Kolektivna pogodba o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki (1989) člen 47, 48, 49, 50.
delovno razmerje pri delodajalcu - pravica do razlike v plači
Delo je bilo deljeno na živo in minulo delo, pri čemer je kot merilo za ugotavljanje skupnega osebnega dohodka bila v odstotkih določena udeležba delavca pri čistem dohodku obratovalnice. Živo delo, v katerem so bili upoštevani vrsta in obseg delovnih nalog, zahtevnost, delovni pogoji, izraba delovnega časa in tudi uspešnost delavca, je prinašalo tisti osebni dohodek, h kateremu so se prištevali vsi dodatki in je predstavljalo mesečno akontacijo osebnega dohodka, določeno v pogodbi o delovnem razmerju.
delovno razmerje pri delodajalcu - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - pogoji za nastanke odškodninske odgovornosti delodajalca - prepoved povratne veljave pravnih aktov
Za nastanek odškodninske odgovornosti tožene stranke v obravnavanem primeru, bi morala biti izpolnjena dva pogoja. Eden bi bil obstoj splošne abstraktne pravne norme, ki bi takšno razmerje urejala, drugi pa nastop tistih dejstev, na katera veže abstraktna pravna norma nastanek pravnega razmerja. To pravno pomeni, da bi morala biti Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo, ki podrobneje ureja pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev oziroma delodajalcev že izdana, preden bi nastopile okoliščine, ki ustvarjajo s tem predpisom predvideno pravno razmerje (pravico do plačila odškodnine).
ZDen člen 3, 9, 63, 63/3. Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/2.
ugotovitev državljanstva - članstvo v Kulturnbundu
Pri osebah nemške narodnosti se nelojalnost domneva. Ta zakonita domneva je izpodbojna, vendar breme dokazovanja nasprotnega nosi tisti, ki se z njo ne strinja.
carinska osnova - neupoštevanje dogovorjene cene - komisijska ocenitev vrednosti
V primeru, ko vrednost blaga, navedena v fakturi, ne ustreza določbam Carinskega zakona o dogovorjeni ceni, se ugotovi carinska osnova v skladu z določbami 34. do 45. člena Carinskega zakona.
SZ člen 8, 8/4, 129, 129/3. ZSR člen 40. ZSR (1974) člen 16.
privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - stanovanja, namenjena osebam za opravljanje službene dolžnosti - hišniško stanovanje
Lastninjenje stanovanja, ki je na dan uveljavitve SZ evidentirano kot hišniško, lahko poteka - če je na njem ugotovljena stanovanjska pravica - le po določbah 3. odstavka 129. člena SZ.
razmerja med starši in otroci - preživljanje otroka - zvišanje preživnine - potrebe upravičenca do preživnine - možnosti preživninskega zavezanca - valorizacija preživnine
Ker je sodišče pravilno odločilo, a je v izreku sodbe samo delno navedlo takoimenovano valorizacijo preživnin, ki je v pristojnosti upravnih organov in je nekatere spremembe izpustilo, je revizijska pripomba utemeljena. Čeprav na samo zviševanje preživnine pomanjkljivost v izreku ne bi vplivala in bi upravni organ valoriziral preživnino od dneva sodbe prvostopenjskega sodišča dalje, je izrek materialnopravno vseeno pomanjkljiv in ga je vrhovno sodišče delno spremenilo. V skladu s sodno prakso je upoštevalo, da je upravni organ zviševal sodno določeno preživnino z rastjo življenjskih stroškov upravičencev in prejemki zavezancev, vendar je z zneskom navedlo le preživnino, ki jo mora toženec plačevati po sodni odmeri, tako da je izrek preglednejši in bolj razumljiv, hkrati pa je omogočilo poznejše usklajevanje preživnin z rastjo življenjskih stroškov in plač. Tako je mogoča izvršba tudi na obroke, ki bodo zapadli v enem letu po vložitvi predloga za izvršbo (259. člen ZIZ, Ur.l. RS, št. 51/98).
SZ člen 18, 19, 20, 20/2, 20/3, 20/4, 21.ZOR člen 103, 103/1.
predkupna pravica najemnika - tožba predkupnega upravičenca na razveljavitev prodaje - rok za vložitev tožbe - položitev zneskov ali garancij zneskov kupnine - zavrženje tožbe
Neupoštevanje določbe 4. odstavka v zvezi z 2. odstavkom 20. člena SZ (30 dnevni rok za vložitev tožbe zaradi kršitve predkupne pravice) o položitvi zneskov ali garancij za zneske kupnine ima za posledico zavrženje tožbe.
prenehanje stanovanjskega razmerja - neuporaba stanovanja - dolžnost sklenitve najemne pogodbe - nezakonita uporaba stanovanja - tožba na izpraznitev stanovanja
Prenehanje stanovanjskega razmerja zaradi neuporabe stanovanja do uveljavitve SZ ima za posledico izgubo stanovanjske pravice in odklonitev sklenitve najemne pogodbe po SZ - to pa utemeljuje zahtevek na izselitev.
denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih zgradb - zavarovanje zahtevka
Kljub nevloženem predlogu za izdajo začasne odredbe po ZLPP, bi vrnitev v naravi bila možna tudi, če zavezanec ob izdaji prvostopne odločbe še ni izvedel lastninskega preoblikovanja in če je bil denacionalizacijski zahtevek že zavarovan z izdano in pravnomočno začasno odredbo po 68. členu ZDen.
Ustava FLRJ (1946) člen 27. Kazenski zakonik (1951) člen 118, 118/1.
kaznivo dejanje sovražne propagande
Za pojem propagande je konstitutivnega pomena, da gre za vplivanje ali poskus vplivanja na določen krog ali čim večjo skupino ljudi, pojem propagande vključuje tudi načrtno oz. sistematično ravnanje.
Kritiziranje družbenih razmer v takšnih (osebnih) pogovorih, četudi ni utemeljeno, ne more predstavljati propagande, kot se zahteva za obstoj kaznivega dejanja po 118.čl. KZ-51. Tudi po takrat veljavni ustavi (27.čl. Ustave FLRJ iz leta 1946) je bila državljanom zajamčena svoboda govora, ki vključuje tudi pravico izražanja kritičnega osebnega mnenja o družbenih razmerah in nosilcih oblasti.
povrnitev gmotne škode - denarna odškodnina - navadna škoda in izgubljeni dobiček - gozdna škoda - odmera povračila škode - cene ob izdaji sodne odločbe
Sodišče druge stopnje je v razlogih svoje odločitve pravilno poudarilo, da je določba drugega odstavka 189. člena ZOR (po kateri se povračilo škode odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe, razen če zakon ne odreja kaj drugega) izraz varstva oškodovančevega položaja, to je, da ne bi bil zaradi padca vrednosti denarja od zapadlosti odškodninske obveznosti (ki nastopi ob nastanku škode - 186. člen ZOR) pa do prisoje odškodnine pred sodiščem prve stopnje prikrajšan. Navedeno stališče, da je ta določba poseben izraz varstva oškodovančevega položaja v odškodninskem sporu, je zastopano tudi v pravni teoriji (primerjaj dr. Strohsack - Odškodninsko pravo in druge neposlovne obveznosti, 1990, stran 172, dr. Cigoj, Komentar obligacijskih razmerij, II. knjiga, stran 721, 729 in nasl.). Glede na to in nesporno dejstvo, da so bile cene leta 1992 bistveno nižje kot pa v času sojenja 1997, je utemeljen zaključek, da materialni zakon (ZOR) pri odločanju o obravnavani toženčevi odškodninski obveznosti ni bil kršen na njegovo škodo.
upravičenec do denacionalizacije - nacionalizacija na podlagi pravnega posla
Če drži ugotovitev, da so zemljišča prešla v družbeno lastnino na podlagi pravnega posla, ne pa na podlagi arondacijske odločbe, tožena stranka ni pravilno postopala, ker je s sklepom zavrgla denacionalizacijsko zahtevo tožeče stranke, saj bi morala pravilno uporabiti 4. odstavek 66. člena ZUP ter to zahtevo brez odlašanja poslati pristojnemu sodišču ter to sporočiti tožeči stranki. Za zavrženje tega zahtevka namreč v skladu z navedeno določbo ZUP ni bilo zakonitega razloga, ker je znan pristojen organ (sodišče) po 1. odstavku 56. člena ZDen, ki o tem odloča.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS04796
ZOR člen 262, 488, 488/3, 620, 620/5. ZPP (1977) člen 385, 385/3.
posledice neizpolnitve pogodbene obveznosti - napake izvršenega posla - nepopolnost tipskega projekta - odškodninska odgovornost - zastaranje - ugovor zastaranja v reviziji
Tožena stranka je z izročitvijo neusklajenega projekta za stanovanjsko hišo kršila svojo zakonsko in pogodbeno obveznost, zaradi česar je tožniku na podlagi 262. člena ZOR v zvezi s tretjim odstavkom 488. člena ZOR oziroma petim odstavkom 620. člena ZOR odškodninsko odgovorna za škodo, ki je nastala zaradi take napake.
Čeprav je ugovor zastaranja materialnopravne narave, ga v reviziji ni mogoče prvič uveljavljati, ker je pravilna presoja utemeljenosti takega ugovora nujno povezana z dejanskimi ugotovitvami o pričetku teka zastaranja, o eventuelni prekinitvi ali pretrganju zastaranja. Ker sodišče na ugovor zastaranja ne pazi po uradni dolžnosti, teh dejstev samo od sebe brez izrečno uveljavljenega ugovora ne ugotavlja. V revizijskem postopku glede na določbo tretjega odstavka 385. člena ZPP ni mogoče uveljavljati nepopolne ali zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Zato tudi revident ob šele v reviziji prvič uveljavljenem ugovoru zastaranja ne more navajati dejstev, ki so pomembna za presojo utemeljenosti takega ugovora.
ZPP (1977) člen 16, 16/3, 354, 354/2-3, 374. ZUKZ člen 53, 53/1, 81.
reformatio in peus - mednarodna pristojnost - odškodninski spor - nepogodbena odškodninska odgovornost - kraj nastanka škode
Načelo prepovedi spremembe sodbe v škodo edinega pritožnika (načelo prepovedi reformatio in peus) bi bilo v obravnavani zadevi kršeno, če bi sodišče druge stopnje ob reševanju tožnikove pritožbe proti zavrnilnemu delu sodbe poseglo v pravnomočni prisodilni del sodbe sodišča prve stopnje in na primer znižalo tožniku prisojeno odškodnino ali tudi v tem obsegu zavrglo tožbo. Sodišče druge stopnje v prisodilni del sodbe ni poseglo in je to v svojih razlogih tudi posebej poudarilo. V izpodbijani in zato nepravnomočni del sodbe pa je imelo pooblastilo poseči ne glede na trditve tožnika kot edinega pritožnika, saj pritožbeni preizkus obstoja absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka sodi v skladu z drugim odstavkom 365. člena ZPP v okvir uradnega preizkusa izpodbijanega dela sodbe. Zato mora tudi sodišče druge stopnje paziti, ali odločitev v konkretnem sporu spada v pristojnost sodišča Republike Slovenije (3. točka drugega odstavka 354. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 16. člena ZPP).
V sodni praksi se je pri vprašanju pristojnosti za sojenje v odškodninskih sporih z mednarodnim elementom uveljavilo stališče, da se šteje, da je škoda nastala na ozemlju Republike Slovenije, če je tu prišlo do poškodbe telesa in da zato za pristojnost slovenskega sodišča ne zadostuje dejstvo, da stranka trpi telesne in duševne bolečine na območju svojega prebivališča v Republiki Sloveniji (pravno mnenje občne seje VS RS dne 19.6.1997).
ZDen člen 6, 6/2, 19, 19/1-1, 25, 60, 60/2.ZUP člen 49.
položaj stranke v postopku
Najemnik prostorov, ki so družbeno premoženje in predmet zahtevka za denacionalizacijo, sam po sebi ni stranka v postopku denacionalizacije. Ta status pridobi, ko izkaže svoj pravni interes s tem, da je vlagal v podržavljeno nepremičnino znatna sredstva.
ZPP (1977) člen 16, 16/1, 16/2, 354, 354/2-3.ZDen člen 5, 56, 66, 66/1, 89, 89/1.
zahteva za denacionalizacijo - pristojnost za določanje v postopku denacionalizacije - sodna pristojnost - pristojnost upravnega organa - preizkus po uradni dolžnosti - konfiskacija premoženja - vrnitev premoženja - prehod premoženja v zasebno last na podlagi špekulativnih ali fiktivnih poslov - zavezanec za vrnitev premoženja - vsebina odločbe o denacionalizaciji
Za razmejitev sodne od upravne pristojnosti v denacionalizacijskih zadevah so odločilne okoliščine iz 56. člena ZDen. Zato tudi o vprašanju, ali je šlo za prehod iz družbene v zasebno lastnino na podlagi špekulativnega oz. fiktivnega pravnega akta in posla (89. člen ZDen) odloča tisti upravni organ ali sodišče, čigar pristojnost izhaja iz 56. člena ZDen.
pripor - pripor v skrajšanem postopku - begosumnost - podaljšanje pripora ob izreku sodbe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vložniki zahteve s tem, da v zvezi z navedeno presojo navajajo, da je bil obdolženec obsojen na sorazmerno kratko zaporno kazen, katere del je že prestal, širijo dejansko podlago, na kateri slonita izpodbijana sklepa, s tem uveljavljajo v postopku za zahtevo za varstvo zakonitosti razlog nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi česar pa po izrecni določbi 2.odst. 420.čl. ZKP zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - individualizacija odškodnine
Funkcionalna neenakovrednost zobnega nadomestka z zdravim zobom, obrušenje nadaljnjih dveh zdravih zob in potrebno menjavanje nadomestka z novim je posebno za mladega človeka motnja, ki nedvomno povzroča duševne bolečine. To je podlaga za priznanje odškodnine za to vrsto nepremoženjske škode (200. člen zakona obligacijskih razmerjih).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - pristranost sodišča
Če je pritožbeno sodišče v izvršilni zadevi zaradi prisilne izselitve M. K. dolžnikovo pritožbo glede zatrjevanih nepravilnosti zavrnilo, to ne pomeni, da je zaradi tega otežena nepristranost tega sodišča v morebitnem pritožbenem odločanju v tej pravdni zadevi. Predvsem pa samo sodišče kot tako ne more biti pristrano, to so lahko le posamezni sodniki, zaradi česar je sum v nepristranost posameznega in konkretnega sodnika lahko le izločitveni razlog, ne more pa to biti razlog za prenos pristojnosti.