razloga, tožnik vlogi za dodelitev BPP ni priložil, zato je tožena stranka pravilno ocenila vlogi za BPP priložene listine in ugotovila, da tožnik z njihovo predložitvijo ne more doseči obnove kazenskega postopka.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2. Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom člen 41.
koncesija - izvajanje dimnikarske službe - stranka v postopku - aktivna legalizacija - zavrženje tožbe
Glede na to tožnik, ki izpodbija odločbo o izbiri koncesionarja z dne 12. 10. 2006, v postopku za izdajo katere ni bil udeležen kot stranka ali stranski udeleženec, nima procesne legitimacije tožnika (upravičenja sprožiti ta upravni spor). Iz navedenih razlogov tako odločba vlade z dne 12. 10. 2006 ne more biti predmet meritorne odločitve sodišča. Glede na to je moralo sodišče po določbi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zoper odločbo z dne 12. 10. 2006 kot nedovoljeno zavreči.
Za vodenje ponovnega pritožbenega postopka, ker je po dne 7. 5. 2004 uveljavljenem ZVO-1, ki je dimnikarsko službo določil za obvezno državno gospodarsko javno službo varstva okolja, za izbiro koncesionarja postala pristojna vlada. Odločitev v sklepu pa vlada opira na naslednje ugotovitve: da je bil na podlagi določb 41. člena Uredbe o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom in 187. člena ZVO-1 voden postopek za podelitev prve koncesije za opravljanje dimnikarske službe brez javnega razpisa ter je vlada z odločbo z dne 12. 10. 2006 koncesijo podelila podjetju B. d.o.o., tožnikovo vlogo na javni poziv za priznanje zainteresiranosti pa je s sklepom z dne 11. 1. 2007 zavrgla, pri čemer sta oba upravna akta postala pravnomočna, ter da so se spremenili materialni predpisi - prenehali so veljati občinski predpisi, ki so določali način izvajanja dimnikarske službe kot lokalne javne gospodarske službe, vključno s koncesijskim aktom, zaradi česar na njihovi podlagi ni več mogoče podeljevati koncesije – zato s predmetno vlogo tožnik ne zasleduje več nobene pravne koristi. To pa po oceni vlade predstavlja razlog za zavrženje vloge po 2. točki prvega odstavka 129. člena ZUP. Formalna odločitev vlade v sklepu z dne 19. 9. 2013 je zato pravilna.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva - kazenski postopek
Ko gre za kazenski postopek, se razlaga, da načelo pravičnosti in morale terja vzpostavitev enakosti orožij kot bistveni element pravice do poštenega sojenja.
Organ za BPP je pravilno upošteval vse osebne okoliščine tožnika, ki izhajajo iz kazenskega in BPP spisa ter zaključil, da tožnik razume, česa je obdolžen in da stanje zadeve niti s pravnega, niti z dejanskega vidika ni zapleteno.
Pogoji za pridobitev štipendije iz javnega razpisa so bili jasni in enaki za vse kandidate, postopek je bil vnaprej jasno določen, dejstvo pa je, da tožeča stranka svoje vloge ni dopolnila pravočasno, pri čemer je bila opozorjena na posledice nepravočasne predložitve dokazil. Zato je neutemeljen ugovor kršitve procesnih pravil.
ZJNVETPS člen 106. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4.
predhodni preizkus tožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - nedovoljena tožba - izbira izvajalcev obnove in investicij v objekte vodne infrastrukture
V obravnavanem primeru z akti, to je dodatki h koncesijskim pogodbam, ki jih tožnik izpodbija s tožbo, niso bili naslovljeni na njega in tako z vidika upravnega spora ne posegajo v pravni položaj tožeče stranke. Zato tožeča stranka sodnega varstva v upravnem sporu ne more doseči.
tožba v upravnem sporu - pravni interes - zavrženje tožbe
Tožničini prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči je bilo z izpodbijano odločbo ugodeno, zato z vloženo tožbo svojega pravnega položaja ne bi mogla izboljšati. Glede na navedeno upravni spor ni dopusten.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva
Organ za BPP je sicer odločitev nepravilno opiral na določbo drugega odstavka 11. člena ZBPP ter zavrnitev prošnje utemeljeval s tem, da od vložitve prošnje 12. 2. 2014 do zaključka zadeve R 10/2014 (s sklepom z dne 14. 2. 2014) niso nastali nobeni stroški več in da enako velja za zadevo P 14/2010, ki je bila zaključena že s sklepom z dne 27. 5. 2013. Vendar pa iz navedenih njegovih zaključkov izhaja smiselno enak sklep, da se namreč prošnja za BPP nanaša na zaključeno zadevo, za katero bi bilo dodeljevati BPP nerazumno.
Tožbena navedba, da zahteve tožene stranke in inšpekcijskega ukrepa pod točko 1.a in 1.b ni mogoče izpolniti, je utemeljena, saj mora dopolnitev elaborata potrditi upravljavec ceste, to je Direkcija RS za ceste. Ker upravljavec ceste dopolnitve elaborata ni želel potrditi, ker se ni strinjal z ukrepom inšpektorja, gre torej za to, da inšpekcijski zavezanec naloženega ukrepa ne more izvršiti in ta ovira ni na njegovi strani, zato tudi ne more nositi posledic neizvršitve naloženega ukrepa.