ZPP (1977) člen 1, 21, 21/2, 25.ZPP člen 30, 30/3.ZS člen 97, 97/1, 97/2, 99, 99/2-1, 101, 101/2-1. ZUS člen 1, 1/3, 14. ZDSS člen 1. ZDru člen 2.URS člen 15, 23, 42. ZVGLD člen 59.
stvarna pristojnost - spor o pristojnosti med rednim in specializiranim sodiščem - upravno sodišče - izključitev iz društva - načelno pravno mnenje
V sporu o izključitvi člana lovske družine odloča sodišče splošne pristojnosti v pravdnem postopku.
ZPP člen 1, 30, 30/3. ZUS člen 1.ZS člen 97, 97/1, 98, 99, 99/2-1, 101. ZVGLD člen 59. ZDru člen 2.
stvarna pristojnost - spor o pristojnosti med rednim in specializiranim sodiščem - upravno sodišče - izključitev iz društva
Iz podatkov spisa izhaja, da je toženka očitno registrirano društvo. Glede na tako ugotovitev je toženka pravna oseba zasebnega prava (2. člen Zakona o društvih, Ur. list RS, št. 60/95, naprej ZDru) in je torej subjekt civilnega prava. Ta funkcionira na podlagi svojega temeljnega akta (statuta, pravil), ki določa med drugim tudi minimum pravnega varstva članstva, ki vstopa v razmerja z društvom. Predmetni spor o veljavnosti oziroma zakonitosti tožnikove izključitve iz društva se tako nanaša na razmerja obeh pravdnih strank. Zato gre za spor iz civilnopravnega razmerja. Za taka razmerja je namreč značilno, da nastajajo na ravni prirejenosti oziroma enakopravnosti subjektov. Ena stranka ne nastopa nasproti drugi avtoritativno z zapovedjo oziroma prepovedjo (Juhart in sodelavci, Pravdni postopek, 1974, stran 21). Navedene ugotovitve tako potrjujejo zaključek, da je treba obravnavani spor uvrstiti med spore iz "drugih civilnopravnih razmerij" iz 1. člena ZPP, o katerih se odloča v pravdnem postopku.
Temeljni kriterij veljavne ureditve za določitev pristojnosti pri premoženjskih in drugih civilnih sporih je vrednost spornega predmeta, kriterij pravnega temelja zadev pa le v posebej naštetih primerih.
prenehanje stanovanjskega razmerja - neuporaba stanovanja - dolžnost sklenitve najemne pogodbe - nezakonita uporaba stanovanja - tožba na izpraznitev stanovanja
Prenehanje stanovanjskega razmerja zaradi neuporabe stanovanja do uveljavitve SZ ima za posledico izgubo stanovanjske pravice in odklonitev sklenitve najemne pogodbe po SZ - to pa utemeljuje zahtevek na izselitev.
razmerja med starši in otroci - preživljanje otroka - zvišanje preživnine - potrebe upravičenca do preživnine - možnosti preživninskega zavezanca - valorizacija preživnine
Ker je sodišče pravilno odločilo, a je v izreku sodbe samo delno navedlo takoimenovano valorizacijo preživnin, ki je v pristojnosti upravnih organov in je nekatere spremembe izpustilo, je revizijska pripomba utemeljena. Čeprav na samo zviševanje preživnine pomanjkljivost v izreku ne bi vplivala in bi upravni organ valoriziral preživnino od dneva sodbe prvostopenjskega sodišča dalje, je izrek materialnopravno vseeno pomanjkljiv in ga je vrhovno sodišče delno spremenilo. V skladu s sodno prakso je upoštevalo, da je upravni organ zviševal sodno določeno preživnino z rastjo življenjskih stroškov upravičencev in prejemki zavezancev, vendar je z zneskom navedlo le preživnino, ki jo mora toženec plačevati po sodni odmeri, tako da je izrek preglednejši in bolj razumljiv, hkrati pa je omogočilo poznejše usklajevanje preživnin z rastjo življenjskih stroškov in plač. Tako je mogoča izvršba tudi na obroke, ki bodo zapadli v enem letu po vložitvi predloga za izvršbo (259. člen ZIZ, Ur.l. RS, št. 51/98).
SZ člen 18, 19, 20, 20/2, 20/3, 20/4, 21.ZOR člen 103, 103/1.
predkupna pravica najemnika - tožba predkupnega upravičenca na razveljavitev prodaje - rok za vložitev tožbe - položitev zneskov ali garancij zneskov kupnine - zavrženje tožbe
Neupoštevanje določbe 4. odstavka v zvezi z 2. odstavkom 20. člena SZ (30 dnevni rok za vložitev tožbe zaradi kršitve predkupne pravice) o položitvi zneskov ali garancij za zneske kupnine ima za posledico zavrženje tožbe.
carinska osnova - neupoštevanje dogovorjene cene - komisijska ocenitev vrednosti
V primeru, ko vrednost blaga, navedena v fakturi, ne ustreza določbam Carinskega zakona o dogovorjeni ceni, se ugotovi carinska osnova v skladu z določbami 34. do 45. člena Carinskega zakona.
SZ člen 8, 8/4, 129, 129/3. ZSR člen 40. ZSR (1974) člen 16.
privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - stanovanja, namenjena osebam za opravljanje službene dolžnosti - hišniško stanovanje
Lastninjenje stanovanja, ki je na dan uveljavitve SZ evidentirano kot hišniško, lahko poteka - če je na njem ugotovljena stanovanjska pravica - le po določbah 3. odstavka 129. člena SZ.
ZDen člen 3, 9, 63, 63/3. Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/2.
ugotovitev državljanstva - članstvo v Kulturnbundu
Pri osebah nemške narodnosti se nelojalnost domneva. Ta zakonita domneva je izpodbojna, vendar breme dokazovanja nasprotnega nosi tisti, ki se z njo ne strinja.
denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih zgradb - zavarovanje zahtevka
Kljub nevloženem predlogu za izdajo začasne odredbe po ZLPP, bi vrnitev v naravi bila možna tudi, če zavezanec ob izdaji prvostopne odločbe še ni izvedel lastninskega preoblikovanja in če je bil denacionalizacijski zahtevek že zavarovan z izdano in pravnomočno začasno odredbo po 68. členu ZDen.
SZ člen 58, 147, 147/1, 148, 148/1, 148/3, 148/4. ZSR člen 50.
tožba na izpraznitev stanovanja - odklonitev sklenitve najemne pogodbe - imetništvo stanovanjske pravice
Zahtevek na izpraznitev stanovanja ni utemeljen, čeprav toženec nima najemne pogodbe. Tožnik kot lastnik stanovanja namreč pri zavrnitvi toženčeve zahteve za sklenitev najemne pogodbe ni navajal razlogov iz 148. člena SZ.
nepopolna vloga - poprava - načelo pomoči prava neuki stranki
Sklep, s katerim sodišče nalaga tožniku dopolnitev in popravo sodbe, ki ni prilagojen konkretnemu stanju zadeve, ni v skladu z določbo 1. odstavka 109. člena ZPP, po kateri mora sodišče stranko poučiti in ji pomagati pri popravi nepopolne vloge.
dolžnost staršev preživljati otroka - zvišanje preživnine - spremenjene okoliščine - odpoved pravici do zvišanja preživnine - revizija - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev sodbe
ZZZDR v 128. členu določa, da odpoved pravici do preživnine nima pravnega učinka. Enako velja za odpoved pravici do dela preživnine in do zvišanja preživnine. Gre za pravico, s katero ni mogoče razpolagati v škodo otrok.
Odpoved pravici do zvišanja preživnine ne more priti v izrek sodbe.
Za sodno določeno preživnino otrok v postopku zaradi razveze zakonske zveze njihovih staršev veljajo določbe ZZZDR, ki predvidevajo spremembo preživnine zaradi spremenjenih razmer (79. člen in 5.
odstavek 132. člena navedenega zakona). Te določbe so kogentne narave v tem smislu, da jih stranke vnaprej ne morejo izključiti (128. člen ZZZDR).
ZPP (1977) člen 112, 112/2, 117, 117/1, 138, 138/1.
vrnitev v prejšnje stanje - opravičen vzrok - prepozna pritožba
Pooblaščenec, ki mora varovati interese svoje stranke, je tisti, ki mora paziti na pritožbene roke. Če je pooblaščenec tožene stranke izročil svoj izvod sodbe zakoniti zastopnici tožene stranke, ne da bi si pred tem posebej označil datum prejema sodbe, je razlog za zamudo pritožbenega roka pripisati napaki v njegovem poslovanju.
Nižji sodišči sta svojo odločitev o obstoju odškodninske odgovornosti pravilno oprli na krivdno ravnanje zavarovanca tožene stranke, ki v območju okoli rampe pri vratarnici, kjer se pogosto ustavljajo tovorni in osebni avtomobili in puščajo oljne madeže, ni poskrbel za varno hojo mimoidočih (prvi odstavek 154. člena Zakona o obligacijskih razmerjih).
ZDen nima posebnih določb o tem, kako se v primerih iz 1. odstavka 72. člena "upošteva" nekdaj prejeto nadomestilo za podržavljeno premoženje.
Kateri od nasprotnih udeležencev je upnik iz 1. odstavka 72. člena ZDen, na samo odločitev o denacionalizaciji ne vpliva. Nasprotna udeleženca imata v tem postopku položaj solidarnih upnikov (primerjaj 425. in 426. člen Zakona o obligacijskih razmerjih). Le takšen položaj nasprotnima udeležencema omogoča, da sporna vprašanja uredita med seboj izven denacionalizacijskega postopka, in v skladu s predpisi (pogodbo), ki njun položaj urejajo.
denacionalizacija kmetijskih zemljišč - kmetijski kompleks - upoštevanje danih odškodnin
Tožena stranka je pravilno ugotovila kršitve upravnega postopka, ki se nanašajo na možnost sodelovanja zavezanca in prizadete stranke v postopku ter pomanjkljivost v ugotovitvah, ki se nanašajo na identifikacijo zemljišča in na ovire za vračanje podržavljenega premoženja glede na obstoj kompleksa v skladu z določbo 27. čl. ZDen. Ugotavljanje višine odškodnine oz. ali ta presega 30% vrednosti podržavljenega zemljišča je pomembno za odločanje v smislu 72. člena ZDen.
Ustava FLRJ (1946) člen 27. Kazenski zakonik (1951) člen 118, 118/1.
kaznivo dejanje sovražne propagande
Za pojem propagande je konstitutivnega pomena, da gre za vplivanje ali poskus vplivanja na določen krog ali čim večjo skupino ljudi, pojem propagande vključuje tudi načrtno oz. sistematično ravnanje.
Kritiziranje družbenih razmer v takšnih (osebnih) pogovorih, četudi ni utemeljeno, ne more predstavljati propagande, kot se zahteva za obstoj kaznivega dejanja po 118.čl. KZ-51. Tudi po takrat veljavni ustavi (27.čl. Ustave FLRJ iz leta 1946) je bila državljanom zajamčena svoboda govora, ki vključuje tudi pravico izražanja kritičnega osebnega mnenja o družbenih razmerah in nosilcih oblasti.
povrnitev gmotne škode - denarna odškodnina - navadna škoda in izgubljeni dobiček - gozdna škoda - odmera povračila škode - cene ob izdaji sodne odločbe
Sodišče druge stopnje je v razlogih svoje odločitve pravilno poudarilo, da je določba drugega odstavka 189. člena ZOR (po kateri se povračilo škode odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe, razen če zakon ne odreja kaj drugega) izraz varstva oškodovančevega položaja, to je, da ne bi bil zaradi padca vrednosti denarja od zapadlosti odškodninske obveznosti (ki nastopi ob nastanku škode - 186. člen ZOR) pa do prisoje odškodnine pred sodiščem prve stopnje prikrajšan. Navedeno stališče, da je ta določba poseben izraz varstva oškodovančevega položaja v odškodninskem sporu, je zastopano tudi v pravni teoriji (primerjaj dr. Strohsack - Odškodninsko pravo in druge neposlovne obveznosti, 1990, stran 172, dr. Cigoj, Komentar obligacijskih razmerij, II. knjiga, stran 721, 729 in nasl.). Glede na to in nesporno dejstvo, da so bile cene leta 1992 bistveno nižje kot pa v času sojenja 1997, je utemeljen zaključek, da materialni zakon (ZOR) pri odločanju o obravnavani toženčevi odškodninski obveznosti ni bil kršen na njegovo škodo.
ZPP (1977) člen 16, 16/3, 354, 354/2-3, 374. ZUKZ člen 53, 53/1, 81.
reformatio in peus - mednarodna pristojnost - odškodninski spor - nepogodbena odškodninska odgovornost - kraj nastanka škode
Načelo prepovedi spremembe sodbe v škodo edinega pritožnika (načelo prepovedi reformatio in peus) bi bilo v obravnavani zadevi kršeno, če bi sodišče druge stopnje ob reševanju tožnikove pritožbe proti zavrnilnemu delu sodbe poseglo v pravnomočni prisodilni del sodbe sodišča prve stopnje in na primer znižalo tožniku prisojeno odškodnino ali tudi v tem obsegu zavrglo tožbo. Sodišče druge stopnje v prisodilni del sodbe ni poseglo in je to v svojih razlogih tudi posebej poudarilo. V izpodbijani in zato nepravnomočni del sodbe pa je imelo pooblastilo poseči ne glede na trditve tožnika kot edinega pritožnika, saj pritožbeni preizkus obstoja absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka sodi v skladu z drugim odstavkom 365. člena ZPP v okvir uradnega preizkusa izpodbijanega dela sodbe. Zato mora tudi sodišče druge stopnje paziti, ali odločitev v konkretnem sporu spada v pristojnost sodišča Republike Slovenije (3. točka drugega odstavka 354. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 16. člena ZPP).
V sodni praksi se je pri vprašanju pristojnosti za sojenje v odškodninskih sporih z mednarodnim elementom uveljavilo stališče, da se šteje, da je škoda nastala na ozemlju Republike Slovenije, če je tu prišlo do poškodbe telesa in da zato za pristojnost slovenskega sodišča ne zadostuje dejstvo, da stranka trpi telesne in duševne bolečine na območju svojega prebivališča v Republiki Sloveniji (pravno mnenje občne seje VS RS dne 19.6.1997).